f Julij Kogoj V Gorici je 29. decembra umrl Peter Julij Kogoj; zadnji dan v letu so ga položili na tolminskem pokopališču k večnemu počitku. Poslovil se je tiho, kakor je bilo tiho in trpko njegovo življenje. Rojen je bil 29. junija 1872. v Tolminu, kjer je njegov oče učiteljeval polnih 36 let. Juliju je bilo komaj 17 let, ko mu je umrl oče, a mater je izgubil že tri leta prej. Tako je ostai sirota. Vse, kar mu je bilo najdražje, je bilo v grobeh. Posvetil se je učiteljskemu poklicu in poiskusil trpki kruh tega stanu najprej v Tribuši, nato v Cerknem. na Bukovem, zopet v Cerknem, Starem selu, Smasteh, Podbrdu, v Poljubinju in končno v Južni Italiji. Po upokojitvi se je naselil v Gorici. Na tihem pa si je želel nazaj v kraje svoje mladosti. Ta želja se mu je izpolnila, žal, šele po smrti. Na levem bregu Soče pri Sv. Urhu je njegovo večno počivališče. Na drugi strani pri Sv. Danielu počiva njegov oče. Ko sem ipokojnega Julija Kogoja prvič srcčal, me je presenetil sumljiv smehljaj okrog njegovih usten. Šele danes ga razumem. Kadar izgubi človek že v prvi mladosti vse svoje najdražje, ostane lahko na niegovem licu res samo še bridek nasmeh in posmeh življenju in njegovim tegobam. V znani Lebanovi družini v Žabčah si je izbral svojo življenjsko družico in zaživel družinsko življenje, v katerega sta mu z otrokoma Milico in Vladom zasijala dva svetla žarka. Ves se je žrtvoval družini in ljudem po vseh krajih, koder je hodil. Povsod so ga na mah vzljubili. Kristalno čist značaj je bil. Vzgojil je vrsto pokolenj. Bil je tudi prvi učitelj pisatelja Franceta Bevka. Mladost, življenje in žrtve pok. Kogoja so skrite in zakopane v tolminskih Gorah, niso pa pozabljene. Njegovo delo in z njim spomin nanj ostane! Naj mu bo miren počitek! Njegovi rodbini naše sožalje! —r.