Poštnina plačana v gotovini SOBOTA. 13. DECEMBRA 1952 10 dinarjev LETO V. LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO ŠTEV. 21 Iz tujega in domačega loga SOVJETI IN NAŠE VOLITVE V uredništvu nekega sovjetskega časopisa so dobili rezultat jugoslovanskih volitev: 95,86 odstotkov. Takoj so ga objavili — samo nekoliko po kitajsko, to se reče, odzadaj naprej. In MAJHNA POMOTA Srečata se v Keniji dva mačka, pa prvi sočutno pobara drugega: — Mau - mau? — Nel — odvrne drugi. — Pes me je, ker je bila tema, pa ni videl, da sem beli TRIJE BLAGRI Desetletni Romunček Ta-nasije blagruje bratca-dojenčka: — Eh, Mario, blagor tebi, ki si Se tako majhenl Prvič se ti ni treba udeleževati mladinskih sestankov društva sovjetsko - romunskega prijateljstva in lahko zato spiš kar doma, drugič se ti ni treba bati, da bi te zaprli, ker si le premlad zato, tretjič pa ti ni treba paziti, kaj govoril, ker te k sreči nihče ne razumet ljudje v sovjetskem raju so brali rezultat: 68,59 odstotkov. Prijeli so se za glavo in dejali: V Jugoslaviji nekaj res ne more biti v reda, saj jih je skoraj poiovlea protii NEZANIMIVO Prekmurski »veljak«: »Kakšno pa je bilo pri vas zanimanje za volitve?« Haloški mežnar: »Slabo, prijatelj, nobenega mrtvega nismo imeli, vs« je tako dolgočasno gladko teklo.« SE ENA O MAKARONARJIH Neki ameriški novinar Je pred nedavnim zapisal v svojem listu, da je vsa italijanska vojska podobna skledi kuhanih makaronov. Italijanski vladni in vojaški krogi so najodločneje protestirali proti razširjanju takšnih alarmantnih vesti. Makaroni namreč nikakor ne morejo biti podobni italijanski vojaki, saj ne znajo niti — bežati. IZ KARTOTEKE NKVD Mozart Amadeus — generalije: neznan, eksponent misticizma, avtor nabožnih skladb. (Zasledovati! Verjetno Jugoslovan). Kapar Jože — generalije: neznan, nevaren škodljivec na področju sadjarstva^ izvira iz Amerike. (Ugotoviti, s kom ae druži In a kom ko-respondira!) Grof Monte Cristo,, novinar iz Ljubljane (Italija), verjetno ameriški agent, svoj obveščevalni center ima na nekem otoku v Sredozemskem morju nedaleč od Bnurellesa. (Ugotoviti možnosti, da se ga podkupi in pripravi za delo v prid ZSSR.) Caruga, ropar iz okolice Osijeka — Hungari-ja, ZSSR. (Poiskati in vključiti v naše vrste!) SPREMEMBA — Tovarišica Katarina Ivanovna, ali val mol I« vedno boluje na kleptomaniji? — Ne, sedaj je postal trgovinski ataše v Češkoslovaški! KARDINALSKI REBUS + NovauBe r • ^ PANKRAC VGLVLOOt SLAHSKV REo C*5R ( furnycnnyt tfvULfnnn* Ko NORE s V AL.VUD&I ILM EUREN BURO 1ZV£N f novi muirn trajbate, majne peste?« »Obana! Denkns ina nur — saj poznate te Erika ausm triz6rsalon aufda Aleksan-Uitrosn, fon dera da mon Ja bil nekši šturmfira pri Žtajndli v hauptkvartiri vormanšaftlerov, kenns jo ® »Na kloar vi šubiks, keni, kani...« »Na azo, ter do meht si to repatriirn. Und zaj Mici, M Je že, bobi kert, dol pe-lala ▼ Marpuk, da bi na ffomistrati zrihtala, da bi lahko nazaj v Marpuk pri-Ha!« »Oba gens, gens! Zo bos, ■a! Zo an haupt hitlerana, bot jo alvajl ti gošn fola Hit la kopt . . .« »Na natirll, natirii! Nektar! pa tudi majo morc-angst. Kens ina jo denkn, kan ina te frau Erna ausda Kokošinckale inere rajba-kMhtn od partesanarjov gor v Grac piše. Te man ole, ■dr san šo lengst bek fon kuita hunga und arestov.« »Bos zi net zogn! Azo se fajst bojijo za nas . . .?« »I bo! Za nas jim an knorn an gre! Le za jihove lampate jim gre! Tak ko ttstemi hern dokta Solak! Azo a rihtik šajsongst hota PU LAcUfcTETFPAt IJA 3VNomDN0f> SufetSTia*, :>gi zavetja, na nas bosta dež Ln ineg tla do salatla. Včeraj sem šel ponovno tam mimo. Stolov tam ni bilo več. Vendir sem vseeno vzel beležnico In pripisal tole: Matov «i ni ttm. m *• ima krte, «afje|a tam a* — lasana trn ahe. POZOR, NOVITETA! ©R. TNG. K.: ZA STANOVANJE GRE! (Nova drama, ki nima a Gervaisovo komedijo nič skupnega) Dejanje se dogaja v Ljubljani. Glavno vlogo igra velika sekira. Namesto tnala služijo glave stanovanjskih organov in miličnikov. Se-petalec ni potreben, ker fa vse besedilo le: barabe in prasci. Motto igre je: svoja volja ni najbolja. Drama *Sa ni končana. Zadnje dejanja bo napisano na sodišču, kjer bo avtor šele zvedel pravi konec svojega dela. REKLAMA IZ LIUBLJAIE Maks Zdraha: Soha zgod&a omamnih cenah Najprej, da povem — ta •tvar se je pripetila nekje med 40. in 47. vzporednikom — le zemljepisna širina zaenkrat še ni določena. Med tema dvema vzporednikoma leži torej neko mesto in v to mesto je prišel neki tovariš iz drugega mesta, ki pa leži na nekem južnejšem vzporedniku. Njegovo potovanje je imelo — kot se pravi — posloven namen. Tovariš je namreč hotel v imenu svoje tovarne prodajati v tem mestu suhomesnato robo. Kam naj se najprej obrne — če ne na tiste, ki se bavijo z enakimi in podobnimi posli!? Res je tudi, da so ga lepo sprejeli. Toda ▼ njihove razgovore se je vmešala majhna, majcena disonanca: razlika v ceni. Tako ti razgovori niso bili tako plodni, kot bi to človek lahko pričakoval pri poslovnih tovariših. Zato se je mož z druge zemljepisne širine obrnil na tovariše od oblasti: — Tako in tako, je dejal, mi bi radi pri vas prodajali klobase in slanino, prekajeno in sušeno meso — le primeren lokal bi potrebovali, kajpak, je dejal. Teda tovariši od oblasti — kakršni so pač — so ga vprašali: — Kako pa kaj s cenami pri vas, kaj? So visoke, ali so nizke? Mož z drugega vzporednika, izkušen v razgovorita s poklicnimi tovariši, je ubral sedaj drugo struno: — O, brez skrbi bodite, cene imamo seveda visoke, kar primerno visoke! Ste lahko popolnoma brez skrbi. kot se reče! — Ej, ej, so dejali tovariši od oblasti, ta je pa slaba! Takšnih z visokimi cenami imamo sami dovolj in jih ne potrebujemo še od drugod! Mož z južnega vzporednika je izgubil glavo: — Kako, je dejal? Oprostite! Tega pa ne razumem! Pravkar so mi dejali tovariši od stroke, ko sem ponujal nizke cene, da je mogoče v teh zemljepisnih širinah uspevati le z visokimi cenami. Vi pa nenadoma: bum, pa trdite prav nasprotno! Dovolite, je dejal. da se čudim! In bil je resnično začuden ... To pa pravzaprav še ni konec štorije. Kajti zaenkrat so začudeni še tudi prebivalci tega čudnega mesta — čez nekaj časa pa bodo začudeni še dotični tovariši od stroke, če bodo videli, da je mogoče v teh zemljepisnih višinah uspevati tudi z nižjimi cenami... Zgodovinska parada »Tale ne gre, tudi ta ne bo šla več, prav tako kot ta! Hm, tudi ta je preveč diskreditirana, kot tndi ta! Tale pa — hm, hm — je prokleto problematična...« PRETIRANO Uradnik Cene je zamudil službo, pa se opravičuje šefu: — Oprostite, zaspal sem! Sef se začudi: — Kaj tudi doma spite? GARANCIJA Meteorolog svojemu asistentu: — Pa lahko z gotovostjo trdite, da bo slabo vreme? — Seveda! Instrumenti kažejo tako, razen tega pa me še trga v križu. Torej bo prav gotovo dež! PRI ADVOKATU Advokat klientu: »Kar brez skrbi bodite! Meni lahko poveste vse po pravici. Lagal bom že jaz!« Jože Mitra: Mi pa to ih ne homo 1o piti! (Škofijski psalm) Rekli so MAKSIM DRŽEČNIK, škofijski gospod: »Nilašč izbranci ne bomo volili to pot!« Prvi privolil je srčno v ta tih sporazumek »ljudski« prijatelj in ljubljenček: MIHAEL UMEK. »Cc abstiniram, pohvalil me bo Vatikan!« trezno, preudarno odločil se je OBERZAN. »M6rda si s tem bom .prislužil cesarstvo nebefiko, če ne bom volit žel,« upal na tihem je MEŠKOM »S tem bom dokazal, da sveti sem veri predan,« mislil je v svetem navdušenju FRANČEK KORBAN. »Trden sem v veri, ne boš me premotil, hudič!« volit ni šel teolog in asket BOGOVIČ. Psalm so zapeli: »Volili ne bomo to pot«, vsi enoglasno, na pamet, svečano, brez not. Hvala, gospodje škofijski za javni bojkot: zdaj je spet jasno, kdo v naši je skupnosti trot! Felicijan Dreta: MERCEDESIJADA Kupili so si avto. Štiri milijončke dali. (Ime mu je Mercedes). Cernu naj bi šparali. Takoj z njim odgovorni je v Jablanico skočil. Menda zato na hekte bencina je potočil. Po naših slabih cestah je avto motovilil, na mile viže prosil, da bi se ga kdo usmilil. Ko sc domov je vrnil, tako je avto del: »Se enkrat v Jablanico, pa za Odpad bora zrel!« TRI »ABSTINENTSKE« — Mama, maamaa, pridi vendar hitro sem! — Kap pa tako strašno vpijete in razgrajate, otroci, kot bi se hiša podirala?! — Se huje, mama! Poglej tja v kot — ata pije vodo!! Zdravnik pravi pacientu po opravljeni viziti: — Močilnikar, vi pijete ja žganje kot vodo! — To pa ni res! — odvrne Močilnikar. — Toliko vode ne bi nikoli prenesel! Janez je hudo zbolel. V kolenu se mu je nabrala voda in moral je na operacijsko mizo. Ko so ga nekaj tednov po operaciji spustili iz bolnice, ga je neki prijatelj vprašal: — No, so ti uspešno vzeli vodo iz kolena? — Ne verjamem! — je odgovoril Janez. — Ce bi rekli, da sem imel v kolenu rizling... V bolnišnico zahajam redkokdaj, seveda če izvzamemo porodnišnico, kjer je moja žena v presledkih rodila pet hčera. Toda ti obiski nimajo z menoj nikake zveze — mogoče pa tudi? Prepričan pa sem, da je v bolnišnici včasih zelo zabavno, seveda, če nisi preveč bolan, kakor jaz n. pr. pred kratkim. V glasilkah mi je počila žilica, to je bila torej moja bolezen. Počila mi je pri televizijski oddaji. Zdi se mi, da mi je moja šala skočila nazaj v grlo Poslušajte, kaj vse sem doživel, ko me je zdravnik strpal v posteljo in mi velel molčati. Rekel mi je, naj vse svoje želje napišem na listek papirja. Moj rokopis je križanje med doktorsko pisavo in egipčanskimi hieroglifi. Nekoč sem svoji ženi napisal doma listek. Ko je prebrala moje sporočilo, je šia v kitajsko pralnico in vrnila se je z dvema srajcama in ducatom moških nogavic. Toda zdravnik je rekel: »Poslužujte se bloka« in tega sem se držal. Naslednje jutro sem pozvonil sestri in ji izročil listek, na katerega sem napisal »zajtrk«. Pokimala je in čez pet minut je prišel k meni brivec. (Najbrž sem edini človek na svetu, kateremu so v dveh dneh dvakrat postrigli lase.) Se vedno sem želel Eddie Cantor: Humor v bolnici zajtrkovati in zato sem s prstom pokazal na usta. Sestra se mi je z razumevanjem nasmehnila in mi prinesla zobno ščetko. Končno sem problem rešil tako, da sem napisal na listek »kosilo«. Izkazalo se je, da je to edina beseda, ki sem jo čitljivo napisal. Odslej sem kosil zjutraj, opoldne in zvečer. V bolnišnici so me tolikokrat rentgenizirali, da si je moj prijatelj izposodil polovico rentgenskih slik za svojo knjigo »Eddie Cantor od znotraj«. Številne krvne preiskave so mi na moč presedale. Sestra me je zbodla v prst — o, najmanj v tri ali štiri prste — potem v uho in končno je hotela kri celo iz mojega lakta. Ne verjamem, da so res potrebovali toliko krvi, zdi se mi, da je imela sestra slabokrvnega ljubčka. Vprašal sem zdravnika, kakšen je izvid. »Prav nič me ne skrbi za vas,« mi je povedal, »čeprav imate precej visok krvni pritisk«. »Veste kaj, doktor, če bi imeli vi visok krvni pritisk, bi tudi me- Anekdote ZOB ZA ZOB Shawa, velikega irskega dramatika in Nobelovega nagrajenca, v angleški družbi niso marali, ker je bil Irec in povrh še precej •trupen. Nekoč se je spet hudo spotaknil ob nekega odličnega Angleža, ki je bil Preveč radoveden: — Ali je res, gospod Shaw, da je bil vaš oče krojač? — Da, kajpada! — Kako to, da se tudi vi niste izučili za krojača? Shaw je ostal miren in je odgovoril: — Povejte mi, lord, ali ni bil vaš oče »gentleman«? — Seveda je bili — Kako to, da tudi vi ni-(te? VISOK CASTITELJ Churchill *clo ceni pisa-telja Paula Bourgeta. Mogoče tudi zato, ker je Bour-*et dalj časa dopisoval z njegovo materjo. Ko je nekoč prebral njegov roman »Kruta neznanka«, ga je takole pohvalil: — Dober roman je skoraj tako težko sestaviti kot vlado. IZNAJDLJIVOST Ko je Čharlie Chaplin bival le v Parisu, je stopil nekoč V zakotno brivnico in vprašal: — Koliko stane striženje las? — Pet frankov! — In britje? — Dva franka! — Potem me. prosim — obrijte po glavi! »Mojster, tukaj berem, da še vedno pogrešajo domačo literaturo!« »Phe, Watson, kar sva midva zmogla, sva naredila. Zdaj naj pa še Karla Maya in podobne pokličejo na pomoč!« Fis: VTIHOTAPLJENA OPERETA Slovenski opereti so zaprli vrata, čeprav jo Mariborčani hudo želijo. Zato hrvaški opereti dovolijo, da z gostovanji veseli Slovenca —• brata. Gr ose k: FILIPU KALANU Nekoč si bil domiseln recenietit, poznal teatra si privlačni čar. Zdaj so številke suhe tvoj patent, postal uradni si statističar. TE-PO: VLJUDNI KRITIK, KI BAJE »NIMA OLIKE« Prevzet je od »globine« svoje »dume*, pa je za šalo v kritiko zaplaval. Mrzi mu čustvo, ki ga ne razume — KAJ, KO bi malo manj se zaletaval. ne prav nič ne skrbelo,« sem mu zabrusil. Zdravnik je nadaljeval: »Vaš krvni izid izkazuje 30/« albumina, 25°/. calcija, 30% thloslerina. in 20% sladkorja.« »Kaj in nič krvi?« sem ga .vprašal. Zdravnik je znan specialist za srce, a kljub temu nisem mogel razumeti, zakaj me tako preiskuje. Moral sem vstati in dolgo skakati po eni nogi, tako se mi je vsaj dozdevalo. Potem je s stethoskopom poslušal moje srce in to, kar je slišal, mu ni bilo nič kaj všeč. Sigurno je bilo srce popolnoma v redu pred to telovadbo. Ce šteješ 59 let, ne moreš kar tako na lepem iz postelje in potem še skakati povrhu. To je nepopisna prismoda ri ja. Mislim, da v splošnem o zdravnikih ni kaj povedati, razen če omenim to, da se vse preveč specializirajo. Se danes se spominjam izjave nekega takega očesnega strokovnjaka. Rekel sem mu: »Mojemu očesu nekaj manjka.« »Katero oko mislite,« me je vprašal. »Levega.« »Zal mi je,« mi je odgovoril, »jaz sem specialist za desno oko.« Zdravnikov ne bom blatil. Ce ste bolni, morate k zdravniku, saj mora on tudi živeti. Če vam zapiše recept, pojdite v lekarno, lekarnarji morajo tudi živeti. Ko ste dobili zdravilo, ga nikar ne zavžijte, saj navsezadnje tudi vi radi živite! URA NE GRE Založnik je ob koncu leta podaril najuspešnejšim piscem svojega založništva zapestne ure. Mlad začetnik, ki je ni dobil, se je čutil zapostavljenega in 6C je pritožil. Založnik sicer ni priznal upravičenosti pritožbe, vendar je začetniku vseeno podaril uro. Cez nekaj dni pa mladi mož spet pride k njemu in pravi: — Ura ne gre! Založnik ga pogleda in mu razdražen odvrne: — Mar mislite, da vaše knjige gredo?! LITERARNA — Mojo knjigo kupujejo kot kruh! — Torej — na kilo? Najbolj sem se v bolnišnici razjezil takrat, kadar so se zdravniki zbrali k posvetovanju. Mrmrali so, me pogledali, se zapet obrnili, se še enkrat ozrli name in potem so spet šepetali. Nekega dne, kc je bilo zopet tako, sem se nepremično zabuljil vanje. Nato so odšli iz sobe in na hodniku so se posvetovali naprej. Zlezel sem iz postelje, šel po prstih do vrat in prisluhnil. Kaj mislite? Pogovarjali so se o zabavi, ki so jo nameravali prirediti — ne morem se otresti občutka, da bom plačal to zabavo jaz. Bolnišnica je naj-prikladnejši kraj, kjer vidiš vse svoje znance. Nekoč me je obiskal moj kolega Jimmy Durante in mi priporočil novega zdravnika. »Dragi moj,« mi je rekel, »moraš se posvetovati z zdravnikom, ki je moj dober znanec. Edinstven je. Saj veš, da se zgodi, da ti zdravnik zdravi pljučnico, umreš pa zaradi slepiča. Ta zdravnik pa ne: za kar koli le zdravi, od tega tudi umreš!« P. s. — Ravnokar so mi zdravniki povedali, da me bodo operirali. Ugotovili so, da boleham na N.P.O.P.D. Odločili so se, da mi bodo to izrezali. Kaj še niste slišali za bolezen N.P.O.P.D.? »Nekaj preostalo od pk.čanih davkov.« KULTURNO ZDRAVSTVENI PRIROČNIK Carski rez — režisersko-dramaturško novatorski poseg pri težkih dramskih porodih. Običajno operacija uspe, le novorojenček je mrtev. Oče dobi kljub temu tantieme! Ce-cc muha, kulturniška — izredno nevaren insekt, ki povzroča kulturno spanje. Okužbe opažamo v mnogih kulturnoumetniških društvih, prosvetnih ustanovah in pri mnogih javnih delavcih. Simptomi: nezanimanje za kulturno življenje, 6misel samo za suhi prak-ticizem, neobiskovanje kulturnih prireditev in podcenjevanje kulturnega ustvarjanja. Inticiran bolnik normalno neozdravljiv. Ciklonizacija kulturna — postopek za uničevanje;kulturnih parazitov. Pri nas zaradi raznih familiarnih okolnosti še malo poznan in redko uporabljen. Kot močno sredstvo priporočamo injekcije »Demokratizace-ina«. Citatomanija — kronična in običajno neozdravljiva bolezen nekaterih kritikov in esejistov. Izvor bolezni: patološki vakuum v glavi. Zaščitno sredstvo: črtanje honorarjev za vse vrstice s citati. Circulus vitiosus — začaran kulturniški krog. Pojav popolne izolacije, nekaterih : duhov na stolčkih pred kritičnimi vplivi od zunaj. Najpogostejši .simptom: Ro-karokoumiva. Dosedanji poizkusi zdravljenja s tako-imenovano koljaško kritiko še niso uspeli, Cmok operni — pogosta bolezen opernih tenorjev. Posebno ie nevarna, ker je bolnik praviloma sploh ne opazi, okolica pa strahovito trpi pri tem. V čim višjem plačilnem razredu nastopa, toliko bolj je neozdravljiva. Coklja, kulturna — zvrst psihopatološko obremenjenega individuuma, ki razpolaga z dobrimi zvezami, komolčarskimi sposobnostmi in veliko porcijo nesramnosti. Deluje izrazito parazitsko — žre ostalim čas, prostor in denar. Dobrih zaščitnih sredstev še nimamo. Cucelj literarni — sredstvo za tolaženje neučakanih literarnih miljenčkov — največkrat v obliki objavljanja pesniških in proznih nedonošenčkov pod parolo: da bo mir! Skrajno nehigienično in škodljivo sredstvo, posebno ker ie proti vsaki kritiki imunizirano. Cukrovka — literarna sladkorna bolezen, ki nastopa najpogosteje pri lirikih. Vzrok ie avitaminoza — pomanjkanje vitaminov R (realno gledanje) in A (avtokritičnost). Zdravljenje s pomočjo injekcij sistema ZP (zdrava pamet). Ivan Žebljiček: | FOND PLAC ŽEAIITA JE ŽLAHIA Med novimi kardinali je tudi varšavski primas Višinski — sorodnik sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega. Kardinal Višinski: »V Jugosla- Minister Višinski: »V Jugoslaviji ni svobode ...« viji ni svobode « Vzd hPai uprava Jotega lista" Oh, oh, oh! Vsi trije »ohi« so namenjeni tistim, ki so in ki še prodajajo našega »Totcga«! Bliža se konec leta, poravnati je treba zaostale račune! Ne zamerite tem vzdihljajem! Pošljite, kar še dolgujete! Vzdihnite tudi vi svoj: oh, oh, oh! in odločite se izpolniti položnico z dolžno vsoto, stopite do najbližje pošte in oddajte položnico! Naš denar iz vašega žepa naj priroma v naš žep, da ga oddamo spet v tisti žep, kamor je treba! Storite to brž, da nam ne bo več potrebno vzdihovati: oh, oh, oh! Uprava »Totega lista« Moja žena je profesorica. Kadar se zelo razburi, pade v nezavest. Pred nekaj dnevi je padla dvakrat v nezavest. Nekega popoldneva je srečala namreč svojo bivšo dijakinjo Pik, ki je letos maturirala. Ta ji je povedala, da ima sedaj v podjetju za 2000 dinarjev višjo mesečno plačo od nje. Zena je prišla domov, rekla: »Oh!« in padla v nezavest v moje naročje. Drugi dan je nesreča hotela, da je srečala zopet drugo dijakinjo — letošnjo absolventko Pok, ki je v istem podjetju kot Pik in ima za 1000 dinarjev višjo plačo od moje žene. Zopet je žena prišla domov, rekla: »Ah!« in padla v nezavest v moje naročje. Prvi dan je pomagal aspirin, drugi dan pa nič, niti streptomicin, ki mi ga je poslala teta iz Amerike in ki sem ga moral na neki način potrošiti. Zena je obležala v postelji v hudi vročini. Tolažil sem jo: »V desetih letih bo vse dobro!« »Kaj še!« — mi je odgovorila izpod odeje. — »V desetih letih bo Pik zaslužila 360.000 dinarjev več kot jaz!« Pri tem je strašno turobno zastokala. Najbrž se je izrečeni konstataciji pridružila misel, da bo čez deset let za deset let starejša. Izbral sem zadnje sredstvo: »Zena! Jaz pa sploh ne verjamem, kar sta ti na-tvezili tvoji dijakinji Pik in Pok!« »Tepec!« — mi je rekla žena, se obrnila na desno stran in zaspala. 2e sem ji hotel nekaj odgovoriti, pa ji nisem, da je ne bi zbudil. Jaz sem človek dejanj. Sel sem naravnost v podjetje, kjer sta uslužbeni Pik in Pok. Obe sta bili ravno zapleteni s knjigovodjo v živahnem razgovoru, pri katerem so vsi trije mahali z rokami. Jasno: govorili so o fondu plač! Tako so bili razburjeni, da niso niti opazili, da sem tudi jaz posegel v debato o fondu plač. Ko sem zvedel, da je res, kar mi je žena pravila, sem vprašal Pik in Pok: »Kaj mislite, ali ima moja žena prenizko plačo ali pa ved ve previsoko?« Knjigovodja pa mi je odgovoril: »Ne postavljajte tako negospodarska vprašanja! Vaša žena najbrž ne dosega norme, moj dragi!« »Kako pa naj jo dosega v šoli?« »Naj dvigne znanje za 40"/o!« — me je poučil. — »V ostalem smo pa mi produkcija! Stimulans mora biti! Mi ustvarjamo sami fond plač!« In začel me je obsipavati s konti. »Kako ste pa dosegli tako visok fond plač?« — sem ga boječe vprašal v pričakovanju, da me z ekonomskim odgovorom osramoti. Toda usmilil se me je in me pustil živeti: »Enemu artiklu so se cene zvišale, ker ga primanjkuje. Drugemu artiklu so se pa cene zvišale, ker so se cene uvoženih surovin zvišale, mi smo pa imeli še staro zalogo.« Ko sem prišel domov, sem rekel ženi: »Sedaj pa vem, zakaj imata Pik in Pok višjo plačo. Ustvarili so višji fond plač! Tako je rekel knjigovodja v podjetju!« »Ah, tako!« — se je oddahnila žena, ker ni vedela, za kaj gre. »Tako, tako!« — sem ji odvrnil jaz, ki sem mislil, da vem, za kaj gre. Takoj za tem sem šel pogledat v leksikon, kaj pomeni take vrste »stimulans«, kot mi ga je opisal knjigovodja. Razlage nisem našel v leksikonu. Vprašal sem svojega soseda v hiši, če ve, kaj takle »stimulans« pomeni. Moj sosed, ki je vnet nogometni navijač, sicer pa čisto normalen človek, mi je dejal, da sicer takegale »stimulansa« ne pozna, da se mu pa zdi, da je to nepravilno prisojena enajstmetrovka. Ker mu nisem verjel, sem se drugi dan obrnil na svojega tasta, ki je upokojeni davčni izterjevalec. Dejal mi je, da se mu zdi, da je takle »stimulans« dohodek, ki ga davkoplačevalec skrije, da ga ne bi obdavčili. Ker v njegovih časih še ni bilo »stimulansov«, mu nisem prav verjel. Po sili razmer sem si moral pomen skonstruirati: Takle »stimulans« pomeni zvišanje plač, ki nastane z zvišanjem cen, včasih brez zasluge, vedno pa v korist podjetja. POMOTA — Ali stanuje tukaj umetnik Peroprask? — Peroprask, da! Toda, da je umetnik... ne bi rekla. Prepričana sem bila, da je nočni čuvaj! RINGLSPIL DOL, RINGL-SPIL GOR... — Veš, letos smo dobili v Rečico ob Savinji novo učiteljico. — E, to je pač dobro. — Ne, to ni dobro. Učiteljica prebiva že od začetka šolskega leta v tako slabi in nehigienski sobi, da nam utegne vsak čas umreti. — E, to Je pa slabo. — Pa ni! Slabo je samo to, če so ljudje tako prezaposleni, kot so naši občinski možje, ki v dveh mesecih niso utegnili napisati in podpisati odločbe za učiteljičino novo stanovanje. — Kaj pa vaš šolski upravitelj? Ali še ima radio? — Seveda1 — E, to je dobro. — Pa ni! Radio Je namreč tako začaran, da igra samo v upraviteljevi kuhinji. Kadar pa bi otroci radi poslušali šolsko uro in oddaje za pionirje, tedaj pa je vedno pokvarjen! — E to je pa slabo. — Saj ni res! To je vendar dobro, kajti radijsko naročnino plačuje občina. Nande Bula: SEM IN TJA PO CELOVCU Ni dolgo tega, kar sem šel mimo Mohorjeve hiše V Celovcu. Čeprav je bilo še dokaj lepo vreme, je 1* tiste veže neusmiljeno pi-halo. Takoj sem se spomnil, da je pred enim meseoCfl »Toti list« opozarjal, da I imajo • v tej hiši preveč vrat. Prav tedaj so ena v drugem nadstropju neusmiljeno zacvilila in po stopnicah se je priguncal neki gospod od OVP, obenem pa sem slišal, kako nekje v hiši nekaj zabijajo. Povprašal sem tistega gospoda, če mu je znano, kaj tako tl-šlarijo v tej hiši, morda delajo kakšne skrinjice za volitve — Ah, kaj še! — je dejal. — Kišto delajo, v katero hočejo začasno shraniti dosedanjo politiko emigrantov in gospoda Kadrasa Iz nemške škofije. Vendar pa je nesreča v tem, da se kišta nikakor ne da zabiti In koroški Slovenci pravijo, da iz nje strahovito smrdi! Gospod jo je že hotel popihati, a sem ga še ujel za rokav: * — Hej, kaj pa bo s tisto tožbo proti Slovenskemu vestniku? Ali ne bo dosedanji tožnik g. Metnitz sč-del na zatožno klop kot pravi vojni zločinec? — To pa ne bo držalo. Veste — je odgovoril gospod od OVP — nas je več takih tukaj, ki imamo še več zaslug kot on. Sicer pa to ni stvar, ki bi utegnila tangirati naš katolicizem ... In jadrno jo je popihal. Sem mislil, da lendkanal tako smrdi. Pa je v resnici v Celovcu več takih lukenj, iz katerih zaudarja. »No, upajmo, da se bo ta cepič prijel. Maksi Zdraha: I MUHO MUKA MUCI (Zgodba, kt se k sreči ne tiče mleka ...) Direkten prenos Mnogi kmetje, ko prejmejo davčni predpis, takoj dvignejo cene svojim pridelkom I < & ont&cija ooo % tlajfarjev Tine: 5 OPEKE +1 Ali veste, prijatelji, da bi Ml skoraj umrl? Tri opeke ■o mi padle na glavo. Ko me je oplazila prva, sem se le smejal, ko je priletela druga, sem se počohal po laseh, ko pa je prifrčala tretja, tedaj bi moral po ▼seh pravilih umreti. Pa nisem! .-»*! D-<'.e, 5 Pri nas v Dolu so se dogajale zelo čudne reči. »Božjo« voljo so predstavljali taki ljudje, ki so v sosednjih krajih to »pravico« že zdavnaj zgubili, predsednik zadruge pa je bil nekakšen predstavnik »posvetne« oblasti. Brihtna glavica je bil naš predsednik zadruge. V zadružni kleti se je tako udomačil, da je prav čudno, da •e vsa kapljica ni preselila k njemu, rttcer Zadnjič sem ves presenečen našel v kleti novega gosta. Gromovniški kmet Anton si je z zarjavelim iebljem odprl vrata, se zleknil pod sod in srkal, arkal. In po pravicil Anton je namreč včasih bil velik gospod, saj je imel največ zemlje v fari. Imel pa je eno imenitno lastnost: zelo rad se je zmotil! Tako je na primer večkrat zašel na tujo njivo ali v tujo kaščo — in zmotil se je tudi lani, ko je svojo slepo in šepa-rto kobilo zamenjal za rjavega žrebca ter odgnal na •ejem sosedove krave namesto 6vojih. In ker je imel to lastnost, Je bil velik revež. Ko sem ga zalotil v kleti, sem videl, da se je •pet zmotil. Moral sem to povedati predsedniku, ki ga zadruž- niki kličemo za »našega gospoda«. Ta pa ni bil preveč hud. Celo pozdravil je tatinskega tiča. Krepko sta se objela, nato pa sta z združenimi močmi zlezla pod sod. Predsednik mi je dejal s svojim počenim glasom: »Zaradi nekaj litrčkov 6e naš deficit ne bo prav nič povečal!« No, jaz sem se tedaj spomnil, da vrana vrani nikoli ne izkljuje oči — in sem molčal. Toda zdi se ml, da ml Je takrat padla na glavo prva opeka. Potem so se zgodile še hujše stvari. Gromovnik Anton je pomotoma spet zašel v našo zadrugo. Izbral si je skladišče žita. Ker sem vesten zadružnik, sem tatvino spet prijavil. Tedaj pa se je začela moja prava nesreča, kajti ta Gromovnik je bil moj hišni gospodar. Kaj more n. pr. ubogi najemnik, če mu hišni gospodar prepove uporabljati štedilnik in stranišče? Ej, to so resne stvari — tembolj zato, ker mi je Anton zagrozil, da me bo z družino vred vrgel iz bajte. In potem se je zgodil velik čudež. Ni sicer res, da se je prikazala Marija na češplji, ki je bila okužena od ameriškega kaparja, res pa je, da naš zadružni predsednik tudi sedaj ni zameril Gromovniku Antonu zaradi ukradenih treh nahrbtnikov žita. In »božja« volja ter volja nekdanjih vaških veljakov je bila, da naj me Anton nemudoma vrže na cesto. Ko so k tej volji možje z bivšega KLO pritisnili še svoj pečat, je po- rtala tudi pravno veljavna — in na glavo mi je padla druga opeka! Jaz pa se nisem aal ugnati v kozji rog, v katerega so tako družno pihali kulaki. Preselil sem se k sosedu, nato pa sem se pritožil na občinsko stanovanjsko komisijo. Enkrat, še enkrat In potem še enkrat. Toda odgovora ni bilo. Neugnanec — sem se sam napotil na občino, kjer pa me je nekdo s hudo resnim glasom poučil: »Eh, veste, tovariš, mi bi vam že radi ustregli, saj vemo, da je težko za človeka z družino, če mora preživljati stanovanjsko krizo. Vedeti pa morate, da veljajo pri nas v Dolu drugačni zakoni kot v okolici, kjer ni kulakov. Z njimi ne smemo preveč strogo ravnati. Zato, tovariš, je vaša pritožba odbita!« In tedaj, prijatelji, sem skoraj umrl, kajti že tretjič mi je padla opeka na glavo. 2e sem se mislil posloviti od tega sveta. Toda k sreči sem se spomnil, da bi bilo pravzaprav škoda, če bi me smrt kar tako — meni nič tebi nič — vzela za moža. Zato sem se požvižgal na krajevno stanovanjsko komisijo, ki je tako zajčje kapitulirala pred »božjo« voljo — in mahnil sem jo na okraj, kjer so mi povedali, da je tudi naš Dol v Jugoslaviji. In to je vžgalo. Se časopisi so se začeli zanimati zame, nakar je z jasnega priletela še četrta opeka — pa ne name! Poglejte, vsa zgodba se je začela nekako takole: Imam hčerko — zlata je vredna, če že po drugem ne, po tem, da strašansko rada pije — pokalico seveda, da bi ne bilo nesporazuma! S tem je — kot je videti — dedno obremenjena, kar pa se ne nanaša toliko na pokalico kot na pitje samo kot takšno... No in ker predstavlja ta hčerkina strast — svoje lastne strasti me je že davno naučilo življenje primerno brzdati — znatno postavko v družinskem proračunu, sem seveda življenjsko zainteresiran na nekaterih okolnostih te pivske strasti, med katere spada v prvi vrsti seveda cena te pokalice. Tako smo dočakali prvo poglavje. SPOMLADANSKO POGLAVJE Kot že rečeno, sem naravnost materialno prizadet pri ceni pokalice. In ker je mati narava uredila tako, da je takrat, ko zažubore spomladanske vodice, tudi pokalice dovolj, sem se čudoma spraševal: — Ali veljajo ekonomski zakoni tudi za pokalice ali ne? Odkod sicer tako visoke cene pokalici, tej ne-utešni strasti mojega otroka? Sedaj pa pride nekoliko Sudncjši del zgodbe. Z nekaj primernimi administrativnimi ukrepi sem se spremenil, kot bi mignil v — muho. Ne verujete? Poslušajte dalje, pa boste verjeli! Kot muha torej sem zletel tja do podjetja ODPRO-DOPOK — kar bi naj nekako pomenilo ODkup, PROmet in DObava POK-alic, odkoder namreč izvira naša preskrba s pokalico — in tam namesto z ostalimi muhami v skladišče, zavil raje v sejno sobo. Prav takrat so imeli tam važno sejo: — Ker je pokalice dovolj in je cena ugodna (pri tem sem nehote — kajpak po mušje — zakašljal), lahko razdelimo dobičke — in ne bomo se zaman hvalili, da so prav mastni! (To je menda v nasprotnem sorazmerju s kvaliteto pokalice — sem nehote po- mislil v svoji mušji pameti ...) In so jih delili — sevedat Odletel sem zopet domov in se s preklicom ukrepov spremenil nazaj v človeka. V tem stanju sem pričakal z naraščajočo hčerko in njeno strastjo naslednjo poglavje. ZIMSKO POGLAVJE Mraz je pritisnil in vode so k vsemu pomanjkanju pričele še zmrzovati. Zato je bilo tudi kmalu pokalice manj. In ker so pričeli na moje začudenje nenadoma delovati ekonomski zakoni ter se je pričela cena pokalici dvigati, sem se v skrbi za otroške strasti svoje hčerke ponovno spremenil v muho in odletel po že znani potL Zopet sem imel srečo — če že kaj takega lahko imenujemo s tako optimističnim Imenom — in priletel naravnost k važni seji OD-PRODOPOK. Tam so pravkar ugotovili: — Pokalice je manj in kot se reče, slaba sezona. Da si zagotovimo dostojne plače, moramo pokalici pač dvigniti cene (pri tem pa so se meni naježili vsi redki mušji lasje od groze)! In so dvignili cene — seveda! Ko sem letel od podjetja ODPRODOPOK domov, sem nehote — po svoji mušji pameti kajpak — pomislil, ali bi ne bilo bolje, če bi tiste mastne dobičke la spomladanske sezone prihranili raje za takšnele zimske težavne čase. Seveda so bile to le takšnele navadne mušje misli, za katere ljudje pri podjetju ODPRODOPOK nimajo pravega smisla ... Toda tako je prišlo do resnih motenj v preskrbi moje hčerke, s pokalico namreč... No, bo dejal sedajle resen bralec, bodimo veseli, da je to samo pri pokalici, kajti brez pokalice bo tvoja hčerka, dragi avtor, že vzdržala. Bodimo veseli, bo dejal, da se kaj takšnega ne zgodi s kakšnim življenjsko važnim hranilom — z mlekom na primer... Res, pri mleku bi pa bila ta reč resnično mnogo bolj neprijetna, ali ne ...? Nande Bula: RODOLJUBU (Posvečeno »strokovnjakom« za zamejska vprašanja.) Lepa je ljubezen do koroške grude, marsikdo rad tjakaj nosi svoje ude. Najprimernejši za to so pač razlogi službe, »vrlo važno« v kakšne hodiš tamkaj družbe. Rad razvija nekdo čudne teorije in rešuje narod z »žegnom« tišlarije. Dejstva so priskutna nacionalistu! Pozno res, ušel vendar ni »Totem listu«. Z MARS 35 m Sovjetski urednik: »Davidov je sumljiv; ▼ tvojem včerajšnjem uvodniku je samo 78-krat omenil Stalina.« / v s» TnrmMMT77 // n .skrušen in skesan priznavam, da sem bil večkrat v dvomu, ali je naš veliki Stalin res stvaritelj vesoljstva ...« d S? J r o A IONA Ameriški kuhar angleškemu: »Kaj neki bi še rad tale tukaj! Saj je že vse pojedel!« ČUDEŽ NA POŠTI OfPAKETil Madžarski delavec: »Kaj — vas so zaprli, ker ste se pritožili zaradi slabih čevljev naše ljudske tovarne?! Mene so namreč zaprli, ker sem jih izdelal!« m »Ne vem, kaj mu je!? Pomolil je pero v črnilo, vzkliknil ,PISE' in padel v nezavest...« I i o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o \ v o o o o o o o i o o t AVTOMAT Skopušnikov Fronc je pri-lel' v mesto in se na postaji ustavil pred avtomatom za bonbone. Vzel je dinar in ga Vrgel v zgornjo odprtino. Malo ropotanja in avtomat ttu je vrnil dinar pri spodnji odprtini. To mu je ugajalo ter je igro ponavljal z nezmanjšano vnemo. Kar všeč mu je bila poštenost avtomata. V tem pa pristopi k njemu nekdo, ki ga je že da.je časa opazoval. Dobrohotno ga je opozoril na napis na avtomatu: SPREJEMAM SAMO PETDINARKE. — Videl sem tol — odgovori Fronc. — Kaj mislite vi, da sem... (in zamahnil je z roko izpred svojega Mia). Ce mu dam petdinar-ko, Je gotovo ne bo več nazaj! MAŠČEVANJE Mlajši bratec: »Ce mi ne daš kovača, bom povedal tistemu tvojemu, da si imela Včeraj trideseti rojstni dan!« Starejša sestra: »Jaz bom a povedala blagajničarki ▼ inu, da ti še štirinajstega nisi dopolnil!« S IZBIRA POKLICA — No, Peklar, kaj pa bo vaš sin, kadar odraste? Za kaj kaže največ veselja? — Sklenil sem, da ga vpišem na učiteljišče. Pra- vi namreč, da ima največ veselja s počitnicami. S K M B H »V našem mestu smo odkrili čudovito glasbeno nadarjeno dete...« »Kaj pa počenja Mirko na dvorišču, Elica?« »Ne vem, mamica.« »Potem pa pojdi takoj k njemu in mu povej, da tega ne sme!« ŠTORKLJA Mali Janezek je pravkar dobil bratca. Janezek se dere na ves glas in hoče v sobo. »Kaj pa Je, da tako vpiješ?« ga vpraša teta. »Ne deri se in bodi miren. Tvoja mamica zelo trpi. Vščipnila jo‘ je štorklja.« Janezek začudeno pogleda, potem pa pravi: »Uboga mamica! Najprej težek porod, zdaj pa še ta štorklja!« ZMOTA — Zakaj si pa bil danes zaprt v šoli? — Zaradi Keplerja! — Si se gotovo pretepal z njim!? — Ne, zamenjal sem ga s Kopernikom. — Torej si pretepel Kopernika?! — Ampak, stara mama .. j — Molči, vsi ste enaki nepridipravi! PREVEC PREPOVEDI! Oče strogo: »Stokrat sem ti že rekel, da nikar ne vtikaj prstov v nos!« Otrok pa jezno: »Hu, mama ne pusti, da bi jih vtikal v denarnico, kuharica se razburja, če z njimi šarim po ponvi, ded prepoveduje, da bi z njimi odpiral tobačnico in jih pomakal v tobak, ti se jeziš, če jih vtikam v nos . . . Kam naj jih pa sploh dam?!« VSAK NA SVOJ NAČIN Gostilničarjev sin, ki študira v mestu, je prišel med počitnicami domov in je razlagal sosedovemu sinu, kaj so konzonanti in kaj so. vokali. V to razlago pa se je vmešal oče po gostilničarsko: »Dušan, saj ne pravimo vokali in konzonanti, ampak lokali in konzumenti.« BREZ SKRBI Jurček gre s sestro na sprehod. Mati naroča hčerki: — Pa dobro pazi na Jurčka, da se mu kaj ne zgodi! Jurček jo hitro potolaži: — Nič se ne boj. mama, saj gre vedno miličnik z nama! UČENO »Zakaj pa tako žalostno gledaš, Tonček?« vpraša dedek vnuka. »Oh, dedek,« vzdihne vnuček, »nekako že slutim, da mi bo tvoj sin, ko se vrne iz službe in mu bo mamica povedala o šolski nalogi, spet enkrat zagrenil življenje!« V SOLI — Otroci, kdo mi lahko pove, po čem najbolj slovi Slovenj Gradec? — Po svojem napisu na železniški postaji, na katerem je v cirilici napisano Sloveljgradec! h n les KONfC POC/TNIC ZA LJl/BFOA BOGA raM«coS»ie,t* PRIJETNO PRESENEČENJE PRINAŠAJO DARILNE KASETE 1. KREMA, MILO, KOLONJSKA 2. MILO, KOLONJSKA, RU2 3. BRIVSKA KREMA, MILO, KOLONJSKA, 4. TRIJE KOSI TOALET- NEGA MILA zimo* mio POGieouo R,eewici v/ oči! VAM tAH\CO POMAGATA SAMO Čvoež ALI PA ROGAŠKA SLATINA Stran 12 »T OTI LIST* Sobota, 13. decembra 1952 " V dvorani. Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverj. Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kav«« — Uredništvo In uprava Maribor. Kopališka ulica 2 — Telefon štev. 28-70 — Čekovni račun Narodne banke štev. 0401-90-332-51 — Poštni predal 52 — Rokopisov la rlrf> ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna Nogometni trener K o d r n J a odhaja... Trener Branika — Ko-dmja — odhaja iz Maribora. Slabi športniki pravijo, da nima zaslug za nogometaše Branika. Jaz pa pravim, da je Kodrnja svetopisemska osebnost, ker je enajstorico Branika spravil :na tretje mesto v hrvatsko-slovenski ligi, kar je isto kot pretvoriti vodo v vino. Namesto, da bi izstrelili v 'njegovo čast tri sto enajstmetrovk, ga devajo nekateri v nič. Drugi pa zopet pravijo. da bodo Branikov« zastrcljali te enajstmetrovke po njegovem odhodu. KVALIFICIRANO POVABILO JE POTREBNO . . . Beograjski »Šport« je priobčil vest, da na plenum Zveze za drsanje in hokej FLRJ, ki je bil 23. novembra v Ljubljani, ni bil pozvan niti Savcz iz Srbije, niti delegati in člani upravnega odbora tega Saveza. Kot smo bili obveščeni po časopisju, je bil Savez iz Srbije štirikrat vabljen na plenum. Iz tega sledi, da je tiskarski škrat v »Športu* povzročil nepotrebno razburjenje, ker Je gotovo izpustil besedico »petkrat«, ker petkrat res ni bil Savez iz Srbije pozvan na plenum. Tov. Rcnaud Je na plenumu dejal o delu Hokejske zveze Srbije nekako takole: »Nismo uradlll baš ništa ... naš Savez do sada uopšte nije postojao...« To Je vsekakor kleveta, da niso napravili ničesar — saj so vendar protestirali v »Športu*. SVININA, SANJE IN NOGOMET Zadnja nogometna tekma med Branikom in Železničarjem je bila' 30. novembra. Tisti dan sem se najedel svinine in sem š« po kosilu spat. Imel sem hude sanje: Sanjal sem, da igrata Železničar in Branik nogometno tekmo. 2ena mi je rekla, da sem v spanju stokal in ves čas kričal: »PacI!« Sanjal sem namreč, da me je »Paci« brcal med rebra. Baje sem v spanju tudi moledoval: »Vsaj eno pametno akcijo pokažite!« Spominjam se, da sem sanjal o Branikovcih, da imajo trikotaste glave, s katerimi odbijajo žoge naravnost nasprotniku na nogo. V sanjah so švigale žoge z nog Železničarjevih igralcev mimo Branikovega gola. Ko se je tekma v sanjah končala, sem se ves izmučen prebudil in odšel na sprehod. Srečal sem svoje znance, ki so ravno prihajali s tekme. Povedal sem jim svoje sanje. Rekli so ml, da povedo sanje vedno ravno nasprotno od resnice. Jaz sem jim verjeL »ŠTUDIJ« ... Najboljši evropski smučarji so odpotovali v ZDA ln sicer Šveda Eriksen in Berge ter Avstrijca Prawda ln SplcD. Decembra bo odpotoval na študij v Ameriko tudi Otmar Schneider. Verjetno bo študiral v Ameriki pravila o amaterstvu. POMETATI NI LAHKO Pravijo, da ni Odred na svoji izredni skupščini dobro pometel pred svojim pragom, ker je baje pometal tako, da je svoje smeti odlagal pred novinarskim pragom. Iz poročila o skupščini Je bilo vsekakor razvidno, da leži po mnenju nekaterih odbornikov jedro problema Odreda v tem, ali je doživel Odred v Osijeku »katastrofo* ali samo »hud poraz«. Mislim, da oboje: »katastrofo« pri svoječasni preiskavi, »hud poraz« v Osijeku, poleg tega pa še »neuspeh« na svoji res izredni skupščini. EPILOG Zima prihaja v deželo. Ptice selivke so se že preselilo, ker se niso več dobro počutile pri nas. Nogometno prvenstvo je končano. Nekaterim klubom se je slabo godilo. Tega niso zakriVili igralci, temveč »sistem«. Trener Vardarja Glazer zapušča svoj klub, Sekulič zapušča Crveno zvezdo, Antolkovič ne bo več treniral Dinama, Kodrnja... Ubogi trenerji! Ime naj bi vam bilo: nadčlovek! • « ‘ » DOBRO NADOMESTILO Po pretepa ▼ Romanskem parlamentu je rimska radijska postaja sporočila svojim poslušalcem: »Zaradi tehničnih ovir ne bomo mogli prenašati boks-meča in nastopa rokoborcev prostega stila, ki smo ju napovedali za nocojšnji večer. V zameno in zato, da bi vsaj nekoliko popravili napako, pa bomo sedaj vključili mikrofone v dvorani, kjer je pravkar začel zasedati Italijanski parlament. V upanju, da ne boste prav nič prikrajšani, vam želimo dober sprejem!« PROSTOR SA TOPI EM (V Račah se TD Partizan bori z državnim kmetijskim posestvom za telovadno dvorano.) SMOLA , Presneto, da se mi mora kaj takega prav sedaj pripetiti 1"