Tka largest tho United ^tiitcSe lamed etwry dty cioapt Suudiji and legal Hobdaja. 75,000 Reader«. GLAS NARODA Lisi slovenskih delaTeev y AmerikL POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da vrt ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseea in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: OHebea S—1242 Enter«! u Second Glasa Matter September 21, 1303, »t the Poet Offiee at Hew York, N. Y„ uder Act of Congress of March S, 187». TELEFON: OHelsea 1—1241 No. 254. — Stev. 254. NEW YORK, FRIDAY, 29. OKTOBRA 1937 — PETEK, 29. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, NITI FASISTI NITI REPUBLIKANCI NOČEJO MADRIDA Amer. Del Federacija zahteva razpust C.I.O. obramba glavnega mesta zahteva preveč vojakov;. anglija zastražila baleare _ . .. _ j Za republikansko vlado je glavno mesto samo moralnega, nikakor,pa ne strategičnega pomena. Republikancem bo skušal odrezati dobavo o-rožja iz Francije. — Proti otoku Majorki je bila poslana največja angleška križarka. PARIZ, Francija, 28. oktobra. — Republikanska vlada razmišlja o tem, ako je vredno držati Madrid, čegar obramba zakteva dosti vojaštva. Za republikansko vlado je Madrid samo moralnega, ne pa strategičnega pomena. Čudno pri tem je, da tudi general Franco ne mara več Madrida, kajti, če ga zavzame, bi moral v mestu pustiti več vojakov, kot pa jih more pogrešati na drugih frontah. General Franco potrebuje vse svoje vojaštvo 7a veliko ofenzivo, katero sedaj pripravlja, bodisi da bo skušal prebiti republikansko fronto med Valencijo in Katalonijo, ali pa med Katalonijo in Francijo. Vojaški opazovalci so mnenja, da bo Franco pričel prodirati ob francoski meji, kamor vlada v Valenciji ne bo moglo pošiljati zadostnega vojnega materijala. In če zasede pas med Katalonijo in Francijo, republikanska armada ne bo mogla iz Prancije dobivati niti vojnega materijala, niti živeža. MADRID, Španska, 28. oktobra. — Inozemski poročevalci so bili obregani z vprašanji z doma glede poročil, da so v Madridu nastali veliki nemiri in da se je mesto celo že predalo fašistom. Ta poročila pa so samo fašistična propaganda, ki ima svoj sedež v Saint Jean de Luz v Franciji. Poročevalci pravijo, da v mestu ni bilo nikakih nemirov in da že dolgo časa ni vladat tak mir, kot ravno sedaj. HENDAYE, Francija. 28. oktobra. — Kot pravi neko fašistično poročilo iz Salamanke, so fašisti v Vseučiliškem mestu odbili napad republikancev, ki so imeli težke izgube. Tudi na drugih krajih o-4voli Madrida je prišlo do več spopadov. LONDON, Anglija, 28. okt. — Anglija je poslala svojo mogočno križarko Hood na Majorko, da pazi na strategično važne Balearske otoke. Križarka Hood, ki je največja bojna ladja na svetu, je odplula iz Gibraltarja, da nadomesti križarko Despatch. S tem bo imela Anglija v bližini Balearskih otokov, ki leže na angleško-francoski trgovski poti, svojega najvišjega mornariškega poveljnika v Sredozemskem morju. Majorka, ki je največji otok Balearske skupine, se nahaja že nad eno leto v rokah španskih fašistov in so na njem Italijani zgradili veliko letališče. Vedno se pojavljajo tudi zatrdila, da se hoče Italija polastiti vseh Balearskih otokov, ali pa saj otoka Minorke, ki ni daleč od italijanske Sardinije. Minorka je še vedno v posesti španske republikanske vlade. Ravno na tem otoku je nek neznan aeroplan v pondeljek napadel francosko trgovsko letalsko postojanko. Med Minorko in Sardinijo je glavna pomorska črta med Francijo in njenimi afriškimi kolonijami, Majorka pa je blizu angleške pomorske črte do Malte in Aleksandrije. Angleška admiraliteta pravi, da je križarka Hood samo nadomestila križarko Despatch, toda po diplomat, virih Hood ni šla "streljat jerebic/' PARIZ, Francija, 28. oktobra- — Francija je na Minorko poslala rušilec Forbin, da patrulira važno pomorsko črto, ki veže Francijo z nienimi kolonijami v Afriki. farmer ji so zastrajkali Unijski voditelji prerokujejo uspešno stavko. Ceste bodo zastražili prostovoljni piketi. VTIČA, N. Y., 28. okt. — ('lani Dairy Farmers Union so danes pozvali prostovoljne pi-kete, naj zastražijo ceste. — Stavlka farmerjev je proglase na v osemnajstih okrajih v severnem delu newyoreke države. Archie Wrigth, državni organizator, prerokuje stavkarjeni zmago. — Zmagali bomo najkasnej-je v dveh tednih, — je izjavil. — Zmaga bo marsikoga silno presenetila. Strajk j6 naperjen proti štirim ali petim kompanijam, ki preskrbujejo z mlekom New York. Fannerji zahtevajo za st-j funtov mleka, ki ima tri odstotke maščobe, $2.50. Dosedaj so dobivali znatno vmanj, in vrednost mleka se je določala na podlagi tri in pol odstotka maščobe. Farmerji v gornjem delu New Yorka se že dolgo bore za svoje pravice. V času veliko suše sta bila posebno aktivna vozninana železnicah bo zvišana Meddržavna trgovinska komisija se protivi zahtevami železn i s k i h družb. — Za miljo zahtevajo dva centa i n pol. Železniške družbe so delale pred petnajstimi in desetimi leti ogromne dobičke. Voznimi -r- tri cente za miljo — je bila v veljavi še izza vojnih časov. Polagoma se je pa pojavil mogočen konkurent — 'bus. Železniške družbe so si na vse kri pije prizadevale, da bi ga spravile s poti, pa ni nič zaleglo. Potniki so se 'bolj in bolj posluževali busov, kajti vožnja je bila polovico cenejša kakor na vlakih. Videč, da jim drugega ne ka-I že, so lani 1. junija družbe znižale voznino na 2 centa od milje. Izplačalo se jim je. Navzlic znižanju so delale večje dobičke. Zdaj je pa hočejo zopet povišati in sicer na dra in pol centa od milje. I. A. Farmer iz Ohicaga, član , , . _ ,. , .prometnega odbora ameriških brata Staney in Felix PiseK. železniških družb je% že poslal j Večina farmeriev se je strinja- +—...1___________ la z njunimi zahtevami, naj bi plačale koinpanije ijtf.OO za sto funtov mleka, ki" naj bi imelo: služijo tri odstotke maščobe. Vse je bi- _ lo pripravljeno na štrajk, ki pa ni izbruhnil. tozadevno prošnjo meddržavni trgovinski komisiji, ki je pa j mnenja, da družbe dovolj za- CENE MESA PADAJO KAZEN 74 RANJENEGA PSA COLLINGSWOOP, N. J., 28. okt. — Sodnik Cooper Brown 'je obsodil Jo&epha Agnewa na $25 globe, ker je s svojim avto- CHICAGO, 111., 28. okt. United Press poroča, da so za- inobl,om P°vozi1 nek<^a P*a in čele po vsej deželi cene mesa 11111 111 "dal I,onKK'i"> ko Je bil padati. Svinjina je eeneja, suho meso ter sirloin in porterhouse steak. Nekatere vrste mesa so baje trideset odstot | kov ceneje kot so bile meseca septembra. LOVCA POGREŠAJO ranjen. RADIKALNI SOCIJALISTI K0NFER1RAJ0 V FRANCIJI LLLLE, Francija, 28. okt. — Danes se je začel tukaj kon gres radilkalne soeijalisti č n e stranke, ki se ga je udeležilo tri tisoč delegatov. Stranki na-čelujejo: ministrski predsednik Camille Chautemps, minister narodne obrambe Edward De- STANLEY, Idaho, 28. okt. — Pred šestimi dnevi je odštel na lov v bližnje gozdove časnikar R. L. Cornell s svojim de-'l»dier in Edouard Herriot. set let starim sinom. Ker se dozidaj še nista vrnila, ju je začelo prebivalstvo iskati. Po mnenju gozdnih čuvajev sta se izgubila v Clmllis narodnem parku. BELGIJSKI KRALJ V ZADREGI BRUSELJ, Belgija, 28. okt. — Belgijski kralj je v precejšnji -zadregi, ker ne more dobiti namastnika ministrskemu predsedniku Paulu Van Zee-landu. Dane« je povabil k sebi opozicijonalca Gustava Sapa, ki pa tudi noče prevzeti odgovornega mesta. ČUDOVITO DREVO ORLEANS, lnd., 28. okt. — R. A. Troth ima velik sadovnjak, v katerem dela različne poskuse s cepljenjem. Po več letih se mu je posrečilo cepiti drevo z različnimi cepiči in letos je na drevesu pridelal 70 različnih vrst jaboLk in 5 vrst hrušk. V DVOBOJDDBIT BERLIN, Nemčija, 28. okt. — Horst Knitschinna je v dvoboju ubil Rolanda Stranka, ki je bil poročevalec za nek Hitlerjev časoipis. Zaradi tega bi moral priti Krutsohinna pred častno faši- kitajci so spet v starih postojankah Umik je bil že dolgo nameravan. — Na severu so Japonci dosegli nekaj uspehov. —'Ameri-kanci bodo streljali na aeroplane. ŠANGHAJ, Kitajska, 28. oktobra. — Kitajci, ki so se umaknili iz Capeja, Iviangvana in drugih utrdb, se nahajajo v novi Cankajšckovi črti iz jekla iti cementa. Ta umik je bil že davno nameravan in je bil izveden v popolnem redu. Tuji vojaški svetovalci ^o že mnogokrat svetovali kitajskim poveljnikom, da pomakneji obrambno črto dalje proti zapadu, kamor težki topovi z japonskih bojnih ladij ne bi mogli doseči. Todaj Kitajci so držali svojo prvoi- l no črto v trnem sklepu, da Japonci j)lačajo vsalco ped zemlje kar mogoče najdražje. Japonci so pred Šanghajem izgubili 60,000 mož in samo tekom zadnjega tedna 20,000 mož. Da so se Kitajci umaknili v popolnem redu. je razvidno iz tega, da za seboj niso »pustili ne vojnega materjala, ne mrtvecev in ne ranjencev. Ve? Cape j je v ognju in vročina je tako silna, da jo je mogoče čutiti po celem Šanghaju. Samo ob bregu reke je v plamenih 150 poslopij. PEIPltfG, Kitajska, 28. okt — Trije japonski oddelki, ki prodirajo na 23 milj dolgi fronti, so zavzeli Niancekvan in druge kraje v gorati pokrajini na meji med Hopejem in Šau-sijem. V teh bojih je bilo 10 kitajskih divizij in po japonskem zatrdilu so imeli Kitajci 10.000 izgub. ŠANGHAJ, Kitajska, 28. oktobra. — Od sedaj naprej bodo ameriški mornarji v Šanghaju na suhem in iia bojnih ladjah streljali na vsak areoplan, ki bi napadel kraj, katerega stra-žijo, pa.naj bo japnoski ali kitajski. Tozadevno povelje je izdai admiral Harry E. Yarnell, poveljnik ameriškega brodovja na Kitajskem. Ameriški vojaki so dobili izvrstne protizračne topove, katere je prejšnji mesec pripeljal na transportni ladji Chaumont brigadni general John C. Beaumont. Zaradi velike nevarnosti na zapadnem delu mednarodna naselbine je auierišiki konzul Clarence Gauss posvaril Ame-rikance. da naj bodo pripravljeni, da se preselijo, kadar bo potrebno. Ravno tako je svoja državljane posvaril angleški konzul. zelo dvomljivo je, če se bodo 0elegatje sploh še sestali WASHINGTON, D. C., 28. okt. — Mirovna pogajanja med zastopniki Delavske federacije in Lewisovega odbora se bodo obnovila dne 4. nov. Tako je bilo že vsaj rečeno ob odgodenju, toda dosti jih je, ki resno dvomijo, da se bodo Greenovi in Lewisovi ljudje sploh še sestali. stično sodišče. Krutschiima pa se je rajši ustrelil, kot ,bi se moral zagovarjati pred sodiščem, x To so namignili tudi zastopniki Federacije, ki so izjavili, da za uravnavo spora niso bili deležni nobene pomoči nasprotne stranke. Lewi>ovini delegatom očitajo, da je njihovo obnašanje o-nemogočilo vsak uspeli. — Ce ne bodo po 4. novembru drugače ravnali, — je rečeno v izjavi, — in če se ne bodo lotili perečih problem v konstruktivnem smislu, je zelo dvomljivo, da bi bilo mogoče skleniti mir. Mirovni predlogi Ameriške delavske federacije so jasen uokaz, kakšna razlika v mišljenju in načelih vlada med konkurenčnima delavskimi organizacijama. Nesoglasje meti njima, ki traja že dve leti, ne bo tako zlepa uravnano. V svojih mirovnih predlogih pravi Lewisov odbor, da je pripravljen pobotati se, toda pogoji, ki jih stavija, so nesprejemljivi. Očividno je, da se hoče polastiti Lewis kontrole nad Federacijo. Zato je pa tudi Federacija zahtevala razpust Lewiso-ve organizacije, češ, da bi bila to edina pot, vodeča k miru. Federacija predlaga, naj se v^e narodne in mednarodne linije, kij so ji nekoč pripadale ter se pozneje pridružili Lewi-su, vrnejo pod starimi pogoji v njeno okrilje. Nadalje predlaga Federacija takojšnjo konferenco, ki naj bi določila stališče tistih C. I. O. organizaciji, ki niso nikdar pripadale Federaciji. Če bi bil sporazum nemogoč, naj bi o zadevi razpravljala prihodnja letna konvencija Ameriške delavske federacije. — Medtem, — pravi Federacija v svojem mirovnem predlogu, — naj bi se pa nadaljevala agresivna organizacijska kampanja med strokovnimi in industrijalnimi delavci, kolikor bi pač dopuščale raz mere. Zadnji Greenov predlog je najbolj značilen: — V Ameriki je potrebno enotno delavsko gibanje. V delavskih vrstili ne sme biti razkola in nesloge. V to svrho je pa potreben takojšen razpust odbora za industri-jalno organizacijo. Ko so bili prečitani ti pogoji, je vstal Philip Murray, predsednik delegacije C. I. O. ter rekel, da zahteva Federacija "poniževalno predajo". — Če bi hoteli Federaciji vstreči, bi se moralo odpovedati svojim unijam nad tri mili-j<>ne delavcev, ki sedaj pripa- dajo C. I. O. Člani 23 narodnih in mednarodnih unij bi bili pu-ščeni na cedilu. V splošnem je označil Murray predlog Ameriške delav>ke federacije kot ponovno potrdilo. da Federaciji ni za organiziranje delavcev v velikih industrijah, in da tozadevno organiziranje raje ovira kot da bi ga pospeševala. izgube vsled bolezni Navadni prehladi, ki bi jih bilo lahko preprečiti silijo dela' ce vstajati doma. — Značilna ugotovitev zdravnikov. CHICAGO, 111., 28. okt. — V Združenih državah je približno petdeset milijonov delavcev, ki so vsled raznih bolezni in poškodb vsako leto prikrajšani pri zaslužku za dva tisoč milijonov dolarjev. Tozadevno ugotovilo je podal po leto dni trajajočem preučevanju American College of Surgeons. Največji vzrok, da delavci no pridejo delat, sq prehladi, ki bi jih bilo mogoče prav lahko preprečiti. Vsak delavec izda na leto po vprečno po pet dolarjev za zdravila. Leta 1932 je znašali ta vsota $6.30. PO SCHACHTOVEM ODSTOPU BERLIN, Nemčija, 28. okt. Vsled Sohacfatovega odstopa je trgovski svet nekoliko razburjen, d asi dr. Schadht ni več opravljal svoje službe v ministrstvu ,odkar je naznanil svoj odtitofp. Njegove posle je ves eais vodil nadomestni minister dr. Hans Ernest Boose, medtem ko je dr. Schacbt ostal na svojem mestu 'kot predsednik dr-žarvme »banke. Dr. Sohacht je v razgo»vr»nu s •čatsniikaifcikiim poročevalci izrazil 'klidi namne, da se l>o u-mafcnil iz jasnega življenja, ko poteče njegov rdk kot predsednik državne banike v aprilu prihodnjega teta. Poglavitni vzrok dr. Scliacb-tovega odistopa je, ker se dr. ■Sohaoht ne strinja -s štiriletnim gospodarskim načrtom, ki je pod vodstvom ministra gen©» rala Goeringa, ^. '_ * 01 A a NARODA" ■in m i' 1 " ' "» i i New York, Friday, October 29, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Z. "Glas Naroda 99 {A OorpOTttftM) Cwaad ud PnbiUbad Wf 9L0VKNI0 PUBLISHING C0MFAN1 Prank Sakser, President J. Lapsha, Bee. Plan ot at tiw eorporatloii ud addreMM of aboro offlean: •f Mihama. htm M (Mr, M. X. SLAB NARODA (T«Aw of tka Peoplo) Iwy Day Rxcept Boadayc and HoUdaia «a «4o Mo v«Ua aa Aaarlko te New York aa eele •«•••• 97j00 Kanado t pol Ma «i četrt Ma pol lets •»•••«•••« $6.60 ■a pol Ma....................fLOOlza tooconatro aa eelo Mo .„... 17-00 fUOiZa pol leta............................«U0 Advertisement oc AirMnnt Dopial bm podplat la ooebnoatl a* ne prioMojeJo. Denar naj oa bUcoToll poflUJott po Money Order. Prt spremembi kraja naroCnlkor, prosimo, da w todl prejtaje MvallACe namanl, da hitreje najdeno naalornlka. Subscription Yearly «8.00 "rtlas Naroda" Uhaja mkl dan lxraeaab nedel] in prantko« "«iLAfi NARODA", tit W. 18th Street. New !«L N. X. Telephone: CHeiaea 3—1242 Socijalno-varnostni zakon Znaiten napredek se opaža v izvrševalcu raznih odstotkov eocijalno-varnoBtnega zakona (Sociail Security Act). Vsaj eiden ocLvaih, kalkor tudi v teritorijih Alaska in Hawaii m v distri'lctu Oo-lumfbia. V praktičnem zrnisHu •to pomenja, da začenši z Mam 1938 drfia vec v onih industrijaJi, na katere ee zakota nanaša, bodo, a/ko postanejo nezaposleni brez svoje krivde, vpravičemi do tedenskih plačil (Jbbnefiitis) za določeno dobo. Povrprečni znesek nefite, ko | dosežejo starost 65 let. Načrt j tfride v polno veljavo v januar- j ju 1. 1942. Skupka vsota zasluženih mezd, ki jwi je dotič-niik prejel, oidikar se je zakon ursvl javil, pa do časa, ko doseže f#aroi«4t 65 let, bo določevala, koliko bi on dobival na mesec, j Najmanjši mesečni benefit T>a bo mašal $10 in največji $85. j Soci jalnn-vprnostni zaikon | di določa federalne prispevke; Pehtran Kdo se ga ne spominja iz starega kraja . . . PEHTRAN 0-VA potica ... pehtraik vi štru-klji ... Po dolgotrajnih poskusih se mi je posrečilo kon-serrirati to slastno in zdravju koristno želišče. Primešajte ga testu, in boste čudili izboljšanemu r,-kusu kruha in vsakega druge ga peciva. CENA Vi F t'XX. ŠKATUI PREPARI RANEGA PEHTKANA JE SAMO 20 centov Naročite naravnost «1 izdelovalca in wlinega |trodajuk*a: ALOIS AUSENIK TilPPAN. N. V. POPRAVILA V HlSl.. ZIMA SE BLIŽA . . . Vsakdo ima rad trdno zaprta okna In vrata . . . AKO JE TREBA KAJ POPRAVITI pri hiši ali pohištvo, obrnite se na: FRANK HREN 917 senbca avenue, riiwewood, l. l (Tel.; EVergrcen 2-9171 Williams FURNITURE Store FIEST AVENUE and 15th STREET # NEW YORK CITY ^ f . »t ,- " t "The Corner of Quality Furniture" EVERYTHING FOR YOUR HOME j Five Stories of Furniture Dfaplay CASH or 0 KI D IT ' t" SVOJI K SVOJIH! i !iHTni' i iiiiiriptnn nimst: i mi m ui: u! ^ nBHUMUUBBUiu < imn w^Htcmnm -t-J HMMIfflPMMillll BIIW1IIIIIII1IIMUWWWIIIIIHI KMffliMirarra Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JIM.USLAVIJO ta $ 2.55 t M9 I 1JS0 $n.c5 fts.oe I45.M Din. m IHa 2M Din. SM Din. iN Din. 19* Din. ttOO Za V ITALIJO $1.35 .......... Lir m t ISJS5_________ur tH 9 29M .......... Ur SM I 57.0®_____________ IJr 1«H fllSJHt ________________ Ur ti S? J«____Ur KER SE CENE SEI»AJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPUEMKMM GORI ALI DOLI Za izptatilo vrt jih zneskov kot zgoraj aavedeno,. bodisi v dinarjih aH lirah doroljujemo se boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih Za Vplačilo I 5.— morate poslati__. Vplačilo | 5.-»o— $13— > » $58.— Mi— _____S 5.75 _____»ltJft " BL-11.» 4&LM Prejemnik dol»I t staran kraju izplačilo r dolarjih. NUJNA NAKAZILA tZVR&UJ£Mp fO CABLB LBTTKB XA PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPANY UG1 a t Naroda'' U6 wmrr UM» oIKKKl MKVV VOKk. N. poflrobiw^a okiiH*anja ja\Tii'h poslopij. Moderna struja v ar-hiteOcturi, ki stremi po enostav. no^i, je sicer odpravila mnogo nekdanjega prebujn^ga oikiniee-vaitja s s^kralfpturatmi, ikort pri-tikilinami arfiitekture, ali novi sili še vedno pusti mnogo prostora za skutpfturo, ki je podrejena UKMnkn celote. Kiipaptstvo, drugače ikot sli-karst\ro, je uimetnišika ohrt, ki i7>otrdbiijft delo znatnega števila (lelarvcev, da se iaruši načrt xonetnSka. Večina teh delavcem je ostala brez posla tekom depresije, ko se je* gradilo malo poslopij s strani privatnih podjetnikov. Oživljenje pri-vaftnega stavibiirrsh^a !bi našlo te delavce ne le izven veje, marveč tudi brez izurjenosti v novejših stilih dela, da ni bilo federalnih projektov, ki so jih preskrbovali z delom. To se vidi na primer v Perth Ambov, N. J. Tam v bližini se nahajajo naslage take vrste ilovice, kakršna se potrebuje za terakoto in keramično ki-iparjenje in zato je to mesto bilo središče industrij, zaposluje-joeih mnogo »delavcev v keramiki (umetniškem lončarstvu). Ko go ti bgubili delo, je Federal Art Project odprl strokovno šolo, v kateri so se pod-učevale nove struje v risbah. Keramične industrije so sodelovale s teim, da so dajale na rasjpolago priložnosti za tako irarjenje. To je* dalo novo življenje delavcem, ki so v starosti 30 do 60 lest. Mesto da bi bili prisiljeni uvrstiti se v prenapolnjene vrste ne izurjenih delavcev, morejo isedaj nadaljevati v svoji lastni izkušeni stroki. \rišek delovanja tepca projekta jp -hil ki-p Thomas Edisona, izveden kz terakf»te, kateri kip je heroičnega oKsetga in se postavlja na prinn roem mestu nekoliko nnilj zunaj mesta s pomočjo delav(ce%-, katerim je TYPA dala yiri'lozniost za oživ-Ijenje. Na dnogih skuupturn ih projektih se delo iz\*ršuje v sadri (amcJtu), kot na primer v Floridi, (kjer na zahtevo šolskih oblasti je bilo izgotovljenih na tisoče ibas-reliefnih plalket za o-kinčanje šotetkih poslopij. Nekateri kiipi, i7g iz Oinkorvca, kralja medjimur-flkih razbojnikov, ki je bil po-tbegnil i'z preitsko\*aTnega zapora in jo je hotel popihati preko Mure na Madžarsko. Ljudje so globoko oddahnili, saj je bil Baranja strah in trepet vse okolice. ? ? ? t t T Hej, Hej, Hej — tam »e pa imajo dobro . - . Kaj je pa zlomka napotilo, da je hitro ^splezal na visoki breg in tako radostno gleda z daljnogledom v daljavo? — Ah, ste uganili! — Keveda . . . v Brooklvnu, v Slovenskem domu na Irwing A'venue, se vrši veselice Slovenskega Samostojnega Društva. .. Vam pa ni treba iz daljave oprezati. Na razpolago so Vam subway i, busi in street kare, da vas br~ zo in varno pripeljejo do dvorane, kjer se vrši prva veselica jesenske sezone v soboto zvečer ob 8. New York je velik, pa vseeno miste tako ortdaljeni, da ne bi mogli ta večer praznovati med vašimi prijatelji. Ne Ibo Vam žal. — Na svidenje! 300 SVETIH MAS LETNO v življenju in po smrti, to deležni ilxii "Maine zveze za Afriko". Člana, rina enkrat za vedno 2S entov za vsako oseb«, živo ali umrlo. Naslov: ORUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd... St. Louis, Mo. POŠILJATELJE OPOZARJAMO. realism*«* co. (tkni m GEORGE C APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS BDJNI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU in POPOLNI AH IN OKOLICI pogreb Vil VI6J mmmi 1 TIŠJB PREDNO GRESTE KAM DRUGAM, OBRNITE SE NA NAS POGREBNI ZAVOD, Kr VAM BO NAJ. BOLJiE POSTREGEL PO ffAJNIŽJIH CENAH OmMo ws bo obiskal na« zastopnik, ki vam »o po- __ved«) ceno in dal vsa druga pojasnila. NEW YORK, N. || BROOKLYN, N. 465 W. 43 St. H 219 Atlantic Av*. 1" MfK D MAIn 4—1111 nančni uspeli. NTaporočitc mi, če hočete članke objaviti in koliko bi mi plačali. Urednik je pisal, naj posije članke. Površno jih je prečital in pregledal ter sporočil :-Lro-kovnjaku: — Ce ste zadovoljni, Vam plačamo za članke i»o sedem dolarjev na teden. — Po sedem dolarjev na te d en ? — je odpisal pisatelj ves začuden. — (Menda ja ne boste rekli, da se morem preživeti s sedmimi dolarji na teden. V starokrajskem listu čitam naslednji oglas: — 44Proda se fina salonska muzi ka "Polifon'' iz poli ranega lesa." Ker sem že precej dolgo na svetu, sem Videl marsikaj. Naprimer: Indijanca z rdečimi lasmi; trinajstletno mater; Hrvata, ki je dal Srbom prav; mladenko s čudovito krasnimi nogami, ki jih ni hotela pokazati. Vse to sem videl in še dosti drugega. Nikdar pa še nisem videl "muzike iz poliranega lesa." — O, kaj naj pa to pomenit — je vzkliknil župnik, ko šta stopila v zakristijo postaven fant in že bolj priletno dekle. — Oklicali naju boste, — je rekel fant. — Tak tako, — se je začudil in se pošalil'z nevesto: — Pa se še spominjaš, Pepca, ko si mi pred petimi leti rekla, da se ne boš nikdar poročila. — Seveda se spominjam, — je rdela nevesta. — Otrok sem se -bala v zakonu. Zdaj *va jfoi is Tonetom že pet let prijatelja in sem si mislila: — Kii* vte-miva se. Če nama dozdaj ni dal Bog otrok, jih nama tudi jpe-zneje ne bo. *'GL2 8 V A BOJDA!9 New York,-Friday, October 29, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ5X ' ■■ ■■ ■•■ « . .. ■ STANKO JANEŽ: RAKEK kt>liko bridko lie dobil Domača vms, lepih spominov čaranj zjupuščaš v (hišah mnogih, ki ji'h je usoda prisilila, da so od&li v svet! Od tam h daljave je pogled nate vse lepši, t iatcjši, neoinadezevan. Bila si mnogim kraj prvih sanj, prvih vOlikkk načrtov in prvih poletov v svot. Ko so se tvoji verni sinovi, vsi zaverovani vate, pri-pogi'bali pod težo življenja, so se vdani, razočarani vraeaJi k tdbi, viru sreče in tihega zadovoljstva. Rad bi bil tudi jaz eden iz-tmed tistih, ki po jo domačemu kraju slavo in čast. Spomnim se PrešelnnviJi verzov: O Vrba, srečna draga v a« domača. In nemirni * popotnik, anarhist Caufkar, s kakšno čudovito ljubeznijo je ozaril Vrhniko. Vrhnfka, prečudni kraj, v tihem domotožju mi zakopr- i je dobil svojo zago in ona je in prvih razo- bila in je ostala za nas otroke, ki smo hiteli tod mimo v šolo, simbol velike industrije in prve tvorni ce na svetla. Da, aič hujšega si nisi mogel misliti, kmkor jo 'bil tisti presumljivi pisk ob osmih. Vedel si, da si zamudil šolo in da te čaka arest po šolskem pouficu. Čudo »ase je bila za nas otroke fabrika optike z visokim dimnikom in ctvoma velikima jamama, iz katerih »so pridelovali ilovico in pekli opeko. Ob deždvnih pomladanskih ali je&erisfluh dneh >ta s*» jami napolnili z vodo — tk> je bilo naše edino najmodernejše'koipal išče poleti in dr-^alit^ce (]K»zimi. Oh, kakšna znameni-ta Henie 'bi tu pač zaman ,poskušala svoje drsalske wposobnoisti. • Grla« o zlati deželi Ameriki ni ostal vaščanoni neznan. Ko je ni srce |k> tebi , . . Mala Vrba bik rakovtška ljudska šola na-bi o-tala .za veke pozabljena, atanjena še v preprosti kmečki da ni bilo Prešerna in kaj hi hiši, so zafilosreli v vatsi prvi bila Vrhnika breiz Cankarja? naši Ann'riikanci. Vračali so se Bulkek, nelalaj vasica, lmtt-poraembiia kaikor nešteto dru- iz Aimeriike v širokih amerikan-skih hlačah, z zlato verigo na gih na Notranjskem, je imela j tr*4mhu; stari Otoničar, Polnč Hvojo zgodovino, to se pravi:'h poTno listnico dolarjev, prršli so ljudje, da so hškrčili (bos 7. v;isj in ft imen. ki je prine-z divjim grmovjem zarasle/sH s seboj tolifco zlata, da je gmajne in >i postwvili prve ko-llattko do smrti hodil samo na če. Tam pod mračnim Javor-nikom, kjer t»V*e j>«tok Rak. kjer se danes v bližini jkxIvj m-Mke jame stoji starodavna cerkvica ?«v. Škocijami, priprošnja-ka za lepo \Teme, fejor .je nelalaj lajal lovski |>es grofa W ii*disoligrantza, tam so zrasle Kajže, jin<» ki se je še danes ohranilo, skromneikoče, del današnjega Rakeka Bili so časi, ko so bili Rakovčani, kakor vsi Notranjci, tlačani. Grajski val-pti so gospodarili in morda bi izginil že zadnji sled na tisti »"•as, ko je notranji i, v bedi ži-več.i grajski podložnik priče' godrnjati na*! <*vojLm gospodar jem, in se mu ipuntati. Tedaj se je po teh Okoliških vaseh rodilo pmič ime Puntar, ime. ki je ostalo trajen znak težnje notra nekega človeka po boljših, svobodnih dneh. koj uganejo, odkod ^o ti in ti. ki na# tujem ne morejo zatajiti svojega značaja. — To so pa Rnk<olj občutil zla nemoči in ponižanja od nje^a. Danes je Peter Klepec orjak, da mu ne ga ni para. — Ka-ko pa je bilo tedaj s Turki? — ga vprašam. — K, brate, s Turki je bilo tedaj lahko, izrnval si drevo in mlatil do nezavesti, danes pa nimaš poštenega nasprotnika. Neviden je kakor zrak in beda mu je ime. — Tudi Peter Kle-l>ec je šel dalje po svoji poti in tedaj sem v resnici vedel, da ura je vsa moč zaman. Martin" Krrpan in Peter Kle-l>cc, brata v nemoči, pozdravljena! Vem, težko je danes ne biti tihotapec. Zdaj veste, zakaj bi bil tudi jaz rad eden izmed tistih, ki po jo domačemu kraju slavo in čast. Prečudni kraj! Ko bom kdaj morda silno d alts' od doma, od tistih mehkih steza, te-ckij se bom tudi jaz morda fcponmil krnsov na Srnjaku in nasUi otroških manevrov na malem Kilovcu, našt^ga življenja, tedaj bom tudi jaz morda vzkliknil vdano: Daljni domači kpaj, v tihem domotožju za-kopnvi srce ipo tebi . . . _ a, _—P V PREDPRODAJI — KDOR GA VNAP8EJ NABOJI ML' POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV lutmau ie rtniknih prt iolni^ni / I POTOPLJENI ZVON Sjilsal Gerbart Hauptmann. 12-» su —na...50 Dramatska bajka v jietib dejanjih. PEPRLUH. narodna pravljica, dejanj .1 str. .36 REVIZOR, 5. dejanj, trdo rezana ............ .75 R. (J. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Capek). Vezano ....................... M ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trio veiaoe. 151 «tr. Cena: mehko vezano.....Vaa..... JO OT11ELO. Shakespeare. Mehko veiano^—^.. M SEN KRESNE NOCL Shakeapwre. Met*. ^ vezana. Cena ------------------ ' " " SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 str. ..............M SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena Izmed petih enodejank, čijlh dejanje se vrSi pred svetovno vojno. Namen ki ga je Imel pisatelj, nam odkriva na Wa knjige z besedami: - NI strt*. «»ra- rilo, kar ti dajem. TESTAMENT i Spisal Ivan Rozman. 105 .strani. Cen«.... J® Ljudska drama v Štirih dejanjin. Vprlzorl-tev je omogočena povsod, tndi na takih 0-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC. Moliere. 3. dejanja, 107 Str. M ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... M ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igroka* v 5. delanjih J5 ZBIRKA LJUDSKIH IGER* S.snoplč. Mlin pod saoljo. Sv. Raaje JI 13. snopič. Vezalka, Smrt Marije boviee, — Marjin otrok ........... ............ 14. snopič. Sv. Bait Jan, Junafta dcUka«— Materin blagoslov .................. M 15. snopič. Turid pred Dnnajrea, VMJria bi Neia ........................::...... 2d snopič. Sv. Just, Ljubezen Martjfnega o- trska ............................... ^ broširana 1.— PESMI in POEZIJE AKROPOUS IN PIRAMIDE ................................M BALADE IN ROMANCE, trda vex........................L25 KRAGUUCKI (Utva) ............................................* BOB ZA (KLADI ZOB, trda ves............................M MOJE OBZORJE, (Gangl) ...................1* NARCIS (Gruden), brofl. ........................................J* NARODNA PESMARICA. Cena ............................M POLETNO KLASJE. Cena ...............................M PRIMORSKE PESMI, (Gruden), ves. .................35 SLUTNE (Albrecht), broS. ....................M POHORSKE POTI (Glaser), broirano................3% STO UGANK (Oton Znpančlč) ..............................M VIJOLICA. Pesmi sa mladost ......................Ji ZVONČKL Zbirka pesnlj sa Sloteaako mladino. Trdo vezano ................................M ZLATOROG, pravljice, trda ...................M tmJBNJE Spisal Janke Samea 10» straaL Osna............M PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L JO Pomladanski odmevi, 11. zv.................. .48 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, ngiasun Kari Adami«'' ............................ Cena LM PLANLNKE Pesmi za sopran, alt, tenor it ugiasbll J. Laharnar ........................Gena U9 , MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ -45 Trije moški zbori. (1'avčič) Izdala Giasbcna Matica .................. .49 DVOGLASNO Naši himni .................................. M MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letuici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. VgTasil Emil Adamič ................Cena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREM LJE VAN JEM: Domovini, t Foester) Izdala Glasl^ena ;»taii< a .. .4i Gorske rvetllee. (Laharnar) Četvero In petero raznih glasov .......... .41 V pepelniČni noči. (Kattner) Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................15 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton sulo ................................ J| MALE PESMARICE St. I. Srbske narodne himne .................IS št. la. Sto čutiš, Srbine tnžni.................15 St. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podokniea ...........................15 Slaveek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .55 Lira. Srednješolska, ....... MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (Alj»«» - 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................4# 6. zvezek. Oi>omin k veselja; Sveta noč. Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki: Ge-«io .......................................41 CERKVENE PESMI DsnaH glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... M Mašne pesmi za meSan zbor (Sattner) ........ M Pange Lingua Tantum Ergo GenltoH (Foerster) M K svetemu Rešnjemu telesa (Foerster) ........ .4f Sv. Nikolaj .................................. m 1« EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................._ noM L— MISSA In Honorem St. Joseph!, Kjrie Cena HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, m&San zbor....Cena L— PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društveno sUvnostl. sestavu A. Gram. Mešani in moški zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Kože)jski. Poduk v Igranje na dtrab, 4 jtezkl LH Bari pridejo, koračnica ...................... M NOTE ZA TAMBURICE oicveuho narodne petal sa tanahuraškl zbor in petje (Bajuk) ............................LM Bom M na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem Je Aetna ......................L— RAZGLEDNICE Newjd>*h0L Rasdlčne, ducat .................. M Is raznih riovsaskih krajev, ducat .......... .11 Narodna noša, ducat ........................ -4t POSAMEZNI KOMADI po ..........t Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne mamke po. 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — sl0venic publishing company "16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "MlB WZROVZ" New York, Friday, October 29, 1937 tbe largest slvvene daily m uJJ3. Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVLJEHJA (O ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. O I lllE=» O Lizika pa še naglo izprašuje o raznih podrobnostih, dokler Dfta ne roue uejovoljno, da ne mara več govoriti o tej *'uinaetani stvari" ^ Lizika pa predeluje v evojilh možganih tttf okoli Hane raapmle rurnaiL Postala ji je zanimiva ter ji je izstopila 11 okvirja vsakdanjega življenja, postala ji je tragična podoba, čije usoda jo ziivo zanima in napolni njeno mehko srce z u-ainiljenjtUiL Najprej se skuša plaJio in skoro tipaje približati hani. Nato pa pride nedelja popoldne. Lizika sedi na travniku prod kiso pod velikimi košatimi lipami, kjer je stalo nekaj stolov iz Ibanibifca okoli okrogle mize. Tulkaj se je zatopila v neko knjigo. Tddaj pa pride Hana v svoji priproeti delovni Obleki, katero si je sama naredila. In kot v preprosti delovni obleki, je bila liana prikupljiva tudi v tej priprosti obleki, ki se je tesno oklepala njenega vitkega telesa. Lizika si misli, da tako lopi kot Hana ne izgieda)te niti mama, .viti Dita, tudi ne, če ste se najlepše obkkli. Nekaj na Hani je bilo prav posebno izrazito in zanimivo, in njena hoja je tako dostojanstvena, njene kretnje tako ponosne in ntlprisiljene, če ni bila ravno potrta v&led materinega zmerjanja. Naenkrat Lizika poskoči in stopi pred Hano. "Kam pa gree, Hana T" Hana zardi. O llansu Moranu ni nikdar govorila in tudi ni hotela povtlda/ti, da je namenjena na njegov grob. "Hotela som iti samo skozi gozd v vas, Lizika." "Ali smem s tebojf" * Preseočena pogleda Hana v Lizikine usmiljene oči, iz katerih ji žari nasproti globoko sočutje. Srce ji vtriplje do grla pod tem sočutnim pogledom. "Ne vem, ako bi teta Hcllena dovolila. Lizika nejevoljno zamahne z roko- "Povej mi samo, ako bi ti bilo spremstvo nadležno." "Ne, o ne!" Tedaj pa Lizika potisne svojo roko pod Hanino pazduho. "Tedaj grem s toboj, s teboj bi rada nekoliko govorila. Dungače iuiai vodno toliko dela, da se s teboj kar ni mogoče nikdar raz go varjati." "Tvoja nurti ti toga tudi ne bi dovolila. PVosiin, pusti ino raj še, da grem sama, kajti tvoja mati prav gotovo ue mara, da bi bila v moji družbi." Lizika jo pomilovalno pogleda. "O, ti uboga Hana; tako velik strah imaš pred mamo! No, saj si morem misliti; saj te vodno zmerja; to seifl dobro opazila, odkar som zopet doliva. Na Altwieso prav zares nimaš prijetnega življenja." liana jo prestrašena pogleda. "O, dragu Lizika; nisem se pritoževala." "Ne, tega se tudi ne upas. Vse si od svoje varstvo, da, to 'bom naredila. In ti mi moraš sedaj kar mimo dovoliti, da te smem malo imeti rada, ker te tukaj nikdo nima rad. Ali hočeš?" S temi besedami ponudi Hani roko. Hana pa ji plaho seže v rnko in z nupopisno hrepenečim pogledom, da Liziki prične utripati srce. "Oh, draga Lizika ko bi vedela, kaj bi to pomenilo za mene, da me hočeš malo imeti rada. Nikdo me nima rad, odkar je Hans Moran mrtev." "Uboga reva, to mora biti drugače. Ves, na Altwiese sploh ne kažejo ni kake ljubezni in dobrote, tudi z menoj ne postopajo posebno ljubeznivo, toda tako reven na ljubezni ni nilodo, kot ti. Med seboj se bove imeli radi in bove živeli v zvestem prijateljstvu, kajti tudi jaz potrebujem prijateljstvo. Doma so počutim zelo zapuščeno. Samo poglej, v zavodu sam imela mnogo prijateljie, ki so bile vedno okoli mene in so vedno^ imele dovolj časa zaane. Tukaj pa nima nikdo nobenega čaisa za mene. Oče se samo briga za svoje delo in ima, kot se mi zdi, mnogo skrbi, mama pa vedno tišlči glavo z Dito in z menoj ničesar ne govori, kot samo, da ne smem pozabiti, da setn še vedno otrok. Obe ste vedno kam povalbljeni ali pa se peljete v mesto. In imoj gospod brat — ha — ta se pa «ploh ne zanima za tako majhno dekle kot sem jaz. Ima tudi druge stvari v svoji iglavL Vidiš, tudi danes sem sedela sama .pod lipami in sem se dolgočasila. Mati in Dita ste se odpeljali na čajanko v mesto, oče, kot vsako nedeljo, zopet celo popoldne spi, za kar med tednom nima časa, Herbert pa je z obema m laid ima Zabernoma odšel na. pasjo razstavo v mesto. In tako sem zvečer prepuščena sama sebi. Zakaj ledaj ne bi šla s teboj!" Hani se sree razgreje in razširi, ko ji Tjizika trdno stiska roko. Tukaj je nekdo, ki ji (ponuja Ijiibtfeen in — kar je bilo n^no toliko vredno — ki tudi od nje zahteva ljubezni. Nekaj časa še neverjetno gleda v Lizikine velike modre oči, ki jo talko garko in prisrčno glddajo. "S kakim veseljem te bom rada imela. Lizika — saj te že imam rada. In, če hočeš iti z menoj, ti hočem fcakr>j povedati, da grem na pokopališče na Mora nov grob — tja grrem vsako nedeljo, med tednom nimam časa; samo ob nedeljah iiti preostane par ur med kosilom in večerjo. In Hans Monaji je to zaslužil, da mtf vsako nedeljo Okrasim groib." SESTANEK RUSKIH KMETOV KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Hani kolektivnih farm v sovjetski republiki Tajik (Centralna Azija) padu.^a jo .izvedenca,ki predava o umnem gospodarstvu. Politiki in njihovi zdravniki ki postelji ruskega diktatorja, tako Šveda Olivercrona in Du- ------j najčana prof. Eppingerja. Sta- Ko je dr. Scliwetingen ozdra-1 akademije, je postal znan po, i in je podvržen posebno angini, vil prvega nemškega kanclerja' svojih razpravah o |?okiicnili! Državnega kanclirja Hitler-Hisnwreka. težke bolezni, jej boleznih waleških rudarjev. Go j«- zdravi sloviti berlinski larin-Bismarck dejal: "Ta mož je tovo je nenavaden primer, da'.-ri»h>g vzovejo na Šved-lovanja dr. Ro^sa Mclntirea, l\i, sk> dvor. Tudi prof. Bier, ki je mu je edini p.uiient prnNnlni'k bil ž davno pred 1.1033 Hitler, vo barvo svojega obraza, da j«iJ Roosevelt. L<»ta U»2l je p^Tal pri sta-, pride včasih h kanc-vwet planinec. Morila je to! Rfrfosevelt, kakor znano, žrtev 'erju v Berchtesgarden. Prof. eden iamod vzrokov, da si ga otroške paralizo. Dolgi* dni je Bier je svoj«W*asno zdravil so- vtisoko je cenil pomen zdravnika za svetovno jiolitiko. M. oktolna: Cnute «Ji Savoiu V Genoa i iiurruilira: 10ur«i|*a r liruiucu novi-iultra: Queen Mary v Cherbourg (J. novembra: ljifi»yi'ttt* v Havre Koma r (Jeuoa 10. notPiulira: .Normamlie v Havre Ai|iiiiania v Cherbourg Suturnia v Trst 1_. iiovcnilira: Iircuii'ii v Uri'iui-n l.*>. iiiivciulira: Uri r Genoa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Chaoiplain v Havre Conte di Savioa v Genoa J4. novembra: Xormawlie v Havre B^rengaria v Cherbourg -o. novembra: ' Kuropa v Bremen 27. novembra: Vuli-ania v Trst gOOOQOOOOOWKKHWUMPOOOOOfrj PlSlte nam m cene Toanlb U itCT, reservacijo kabin ln pojasnila u potovanj«. 8LOVEMC PUBLISHING COMPANY {Trsfel Bureau) 216 W. 18tfc St., New \tk I. decembra: Qui>en Mary v Cherbourg 4. decembra: I^ifnyette v Havre Rex v (ienoa 8. dtM-ciiibra : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg II. dm-mbra: Koma v Uenoa 15. decembra: Quei*n Mary y Cherbourg Knropa v Bremen Conte »Ii Savoia v Genoa 2!.. decembra: Aquitania v Cberbourj; 2L decembra: Aquitania v Cherbourg iS!, decembra: Saturnia v Trst 'JO. decembra: Normaudie v Havre POLJEDELSKI DELAVCI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. je papež Pij XL. ki je sani na vdušen (planinec, izbral za svojega zdravnika. Mussolini, ki pazi zelo na ■ssvoje zxlravje, se daje vsak teden vsaj enkrat skrbno preiskati dr. ReaJttiju. k"i je njegov prijatelj še iz vojnih let. V slrelskeni jarku sita se oba tm>-ža seznanila. Zdravnik je llus-soliniju zaklicali "Skloni se!" ko j- nekoč pri žvižgaj šrnpnel. "Odtlej mi je še nekolikokrat rešil življenje," dodnja rimski dfktiator, kaditr |>ri]X)\T-luj(^ to zgvxllx). XaVl zdravjem britskeira kralja čuva stalno Š'■ bo Šej />dr;iv>t.vnii svetovalec fran-kdaj iiH»gel vmiii v javno živ-kosVega državnega prctl.sednika 1 jen je. Samo MeTntire je bil, l.ehrursn je l»>rdru>ki senator drugačnega ninejkja. < H »vezal prof. Port man, ki politično ni- k; k«rr ni predsednikov prija-telj. ('anka.jšik je izrcči'1 skrb za -vaj«- t.-l sno zdravj<» bivše-sebne f.Jevadne vaje. struga!?nn irenemlu. ('aiikajškov na- je, da je lx»lnika |w»l;uronia spravil do te^ra. da bo mogel irabiti svoje ud . Xjetrove po- je bil izvdden zadnji pol jedel-' j^ki jyopis (censas), je 967,000 J farni prijavilo udinjanje poljedelskih delavcev. Ta podatek je poglavitna amunicija za one, ki zagovarjajo, da se socijalna zakcuntxlaja. vzakonjena v teh zadnjih letih, razširi tudi na poljetlelsko delavce. dieta, »n trčen razpored za vez- m. ^nrk Kuvg pa je letoval v X:vzininjt% 0a je delo na far-banie.ki ga .je sestavil. ,o Rno-j 1 n.-o, da se je dal ,»red(.lati m- ^ V(xlno lje. sevelta, k. j bil na vide/. po-||>o pnisko.n internatu Nonne- ^ k}or nl mbo£ra raznloria liabljen za vse ž,vljen ,e. pravil; u u-hn. \ { dAoiWcmx -n delo jemal- spot na nr-e. "Lrez nie^a b, K^nal Atatnrk. ki je na svo ' ^ ^^ novpraviien^ nikoli ne 1« amenski dr-h- vs u-d.>«-e vA-fcm pozval Statistični pola;fcki za jamiarij zavn, pn,lse ln,k trd> R;>o~e- k.vpae.tete. zaupa sam 1935 |>ok.lzu j0 jo, du izmo<1 velt «» ■M-o.iern /dnivniku. » »1.1 m:i 'lin«-mn anatolskonm po-1 ^^ fOI«„ ■ 1-j^ - o.|- r ■ , , , , v . t , 1>v »12.000 fann jih je bilo 5,845,- Stalin nnua |>osebnei?j z Irav jdez^kenni zdnivn-ku. ^ ki nm|000, ki 11L«, udinjale nikakih nitka. .Te prevei* ney.auDen. da T"»rebiA-nKtvo rntusnje iMidezne varda VTT., vr^li ta jsrlramiški jhi se zanašal «nmo na diairi'ove sile. Ontulo Varira. brazilski svet. Ko je Jurij V. 1* ta 19-*?1 enega zdravnika, kakor obrl:. j državni pr dsednik. pa sploh owlravel po (težki hriipi. je i?vo-!or,i zdravi .jo razni zdravniki le- ne potrelflre zdravnika, ker je jega zdravnika dvignil v plemiška stan. l>r. Dawson, ki ie tivli član brit-ke Medicinske nhigrajske akademije. V nio l il zdraniik prei ? vm in si re- pa, da so tudi rame ino^trane eeot^. Icr^ar ol»o!i, tudi sam »travnike že ]H>kliea!i k lmlni]»!<<'. (Dalje prihadni^.} "Naši Kraji V VSAK hi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dana, pač tukaj je prilika, da prinesete to lepote, ki je vaša dedŠčina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil ginjen. Z radostjo in pojiosoni jo boste pokazali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku, tiskane 11a do ber papir in samo 11a eni strani, v velikosti 5 x 7'A inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo NAROČITE PRI: Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18 tli ST., NEW YORK delavcev. Teh je bilo 1,645,000 v modrcu januarju, ali v meso cu juliju — ob višku sezone — je 2,679,000 poljedelskih delavcev |>omagalo pri žetvi. Lota 1935 .je 11,410 farm zaposlovalo "(fosot ali več" delavcev in in^lo v poletnih mesecih sku-kaj 460,000 delavcev v službi. 41,325 farni je zaposlovalo "pot ali več" delavcev. Takozvami "sharecropperts'' I— najemniki, ki imajo gotov deMž na letini — se ne prištevajo kot ^poljedelski delavci, d asi je dofber razlog smatrati jih kot najete delavce na plantažah. Oni bi dodali 700,000 I najetih poljedelcih delavcev k skupnemu Sfavilu onih. (ki so sedaj izključeni iz zaščite takih zakonov, kot je socijalno-vartiostni zakon. SMRTNA NESREČA LJUBLJANČANA NA LOVU Vpokojeni vlakovodja Filip Vodopivec iz Ljubljane, je odšel na lov v okolico Grosuplja. A1