DECO Kaho ie TončeK prvic Hodll Ą ^olo. Živel je nekoč majhen deček, Tonček pa imenu, ki je prjšel kar iz štorkljinega gnezda v šolo. To pa se je vršilo tako: Lep jesenski dau je bil. Tedaj je rekla mati v jutro Tončku: »Tonček, danes moraš prvift v šolo!« »Vem«, reče mali Tonček, »torbico imam ža na hrbtu, tabla in začetnica pa sta v njej.« »Prezgodaj je še, počakaj malo, pozneje bom šla a teboj.« »Pot vem sam. Z Bogom, mati!« in ni ga bilo več. Korakal je kakor vojak in mati ai je mislila: »Pustimo ga! Jutri se mu gotovo ne bo več tako mudilo.« Mali Tonček je na potu v šolo. »Kam pa, kam?« ga vpraša voliček na paši. »V šolo, učiti se. Jaz ne morem tako brez akrbi živeti kot ti.« In mali Tonček gre dalje, si poje in žvižga, da si ptička misli: »Ta zna to kmalu tako dcn bro kakor jaz.« Ko dospe Tonček pred šolska vrata, ao bila še zaklenjena; bilo je v resnici še mnogo prerano. Blizu vrat stoji dolga leatvica — krovec je imel priti te dni, in ta je segla daleč na atreho. »Vrata zaklenjena?« si je mialil raali Ton« ček. »Ali ne drži pot tu gor? No, meni i« prav!« in začel je stopati po lestvici ter atopal toliko časa, dolcler je šlo. Potem je plezal še po atrehi navzgor; o saj je znal plezati kakor veverica, a šolsko torbico je imel še vedno na hrbtu. Ni trajalo dolgo in dalje ni mogel: če ni hotel na drugi atrani nizdol. »Stoj«, misli Tonček, »tu dalje gre navzdol in tega nočem; ali jahati hočem!« ter je sedel na aleme, klicajoč: »Kako veiikega konja imam! Zdaj sem gotovo najvišji v 5oli« Ali jahanje mu ni dolgo ugajaio, hodil je| po sleinenu sem ter tja in je pogledal v dim^ nik. Ta pa je baš kadil avojo pipo in Tončka" je speklo v očeh. »Pfuj!« je rekel, 4o je alabi tobak!« ter ae je vrnil po slemenu do drugegft konca atrehe in tam j« imela Atorklja svoj« gnesdo. »Ali smem notei'?« vpraso. Toiiopk; jtorklje pa ni bilo doma in tako ,je kar vstopiJ Gnezdo je bilo baš dovol.j veliKo >.a malega faniiča. Ker je bil od plezanja truden, je malce zatisnil oči in naenkrat zaspnl. isfedtem ao odklenil: Solska vrata. Prišli so ,vsi otroci, tudi najma-njši, ki ao morali danes prvič v šolo. Gospod učitelj je rekel: »Tako, idaj pa lahko začnemo. Ali ao vai tu?« »Ne,« ao odgovorili večji otroci, »malega Tončka še ni. Danea rano v jutro je sel mimo naše hiše. Hotel je biti prvi v šoli.« »O, tedaj ga pa moramo brž poiskati,« je menil gospod učitelj, »drugače ae tako majhen fantek še izgubi iz sveta.« Tedaj so iskali za plotom, ali Tončka ni bilo, potem v potočku, pa tudi tam ni plaval, niti v majhnem gozdičku za šolo ga niso našli. Najbrž se je Tonček vrnil domov. Zato je atekel brž otrok tja, da povpraSa. Kako sta ae prestrašila oče in mati! Ne, Tončka ni doma, in oba sta se napotila k šoli; .vedeti sta hotela, kje je deček. Tedaj ae je vrnila tudi štorklja a travnika in je hotela leči jajca, pa ni ruogla; kajti v gnezdu je spal majhen deček. Torej se je postavila štorklja na sleme, je krilila a perutmi ter klicala: »Ljudje božji, ljudje božji!« »Kaj pa želiš, atara štorklja!« ao vprašali Otroci. »Kaj želim? Lepa reč to! Tu leži fantek v mojem gnezdu iu jaz ne morem leči jajca.« »Fantek? Kakšen fantek je to?« »Šolsko torbico ima na hrbtu in aivo kapo na glavi.« »To je naš fantek«, sta zaklicala oče in mati, »to je mali naš Tonček.« In tedaj je šel oče po leatvi na streho, je plezal po njej do gnezda in je pogledal v gnezdo. Da, to je bil njegov sinček in spal je želo trdno. Potegnil mu je kapo z glave in je zaklical: »Mali Tonček, mali Tonček!« Deček ae je prebudil in rekel: »Da, oče, takoj! Ali je že čaa za šolo?« »Saj si že na vrhu šole!« Zdaj je Tonček vedel, kje je, in je z očetom »plezal na tla. Otro;ci ao se sjgejali in kričali: »Doier dan, naali Tonček iz ftdVkljinega gnezda!« Prefelek hrif. Živel je mož, ki je neprestano tarnal, kako ležek živijenjski križ mu je ljubi Bog naiožil in da ne zttiore njegove prevelike teže. Nekoč je imel čudne sanje. Zdeio se rnu je. df. j? nosii križ, ki mu ga je Bog dodelil v življenju. v iatini po stpnem hribu navzgoi do ogiomnega poslopja vrh njega. Stopil je skozi odprta vrata v velikansko dvorano, v kateri je videl naslonjenih ob stene nebroj križev vseh velikosti. Glaa iz višave mu je dejal: »Odloži svoj križ pri vratih in izberi ai izmed vaeh teh križev tistega, kateri se ti bo videl lažji in prijetnejši od onega, ki sem ti ga dodelil jaz!« Mož se je podal na izbiranje. Prijel je najprej blesketajoč ae mali križ. Bil je sicer iz zlata, a temu primerna je bila tudi njegova velika teža. Segel je po drugem, kakor se mu je zdelo, ne preveč velikem križu, pa imel je tako ostre robe, da ao močno rezali v rame. Tako je pregledal in pretehtal križ za križem. Nobeden mu ni bil prav, pri vsakem je bila kaka posebnost, ki je ali povečala težo, ali pa je kako drugače napravila križ za nošnjo neprijetnega in bridkega. Prehodil je vso dvorano in se je že zopet bližal vhodu. Tu pa je zagledal prav blizu vrat lesen križ, katerega prej ni bil zapazil. Sicer ni bil majhen, ali tudi ne prevelik. Zdel se mu je, ko ga je tehtal v rokah, v vaakem oziru zanj primeren. Odločil se je, da ga vzame nase, in ponižno je prosil Boga: »Daj mi tale-križ, ljubi Bog. Ta ae mi dozdeva pravičen mojim močem!« — »Bodi ti, kakor želiš,« je zagrmel glas po dvorani. Ko je mož stopal nizdol po hribu, si je avoj križ natančneje ogledal in glej, bil je tisti križ, katerega je noail doslej že vsa leta. Spoznal je božjo modrost in dobroto. Nič ni več godrnjal, ampak je veaelo stopal dalje. Ko se je mož prebudil iz spanja, je premišljeval aanje in razumel je, kaj pomenijo. Ali si jih razurnel tudi ti? Zakrpane hloCe. V naši aoli je bil sin revnih staršev. Nosil je hlače, ki so bile v tolikih barvah zakrjlane, da smo imeli z njimi naže veliko veselje. In vselej, kadar smo mislili, zdaj je konec, zdaj pridejo na vrsto nove hlače *^ tedaj je bila zopet nova, rjava krpa na njih, in krpe in krpice na hlafrah ao z riovim pogumom gledale v bodočnost. Ob začetku novega šolakega leta j§ bjlo to naše največje veaelje, da srao si oglždovali dečkove hlače, in glasen smeh je naznanjai, da imajo hlače še pestrejše barve. Kako me je danea aram tistega smeha! Sicer niemo imeli slabega namena, ali kako ne- umno in brezpametno je bilo vse to! Videii smc vselej le pestre krpe, u ne tega, kar sc pripovedovale, namieč o veliki materini ljubezni, o prečutih nočeh, gotovo tudi o mnogih solzah, da bi trudapolno delo bilo vendar pravočaano končano. in mi smo potem sinčka zasmehovali! S kako malo denarja je pač morala mati oskrbovati celo gospodinjstvo in kako skrbno je morala šivati, da bi hlače izdr-: žale vaaj še v novo leto! Koliko premišljevanja, koliko skrbi je bilo všito v to revno blago! Gotovo toliko, da tega ne bi zmogel niti najboljši krojač in da bi moral vzklikniti: »Toliko potrpežljivosti nima nobeden krojač itt nobeden stroj, to zmore samo mati!« Ali zdaj razumete, koliko neumnosti je tre-: ba za zaamehovanje takih hlač! Ali ni všita' v nje materina ljubezen in ni li to mnogo vi-i šje in lepše, kakor če bi bile pretkane z zla-: tom? Hudo je, Če se zasmehuje ljubeCe in prid« no delo! (Po Foerster-ju.) 1. Mest^ v Maribprski oblasti. Ž. ^lavhi števoik. 3. Zmrzla voda. 4. Napia na križu. 5. Samoglasnih. Gorenje črke je treba tako urediti, da ivorijo vodoravne in navpične vrate enake Ses^de, ki imajo gori oznaoeni pomen. 2. Vprašanja. Katera ura nima koles? Kateri mlin ne potrebuje vode.i Kateri zvon nima glasu? Kateri petelin ne poje? Katere ostroge niso iz kovine? .^. 3. Uganka. , S polja pride v skedenj, qd cepca med dva kamna, iz vode v veliko vročino in nazadnje lačnemu dobro tekne. Saj je to? 4. Uganka. Ło belem polju se dva vrtita ter v krogu drug za drugim hitita. Veliki hitro, a mali počaai, oba je mogoče spoznati po glasi. . Darujeta tudi kaj bogat dar, le pazi nanj, ne bo ti v kvar. DobHi in dafl. kaj daž, naj te ne vidi nihče, in por"*r|a] dal! & KJir atdriš dobrega, zapiši v pesek; kar dojiif, pa na kameno Šteno! 3. Nezakrivljena revščina ni sramota, nezaililžeKo bogastvo ni čast! 4. Dajaj rad, dajaj obilo in pomisli, da v tvo]l zadnji obleki ne bo več žepov! 5. Bog je napravil svet lepega, človek ga pa naj napravi dobrega! Pravita za vreme. l.če je prva polovica avgu^ta vroča, potem je žima dolga. 2. Dež v septembru — kmetovo veselje. 3. Mnogo mrazu in vetra v oktobru — ugodeh januar in februar. 4. če odpade o 8v. Martinu liatje z dreves in trsov, potem bo zima prav huda. 5. Mrzel in snežen december obeta lepo in viaoko pšenico. Jabolka na Ąe|i. Jabolko na veji spi — Kdo li mehi ga zbudi? »Jaz!« de 8olnce in še refie: »Ako žarek moj ga speče, hitro bode se zbudjjlpj hitro z veje bo skocilo.« §oljice aije, žarek pe§9, jaboLko pa vsiSjti n&oe; •Jc ja&olko rta veji spi .|j* ifdo li nJžni ga zbtidiT »Jaz!« de ptiček in še pojflf »Ako čuje petje nfoje, hitro bode ae zbudljo, hltro z veje bo stoči ilo.« Dobro ptičku sg^v poteče, Iabolko pa vsŁali nšcej iabolko na veji api == Kdo li meni ga zBudi? »Jaz!« de veter in y§li š«:; »Ako sapa mdja pi8«, hitro bode se zbiid^, hitro z veje bo skdcllb.« Močno veter rea zapiše, jabolko, mar vedno sfej Set Iiitro, glej, ae je zbMilo, hitro doli je sHoJilo. Veter, to j6 paŽ niožak', ' nihče ni na avetu tak! = A'. Funtek. UGANKE IN NALOGE. 1. MaBični trikotnik. 1. 2. 8. 4. 6. 1. ». 8. 4. 6. C E J L N D E J N D E L E E E