268 Dopisi. Iz Gradca. 3. dne avgusta je „Domobranrihranili. — Pred odhodom v počitnice je donela ver-emu možu iz ust vseh rodoljubnih dijakov iskrena zahvala ; naj mu v Novi Sad jo neso tudi „Noviee." Vekoslav Rajh. Iz Bistrice na Notranjskem. — Slovenec je rad vesel, in zakaj bi tudi ne bil, ker mu v prsih bije pošteno srce. Kakor je pošteno njegovo srce, tako ga to žene biti le v družbi pošteni med poštenimi ljudmi. Pravi domorodci bistriške doline na Notranjskem osnovali so tako razveseljevanje v priliki prve slovesne besede v mladi narodni čitavnici. Komaj zvejo to po prelepi naši domovini slovenski za našo pravično reč vneti možje, hitijo povzdigniti s svojo nazočnostjo svečanost. 7. avgust bil je tisti dan, kterega si bo bistriška čitavnica vedno v spominu ohranila, zakaj imela je gostov iz bele Ljubljane, iz krasne Vipave, iz prijazne Planine, iz starega Trsta, iz prekrasne Reke, iz visoke Pivke in sploh iz vseh krajev Notranjskega, kjer domorodna zavest živo se razvija in vtrjuje. Zjutranji strel naznani prebivavcem krasne dolinice, da domorodni praznik je danes. Kmali so začeli dohajati gosti z zastavami. Vse se je veselilo viditi može, kteri z neutrudeno delavnostjo in s krepkim duhom izobražujejo narod naš, da bi se smel ustopiti ponosno med druge izobražene narode, ter reči: Tudi meni je Večni glavar izročil duševne bogastva enako vam. — Ob osmih zvečer začela se je slovesna „beseda." Dvorana bila je lepo okin-čana, kjer so gosti se zbrali. Na čelu njenem visela je med cesarsko in slovensko zastavo podoba našega svit-lega čara, kteri je s svojo milostjo podelil vsem narodom enake pravice, kteri so po previdnosti Božji združene pod njegovim žeslom. Ob straneh bili so napisi, kteri spominjajo Slovence najlepših čednost: udanosti do Boga in čara, edinosti, bratovske ljubezni, spoštovanja samega sebe. Se je razlegal se jek včlicega zvona po dolini, ki je osmo uro prebivavcem naznanjal, kar za-grmijo možnarji pod milim nebom, v dvorani pa zapo-jejo pevci domači „pozdrav" častitim gostom, kterega je vojaška godba tržaškega polka zdaj v Reki bivajo-čega spreinljevala. Pozdrav, kterega je domačin gosp. J. B. po svojem že zadosti znanem ljubeznjivem značaju v pesmah, kterih je mnogo nam zapel, zložil, se tako glasi: Ko god vesel praznuje mati, Odpera Slava dans svetišče, Želi krog sebe sine zbrati, Slovencem bistriškim središče. In bratje vsi hitijo tje, V njem brata brat je že objel; Kjer bije materno srce. Kdo ne bi danes bil vesel?! In radost vsem se v prsih vname, Iz daljnih krajev bratje mili Sin mater, brata brat objame; So družbo mlado počastili; Veselja polne so srca, Zvestobe znamnje nam je to, V očesih solza pa igra. Desnico dajmo jim zvesto! Glej majka Slava in nje sini Slovenci prvikrat tu zbrani, So zbrani v bistriški dolini. Bog živi Vas, Bog Vas ohrani! Se zbral je tu slovenski rod Slovencev dnevov srečnih žar Obhajat majke svoje god. Se skril ne bode več nikdar! Pozdrav odgovorili so gosti častiti s slava-klici. Zdaj se predsednik čitavničini visokočastiti gosp. A. Gr. vstopi pred zbrano slavno množico in jo blizo tako-le nagovori: „Slavna gospoda! veselje najlepše vživa človek, ko se veseli med domačimi prijatli in znanci. Star pregovor pravi: Povsod dobro, domd najbolje. Kako resničen je ta pregovor, spominja in prepričuje se človek na ptujem. Tam le misli, kje je moj dragi dom, kjer sem si sanjal prijetno prihodnost še v nedolžnosti prvi; kje je kraj, kjer se slišijo glasovi jezika, kterega me je preljubeznjiva mati učila? Tam na ptujem začne še le človek spoznavati vrednost svojega jezika, njegovo moč in krasoto. Veselja srce poskakuje, ko zasliši človek na ptuji zemlji svojega domačega govora glas. Kadar se pa vrne v domačijo , ne išče s ptujim jezikom zve-diti novic domačih, ampak domača beseda uname razgovor, kterega ni konca ne kraja. Slavni gostje iz Ljubljane, Trsta, Reke, Ajdovščine, Postojne, Planine, Razdrtega, Pivke! iz kako raznih krajev smo se skupaj zbrali, vendar vsi smo ene misli, enega duha, da bi zvikšali blagor narodnosti naše. Kaj je privabilo ravno danes toliko slavnih gostov v našo sredo? Menda mlada sestrica, čitavnica. — Kaj je čitavnica? Čitavnica je narodna naprava, ktere namen je duha buditi in bistriti s pod-učivnim čitanjem (branjem) časnikov in knjig slovenskih pa tudi druzih narodov, duha razveseljevati z ubranim petjem in s poštenimi igrami kakor v gledišču. Razloček med to in tako imenovano „kazino" je ta, da čitavnica izobražuje ves narod tistega kraja, kjer je ustanovljena, kazina pa je le v prid samim udom, zato ker je dozdaj vravnana v ptujem jeziku, kteri je pa večini prostega ljudstva neznan. V kazinah kraljuje ptuja beseda; čitavnica nasproti daje prvo mesto domači besedi, ne zaničuje pa nobenega druzega jezika, .zakaj modra je in dobro v6, da toliko mož človek velja, kolikor jezikov zna. V čitavnici so od časa do časa poštene veselice; v nji se slišijo govori, kteri učijo ude svoje pravilno in čisto in gladko svojo besedo rabiti; tudi petje se ne žabi, zato ker je duša vesele družbe. Največi, najimenitniši namen čitavnice pa je: izobraževati prosto ljudstvo. Kdo ni pred kratkim še slišal zmerjanja naših ljudi, da so sirovi, neotesani, brez omike, brez otesa? Koga take besede ne žalijo, koga ne budijo in ne priganjajo, z vso silo takemu nečastnemu imenu ubraniti se? S kom se pa zamoremo tega ne-zasluženega imena znebiti? Edino le s tem, da se vsaki po svoji moči potrudi, kar je vsakega sveta, neotres-ljiva dolžnost, izobraževati svoj narod po svoji moči; da se sleherni boji in varuje biti zatajevavec svojega ma-ternega jezika, kar se je, žali Bog! dozdaj večkrat pri-godilo, da nekteri so si še na čast šteli zasramovati svoj jezik, v kterem jih je Bog zavezal, da ga častijo, in da po njem in ž njim koristijo svojim sobratom; da so se sramovali in eni se še zdaj sramujejo svoje čutje v domači besedi družim razodeti. Slavni prijatli! kaj mislite , ali niso taki zelo od Grkov in Rimljanov osra-moteni, ki so nezmerno ljubili svoj jezik in v njem čudne dela zgovornosti dovršili? — Eni podtikajo či-tavnicam slabe namene , kakor da bi bile nevarne državi in Bog ve komu še. Takim odgovarjam le-to: Pravila čitavnice se izročajo slavni c. kr. vladi, ktere natanko naznanjujejo ravnanje, delovanje njeno. Pravila sprejme vsaka čitavnica popred od vikše vlade potrjene, predno se kakor društvo sme pokazati. Ker so tedaj pravila od vikše c. k. vlade potrjene in za poštene spoznane, kdo se predrzne jih sumiti in slabe namene jim podtikati ? Tak napada si. č. k. vikšo vlado. — Memogrede le to še iz svojega življenja hočem omeniti. V šesti šoli sem šel v prostih dneh z več tovarši malo laške dežele pogledat. Pridemo do Gorice, gremo obiskat slavnega, prevzvišenega nadškofa Valanta. Ta nas prav prijazno sprejme. Mi mislimo, Bog ve, kako se bomo obnesli, ako ga po nemški nagovorimo in pozdravimo. Vedil pa je, od kod da smo, nam pozdrav po slovenski povrne, in priprosto pristavi: „Slovenska mladost, vedi da slovensko imaš mater, slušaj^jo, slovenskega se uči, ker jo tako najbolj razumeš." Cujte Slovenci modre besede! Domača beseda je najbližnja nam pot do omike, nam dava največ veselja; častimo, ljubimo, gojimo jo! Gojimo jo toliko več, ker jo spoštuje naš svitli car, kteri nam je podelil še posebne pravice jo gojiti po pravilih naše čitavnice. Za to dobroto kličem Njegovemu Veličanstvu Francu Jožefu: slava! živio! slava\u — In gro-moviti „slava-klici" so se razlegali zdaj po dvorani, kakor so večkrat ustavljali predsednikovo besedo med govorom njegovim. Z neizmernim veseljem za gosp. predsednikom zagledamo na odru vsemu slovenskemu svetu znanega gosp. dr. Jan. Bleiweis-a. Že pričujočnost njegova navdaja človeka s pogumom delati za domačo reč, če mu tudi nasprotne moči zidajo stene, s kterimi hočejo bla-živno delavnost zagraditi mu, in iž njih še streljajo z ob-rekovavnimi pšicami, da dela za pogubo drugim. Zahvalil se je naj poprej za častni sprejem in prijazni pozdrav predsednikov je odzdravil v imenu čitavnice ljubljanske, razodevaje veliko radost, da njega, ki je že mnogokrat bil v tem kraji, pa vselej le v žalostnem poslu , ko je žugala nemila osoda blagu, gaje danes pripeljala vesela dogodba le-sem — god čitavnice bistriške. Nekteri sicer mislijo — je rekel doktor v dalji izpeljavi — da čitavnica kakor poprejšnje po laškem stroji osnovane kazine, so naprave le za mesta, kjer stanuje gospoda, ne pa za seia, kjer biva narod naš. To misel je ovrgel zagovar-jaje, da čveterih reči je treba tudi na deželi —zunaj mest in trgov. Prva je cerkev, kjer človek dobiva,. 269 kar mu je treba za blagor duše njegove, — drugo je šola, kjer mladina dobiva podučenje, da se človek loči od neumnega voleka, — tretje je gosposkina kan-celija, kjer dobiva človek pravico, kadar je išče, — četrto pa je čitavnica, ktera, ako je oskrbljena s knjigami in časniki, je od ene strani učilnica odrašče-nim ljudem, od druge pa dom poštenega veselja, kjer se pojo čedne domače pesmi, deklamujejo koristne ali zabavne stvari, igrajo male glediščne igre itd. — po vsem tem pa se širi omika narodna po poti narodni. Izra-zivši naposled svojo radost nad vsem, kar vidi danes tukaj, zakliče slavo Notranjcem, med kterimi je narodnost naša zavarovana na najtrdnejšem podnožji, in pa čitavnici bistriški. „Slava" glasila se je ljubljencu slovenskega naroda od vseh strani. — Kdo pa je bolj želel ta dan viditi v svoji družbi poslanca deželnega svojega, ko bistriški okraj, v kterega stavi vse svoje zaupanje, da bode potegoval za pravice se njegove ko čvrst možak, in da bo s krepko besedo vse odvračal, kar bi njemu in njegovim prebivavcem škodovati utegnilo. Prišel je tudi ta vrli sin Slovenije k naši svečanosti, gospod dr. Etbin H. Gosta. Prikazek njegov obudil je slava-klicev obilno, še več pa, ko je naznanil, kaj ga je vezalo in gnalo priti k nam. Poštovani gospod doktor pravi: Trojno imam danes rešiti. Ne zamerite, da Vam le ob kratkem to rešim. Prvo me je vezalo ko Vašega poslanca v deželnem zboru ljubljanskem se Vam pokazati. Poslanca svojega ste me izvolili, kteremu naloga je: v zborih zastopati kraj, kteri se mi je izročil. Velika in težavna je naloga poslanstva; zagotovljam Vas pa, da zvest prijatelj ostanem slovenskemu narodu , čegar sin sem , in da bom z vso svojo močjo zastopal Vaše pravice in si vseskozi prizadeval delati Vam na korist v deželnem zboru. — Drugo pa je, da Vam imam kakor načelnik „Južnega Sokola" izročiti z odborom, ki me je semkaj spremil, srčen pozdrav tega društva, ktero je s čitavnico tako sklenjen, ko brat in sestra. Kjer je čitavnica, ne pogreša se Južni Sokol. Tretja moja naloga je, da bistriški Čitavnici ko mestni župan ljubljanskega mesta v imenu ljubljanskih prebivavcev izročim bratovski pozdrav in ji voščim srečo in blaživen napredek." Govor je bil spremljevan in sklenjen s silnimi slavo-klici. Potem so se vrstile pesmi za pesmijo. Potrdilo se je, da Slovencu pesmi iz srca teko. Prišel je svečanost povzdigniti planinski pevski zbor. Tako izvrstno je v programu naznanjene pesmi prepeval, da more se reči: Ponos je ta zbor Notranjcem! Tako dovršeno, srčno, ginljivo donaša svoje viže, da bi se človek mislil v pevskem gledišču kakega glavnega mesta, kjer se tisuči prijetnim pevcem v žep vsipajo. Slava jim! Tudi go-spodičina Murgel-nova iz Kranja je s svojim navdušenim petjem lepo pripomogla k veselični mikavnosti; obširni njeni glas zvršuje tudi najvišje glasove z nenavadno lahkoto. Zahvala jej je donela, ko je odpela. Radostni se spominjamo tudi c. k. vojaške glasbe, ktera prišedši iz Reke je povzdigovala današnjo veselico. Začarana je bila množica, ko sliši skoz in skoz ubirati na violine narodne pesmi slovenske. Zdaj se je slišala slovenska, zdaj češka, zdaj vojaška srbska, zdaj druge slovenske tako mične, da poslušavec bi bil rad med godbo slehernega objel, ako bi veselje s tem ne bilo prikrajšano ali popolnoma ustavljeno. To je hvalevredno , da tudi c. kr. vojaštvo spoštuje našo narodnost, in zakaj bi je tudi ne, ker je znano vsem, da najviši veličastni vojščak sam naš svitli car jo spoštuje. Odbor čitavničini vodju te izvrstne godbe in vsem udom še enkrat izreka svojo popolno zadovoljnost. — Hvalevredno je povzdigoval tudi naš domači pevski zbor slovesnost besede. Pod vodstvom neutrudljivega našega g. Grerbeca, ki je sam izvrsten pevec in skladatelj, se je obnašal tako vrlo, da smo srečni, da imamo take lepe moči, ki zagotavljajo vesel napredek besedam našim. H koncu besede je še zagrmel Dav. Jenko-tov ,,Naprej."^ Potem smo šli gledat umetalnega ogenja, kteri je metal iz sebe trojebarvene zvezde , kačice, bombe, in sklep je biljz ognjenim kolesom, v kterega sredi se je vidila črka Z, pod no pa je bil napis: „Slava ča-stitim gostom." Bengališki ogenj je bil po trditvi gostov eden vnajlepših, kolikor so jih vidiii. Človek, ko gleda prijetnosti posvetne, večkrat pozabi celo svojega telesa; al ko te minejo, zahteva tudi ono svojo naravno pravico. Poskrbel je postrežljivi go-stivničar, Audrač po imenu, v hiši narodne čitavnice prav dobro okrepčalo, pri kterem se je vrstila zdravica za zdravico. — Mladost se je potem en malo pa v poštenem obnašanji zavrtila, dokler je petelin ni opominjal: „Pojdi naglo k počitku, ker dan je že blizo." Vse to se je godilo v najlepšem redu; pokazalo se je, da Slovenec ne prestopi tudi v največem veselji meje spodobnosti. Naznanjeno naj bo vsemu slovenskemu svetu še to, da bistriška narodna čitavnica je tik velike ceste, malo pred c. k. pošto v Bistrici v hiši gosp. Toneta Jelovšek-a, kjer je s slovenskimi barvami zaznamovana „gostivnica." Imenovani gospod je prepustil mladi čitavnici iz domorodne zavesti, iz domorodnega čutja prelepo stanovanje brezplačno; ta gospod je bil tudi, ki je sam prav okusno dvorano bkinčal, vodil umetalni ogenj in sploh največ storil za zunanjo krasoto pri čitavničinem poslopji. Slava in hvala njemu za toliko podporo! Bog obudi še Slovencem dosti takih dobrotnikov! — „Vse za Boga, čara in dom!" Druga beseda v naši čitavnici bode 18. avgusta. S Pivke. Tista nevihta, ki je proti polnoči od 2+ na 3. avgusta dalje proti Ložu in Oblokom divjala, je pri nas poprej naredila veliko nesrečo. Od Hrušice doli za Nanosom so se nagloma pridrviJi črni z bliski pre-sviteni oblaki, iz kterih se je jela strahovita toča usi-pati. Okoli Predjame in Bukevja so bili prvi ne še prehudi mahi; pri Zagonu in Velikem Otoku je sila rastla; najbolj do zlega je udarilo pri Malem Otoku, Zalogu, Grobah, Rakitneku in Starivasi, v bližnji postojnski soseščini; Postojnsko polje ta stran Hraško in Orehovsko unstran nevihtnega vlaka je le nekaj zadeto bilo. Zguba je velika za udarjene soseske , na mnogih njivah ni ostalo druzega, kot potolčeno slamo pokositi. — Cez teden, 10. t. m. je zopet vstala nevihta blizo Postojne, pa toče ni bilo med silno ploho, ampak strela je zadela v hišo v Velikem Otoku, ter je pokončal ogenj hišno streho in zraven hlev; obilni naliv, drugam obrnjena burja in človeška pomoč — se ve da pri vsem bramba od Višjega — to vse je obvarovalo, da ni šla vsa vas, ki je na gosto pozidana in večidel s slamo krita. Pogorelec je bil vendar tudi zavarovan pri gra-škem društvu. S z Dolenskega. (Pravda za štiri grose — hitra pa umna sodba.) Dva kmeta sta si soseda v nekem seiu, kakor to na tem grešnem svetu ni nič nenavadnega. Eden je imel jarem volov za prodaj, sosed pa je ravno potreboval dveh voličev. Začneta se pogajati, toda, doma ne moreta skleniti kupa. Gresta tedaj drugi dan na sejm. Se ve, tukaj pri bokalu vina sta kmalo-enacih misli. Sosed vzame od soseda vola za 113 gold. in dve šestici za mešetarijo. Drugi dan prinese sosed 113 gold. sosedu, ki jih tudi v žep spravi — al volov mu ne da, pa tudi denarjev ne nazaj, rekši, da mora še dve šestici priložiti, kakor je bilo pogojeno. Oba sta trdovratna; noben se ne da premagati. Kaj je storiti? Kupec se napravi tožit. — Zgubil je že en dan! — Tretji ali četrti dan prideta obadva ter se kregata, 270 kdo da ima prav. Gospod predstojnik ji nekaj časa posluša ter vpraša : zakaj se prav za prav kregata in tožujeta. „Ta mi ima še dve dvojači dati, če ne — lu Gospod predstojnik sklene sodbo: ,,pri vas je čas po ceni! Zavoljo dveh šestič sta zamudila oba skupaj tri dni razan tega, kar sta in bota še v krčmi zapravila. Tukaj imaš dve šestici (sodnik da sam svoje) — pa se mi naglo poberita spred oči." — Osramotena zapustita pisarnico ter se med smehom in krohotom vseh pričujočih umnejih kmetov potepeta domii. Bohiuska Bistrica 8. vel. srpana. K. — Povedale ste nam drage ,,Novice" poslednji čas marsikaj zanimivega iz Slovenske Bistrice in iz Ilirske Bistrice, povejte tudi eno — pa neumno iz naje bohinske Bistrice. Preteklo pozno v jeseni je v Cešnici pri Hribarju začela živina bolehati, rep za repom je poginil; 11 goved je konec storilo. Pisali so nekemu Snabeljnu v Zabnico, da bi dober svet dal; po tej zvedbi pa pride neka baba v vas , ktera se je za ,,deseto dete" naznanila, in da gotovo ve, kdo je to naredil, da živina črka. Res pove, da je soseda to naredila. Velik hrup nastane, da so jo začeli copernico imenovati. Tudi je pripovedovala od rajnih, kako se jim na unem svetu godi, koliko sv. maš, milošine itd. potrebujejo. In kaj mislite, „Novice", ali so srenjski možje imeli srčnost, baburo zapoditi?• Nikakor ne, čeravno je Gorenec sicer bistra glava. Se le neki duhoven gospod je sleparici na pete stopil. Al pa mislite, da je bilo to ljudem prav? O ne! Gospoda so obrekovali babe in možki. Slovenci, če imate kaj sleparskih bab vKorotanu, na Stajarskem in Primorskem, pošljite jih k nam v Bohinj; tukaj se jim bo mavha polnila in hvala pela! Bohinj je še kraj za vse po svetu v penzijon djane „copernice." Iz Ljubljane. Ker je grozen vihar na fužinskem polji enkrat žito vrgel, pa ga je tudi toča nekoliko zadela — nam piše gosp. predsednik kmetijske družbe — se zastran žitnega br en kanj a (Hooinbrenk's Methode) letos ne more nič prav gotovega reči, kakor to, da bren-kana rž je bolj polnega zrna, pa tudi bolj čista. Pšenica, ktero sem iz Mošance (Moisesberg) za seme dobil, je iz 1 mernika donesla 12 mernikov. — Ljubljanski magistrat daje na znanje, da se bo prihodnji petek, to je, 19. t. m., ob 10. uri dopoldne pri mestni gosposki po dražbi prodalo cestno blato, ki se bode po zdaj skozi celo leto nadržavalo na ižanski cesti. — Prihodnji petek, 19. t. m. ob 10 dopoldne bo v naši stolni cerkvi sv. opravilo, ki se silno poredkoma nahaja v Ljubljani: nek vojak, jud po veri, po rodu madjar, prejel bo zakrament sv. krsta, in ta vojak je iz mehikanske čete, v Ljubljani bivajoče. — Bolnikov je pretekli mesec bilo v ljubljanski bolnišnici 364, namreč 215 ženskih, 149 pa možkih. Ker jih je 134 bolnišnico zapustilo , 14 pa pomrlo , jih je konec julija ostalo še v bolnišnici 216, 134 ženskih, 82 možkih. — Gospod Bodj anski, profesor jezikoslovja na vseučilišču moskovskem, je s svojo gospo te dni na poti v Dalmacijo bil v Ljubljani. Nakupil je vse slovstvene dela, ktera so prišle poslednjih 10 let v slovenskem jeziku na svetlo; posebno pa ga je zanimavala zapuščina Kopitarjeva v cesarski knjigarnici naši; zlasti so ga mikali rokopisi in med njimi posebno ,,manu-scriptum neo bulgaricum"; rekel je, da pošlje čez leto in dan nekega svojih učencev v Ljubljano, da prepiše imenitni ta rokopis; ako ga profesor Miklošič na svetlo ne da, ga bode dala akademija ruska. — Iz Vipave prišedši Ljubljančanje nam ne morejo dosti dopovedati, kako slovesen je bil začetek on-dašnje čitavnice 14. dne t. m. Predsednik čitavnice 211 vipavske z odborom in obilira narodom so z lično svojo zastavo in vojaško godbo prišli naproti zunaj trga či-tavnici ljubljanski, sokolovcem in Razdrčanom, ki so skupaj prišli s svojimi zastavami. Presrčen je bil pozdrav na veliki cesti pod milim nebom. Potem so vsi združeni s 4 krasnimi zastavami potovali v trg, spremljani od vojaške godbe in neštevilne množice ljudstva. Vhod je bil res imenit (imposanten). Ustavili so se pred grajščino , v kteri ste vihrale cesarska in deželna zastava in v kteri se je obhajala današnja slovesnost. Prvikrat je bilo tukaj, kar pomnimo slovenskih čitavnic, da v grofovskih dvoranah je čitavnica praznovala svoj godovni dan. Obširnejši popis bo drugi pot našim brav-cem povedal, kaj vse je bilo in kako.