*n R EK, 24.  JANUARJA 1939

HI CIAimirt I7TTMIJ) ^ UfivT

"NAPREJ”

:

/nižanje WPA proračuna ogroža delavce in tudi sredne
sloje -."7  J Pot , rebna  Je najenergičnejša akcija po celi
Ameriki, da bo sprejet Rooseveltov načrt.

Kon gresmani so brez poimenskega glasovanja odglasova-
|i predlog  reakcije, po katerem bodo federalni prispevki za
^pA-dela zn.zam za 150,000.000, če se v zadnjem trenutku ne
p0 ,reči, pr.siliti kongres in senat, da potrdi v celoti Roosevel¬
ti minimalni proračun od 875,000.000 dolarjev.

Če ostane pn redukciji, bo izgubilo milijon družinskih o-
• e | 0 v zadnji zaslužek m okoli štiri milijone najbednejših se bo
jnašlo v mrazu in gladu na cesti.

Ljudstvo se pripravlja na energično obrambo svojega ob¬
stanka in že se množijo protestne akcije. CIO, ADF, Workers
A ||iance in mnoge druge organizacije so na delu, da dokaže¬
jo torijevskim kongresmanom in senatorjem, da je Amerika
proti zopetnemu uvajanju zloglasnih Hooverjevih vil

Vsak posameznik in vsaka slovenska organizacija, ki ima
(S aka med svojim, člani precejšno večino cesarskih delavcev”,
mor® “»delovati v obrambi kruha, katerega hočejo iztrgati iz
r ok WPA delavcev.

Brzojavite vašemu kongresmanu in senatorju in zahtevaj¬
te, da vsane proti redukciji WPA proračuna!

Sodelujte na demonstracijah, katere pripravljajo delav¬
ske organizacije za dan 28. januarja.

Zahvala Mooney-a

Za slogo in združenje’ za
demokracijo in proti fa¬
šističnim agresorjem.

NArREJ

TEDNIK SLOVENSKIH PROTI FAŠISTIČNIH DELAVCEV

št. - No. 4 — PITTSBURGH, PA., 24. JANUARJA 1939. LETO - YEAR IV.

PRIPRAVITE SE VSEPOVSOD NA KAMPANJO
“NAPREJA”!

Do 31. marca moramo dobiti SCO novih naročnikov,
obnoviti vse iztekle naročnine ter zbrati $1,000.00
v fond “Napreja”.

Tom Mooney na štrajkovni straži


S>;u

Tom Mooney je vsem orga¬
nizacijam in društvom, ki so
podpirala akcijo za njegovo o-
svoboditev, poslal zahvalno
pismo, čim je prišel iz zapora.

“Prosveta” objavlja pismo,
katero je dobila SNPJ, katere
«| članstvo je tekom dveh deset-
l j|| letji mnogo pomagalo v akciji,
;.. J ki se je z uspehom završila 7.
Ji I januarja, ko je bil Mooney
brezpogojno amnestiran. Pis-
glasi :

c rial,
iy o!

1TE

only

,1».

?la!tl

»ugk*

genu*

tED

1CES

|P

čniki

jo

ISTE

(S

Ob priliki moje osvobodit-
te po našem velikem, liberal-
im in delavskem governerju
C. L. Olsonu države Califor-
aije je moja želja, da se za¬
hvalim delavskim organizaci- _

jam vsega svefa in —
jim neštetim posameznim pri- " *
jateljem, ki so vsa ta dolga le-
la stali ob moji strani in ki
zdaj zaslužijo kredit za veliko
zmago, katero smo končno vsi
skupaj izvojevali.

Popolnoma se zavedam, da
noja zmaga ni nobena moja
Mebna zmaga; zavedam se, da
»oj slučaj je simboliziral
splošen boj med delavstvom in
njegovimi ekonomskimi izko-
bščevalci za pravičen delež
hijenskih dobrot, ki jih de-
kvci proizvajajo; dalje se do¬
to) zavedam, da moj slučaj
is simboliziral boj za civilno
iT obodo in za ohrano ter za¬
bito demokratičnih institucij.

Pred dobrim četrt stoletjem
Ji je bila dana naloga, da vo¬
dim boj zoper “openšaparske”
ittustrialce v Californiji in ti
»si izbrali mene kot žrtev,

Ustrašijo druge delavce, če
‘i se še hoteli postaviti za svo-
| pravice. Toda naši industri¬
ji niso računali s splošnim
Savskim gibanjem, ki je
^!o skromnega in neznane-
unionista v svojo zaščito.

Niti ene minute svojega kri¬
lnega in okrutnega zapora
tofim obžaloval vso to dobo,
itr sem vedel, da bo to na ko-
našemu splošnemu giba-
^ in ko sem se 8. januar¬
ja v mil domov, sem našel
l f) °>000 delavcev, ki so me
na ulicah in drugih
_ __——


100,000 me je poslušalo, ko
sem jim govoril na trgu pred
mestno hišo. To mi je bilo na-
plačilo za kruti zapor in obe¬
nem mi je narekovalo novo
nalogo, ki me zdaj čaka.

Moja prva dolžnost je, da
pomagam do svobode svojemu
drugu in soobtožencu Warre-
nu K. Billingsu, ki je prav ta¬
ko nedolžen zločina, katerega
je bil obtožen, kot sem jaz.
Prosim vse svoje delavske pri¬
jatelje, da mi pomagajo pri
tej borbi.

Druga moja naloga je, da
delujem za slogo v delavskih
vrstah v Ameriki. Vsi ameri¬
ški delavci se morajo združiti
v eni sami napredni organiza¬
ciji, v kateri morajo biti uklju-
čene Ameriške delavske fede¬
racije, Kongres za industijsko
organizacijo, železničarske or-

fide neodvisne delavske unije.
Ta velika delavska organiza¬
cija od Atlantika do Pacifika
bo najbolj! branik demokra¬
cije proti fašističnim agresor¬
jem.

Ljudstvo španske republike
in junaško kitajsko ljudstvo
zasluži našo pomoč. In doma
imamo naprednega predsedni¬
ka Roosevelta in njegov Ne\v
Deal, ki mu moramo pomagati
v njegovem boju z reakcijo.
La Follettov senatni odsek za
preiskavo kršenja civilnih svo-
bodščin mora nadaljevati svo¬
je delo raziskovanja industrij¬
ske špionaže, na drugi strani
je pa treba vreči infamni Die-
sov kongresni odsek na smeti¬
šče. Zakoni, ki jamčijo delav¬
cem pravico do kolektivnega
pogajanja, morajo biti ojačani
in zavarovani pred onimi, ki
bi jih radi uničili.

Nadaljnja moja naloga bo,
da pomagam do osvoboditve
slehernega delavskega in poli¬
tičnega jetnika v Californiji
in po vsej Ameriki.

Veselim se svoje svobode,
ker imam spet priložnost, da
se z vami vred borim za bolj¬
ši svet.

Še enkrat sprejmite vsi mo¬
jo zahvalo, za katero ne mo¬
rem najti dovolj primernih be¬
sed Pozdravljeni vsi moji bra-

tje in Prijat^

Takoj po svoji osvoboditvi iz 22 letne ječe je Tom Mooney manifestiral svojo
neomajano zvestobo delavskemu gibanju s tem, da se je pridružil stavkovni straži
pred veletrgovinami v San Frančišku.

Kdor ne dela-
naj tudi ne je

SOVJETSKE MERE ZA DVIGANJE
DELAVSKE DISCIPLINE

Martin razbija avtno unijo

V ozadju vodijo razkolniško akcijo avtomobilski magnati.—
Sklicanje dveh konvencij.— Samo enotnost članstva more
rešiti to važno unijo pred oslabitvijo potom razcepa.

Homer Martin, katerega se
poslužujejo avtomobilski mag¬
nati in trockisti, spravlja avt¬
no unijo na rob propada. Ga¬
zeč osnovne demokratične do¬
ločbe'!)'™'hi ‘Le vefik'e"nvažne'
unije, je Martin suspendiral
pet šestin, (20 od 24), glavnih
odbornikov, izvoljenih na kon¬
venciji in se hoče ustoličiti kot
neomejen diktator v uniji.

Homer se je pogajal za za¬
prtimi vrati z Fordom in skle¬
pal razne dogovore z njim,
brez da bi obvestil ostale čla¬
ne odbora o svojih korakih,
kaj šele da bi se z njimi posve¬
toval o takih važnih zadevah.

VOLILNE OPANKE . ..

češka tovarna Bata, ki iz¬
deluje obutev, ima tudi v Ju¬
goslaviji svoje tovarne. Pred
volitvami je ta tovarna razpo¬
slala po Vojvodini in Srbiji
več desettisoč opank in čev¬
ljev z naročilom, da se iste
razdele brezplačno med one
revne kmete, ki bodo volili
Stojadinovičevo listo. Za vsak
slučaj pa je Bata pred volit¬
vami razposlal obutev samo
za levo nogo. šele po volitvah,
ko so Batovi in Stojadinoviče-
vi zastopniki mogli iz volilnih
seznamom videti, da je obda¬
rovani res glasoval za Stoja-
dinoviča, je podkupljeni voli-
lec dobil še desni opanek. Ta
previdnost je bila potrebna,
ker so 1. 1935 mnogi sprejeli
opanke, a glasovali proti volji
slavnega Bate.



ki zahteva pomoč republi-
sodelujejo tudi francoski


^ANCOSKI katoličani za¬
htevajo POMOČ ŠPANIJI

veliki akciji francoske ljudske

'Sen., i

^'ičani. Katoliški dnevnik “L’Au-

(J n ) e gov urednik G. Bidault in
4 , anec  Pezet zahtevata od vlade,
i, * svojo pomočjo republikancev
ki francosko mejo na jugu, ki
Sestala ogrožena, če bi se posre-
2 magati fašistom.

i!j >3 ,e '* dokumenti, katere so na-
Coster-Musici, ki se je ustre-
Pr 'šli na sled njegovim ve-
Ksin a  'I 11  sleparijam, so našli neka
tj v ’ k katerih je razvidno, da je
°skih stikih s Mussolinijem.

HITLER IN MUSSOLINI SE
ZAHVALJUJETA
C0 UGHLIN U

Italijansko in nemško časopisje jo
polno hvale za detroitskega hujska¬
ča fathra Coughlina, ki v svojih go¬
vorih na radio razpihuje plemen¬
sko mržnjo proti judom. Posebno so
mu Italijani hvaležni za njegovo
zadnjo akcijo, katero je napravil
proti ukinitvi embarga, proti gladu-
jočim otrokom in ženam v Španiji.

BARCELONA SE JUNAŠKO
BRANI

Vsporedno s tem, je na razne
načine provociral razcep uni¬
je, ki ga avtni magnati tako
želijo.

Eksekutivni odbor je posta¬
vil Martina na obtočno klop,
Martin pa se je na ta legalen
sklep 20 glavnih odbornikov
požvižgal. S svojimi 4 pristaši
je izključil 20 glavnih odbor¬
nikov od izvrševanja funkcij.
Eksekutivnem odboru ni preo¬
stalo drugega, kot sklicati kon¬
vencijo, ki naj reši unijo pred
veliko nevarnostjo. Konvenci¬
ja eksekutivnega odbora bo v
Clevelandu, Martin pa sklicu¬
je svojo nelegalno konvencijo
v Detroitu.

Na shode avtomobilskih de¬
lavcev prihaja Martin v sprem¬
stvu policije in svojih najetih
gangežev, ki člane unije tero¬
rizirajo na najnasilnejši način.

Od članstva je odvisno, ka¬
ko se bo razvijal nadaljni boj,
ki ga je začel že drugič Ho¬
mer Martin, članstvo mora
preprečiti načrte za razbija¬
nje unije, kateri so skuhani na
sestankih Martina s fathrom
Coughlinom in ostalimi direkt¬
nimi agenti avtomobilskih ma¬
gnatov. če bi se Martinu po¬
srečilo razbiti enotnost avto¬
mobilskih delavcev, bodo pa¬
dali udarci magnatov po hrb¬
tih razdvojenih članov močne
UAWA.

SVETOVNA RAZSTAVA
V NEW Y0RKU

KOROŠEC

PREDSEDNIK

SKUP ŠČINE

Hrvati in opozicija bojkoti¬
rajo belgrajski parlament

Na prvem zasedanju belgrajske
skupščine, katerega se je udeležilo
samo 120 prt 360, pp.slancev^Je ; bil za
predsednika skupščine izvoljen dr.
Korošec.

Poslanci združene opozicije, ki sle¬
dijo dr. Mačeku, se sej belgrajskega
parlamenta ne bodo udeleževali,
ker ne predstavlja ljudske volje.
Zaključki parlamenta za Hrvate in
za opozicijo nimajo nobene politič¬
ne obveznosti.

Pismo iz Moskve

Moskva, Novo leto 1939.

Večmesečna kampanja, te¬
kom katere smo na shodih
razpravljali o nekaterih naših
pomanjkljivostih v pogledu
delavne discipline, je konča¬
na. Rezultat teh naših razprav
in diskusij po časopisju so ne¬
katere nove določbe, ki ureja¬
jo in popravljajo ono v našem
notranjem življenju, kar nas
je oviralo in kar je postajalo
že očitna krivica.

Sovjetski ljudje s preobra¬
tom 1917 leta niso postali vsi
naenkrat svetniki in pri neka¬
terih še danes obstoja težnja,
na najlažji način živeti ob
splošnem napredku, ki ga s
tčžkim delom ustvarjajo po¬
žrtvovalni in disciplinirani so¬
vjetski delavci.

Par mesecev smo rešetali
vprašanje, kaj storiti s takimi
delavci, ki neupravičeno izo¬
stajajo od dela, ki prihajajo
prepozno, ki odhajajo iz de¬
lavnic pred zaključkom delov¬
nega dne, ki se sprehajajo iz
tovarne v tovarno, iz mesta v
mesto in ki neupravičeno iz¬

koriščajo ugodne sovjetske
določbe za brezplačni dopust,
za vporabo sanatorijev, vse to
na škodo splošnosti.

Kakor se bolj in bolj ame-
rikaniziramo, tako smo bolj in
bolj težko občutili, kako ve¬
liko škodo nam povzročajo
posamezniki, ki s svojim za-
kašnjevanjem ovirajo reden
pričetek dela tudi drugim, ki
so pravočasno na mestu.

Godili so se slučaji, da je
zakašneval strojnik pri pogon¬
skih mašinah. Ker tega enega
človeka ni bilo, je cela delav¬
nica stala po več minut, do¬
kler ni zavzel mesto zakas-
njenca kak drugi delavec, ki
pa je zato manjkal na svojem
mestu. Delavcev nimamo pre¬
več, brezposelnih že zdavnaj
ni in izostajanje onega ali dru¬
gega se je poznalo pri vsem
obratovanju.

Proti takim brezbrižnikom
smo nastopali doslej s moral¬
nim pritiskom na shodih, s a-
peliranjem na njihovo zaved¬
nost in odgovornost, ter v več¬
jem delu tudi uspevali. Ni pa
bilo to dovolj, ker so sovjetski

Hitler organizira belogardi¬
ste v Jugoslaviji

Hitler je poslal v Jugoslavi¬
jo več svojih zastopnikov, ki
vabijo belogardiste, da se pri¬
družijo nacistom, ki namera¬
vajo začeti s svojim “osvobo-
jenjem” Ukrajine. V Jugo¬
slaviji je okoli 50,000 belogar¬
distov, ki imajo vel/ke privile-
s| obs

grajski v
skega carja’

gije. še danes) obstoji pri bel-
dadi poslaništvo “ru-
ria”. ' I

JUNAK,

KI J^
13 TAN

PREMAGAL
KOV

V Barceloni so napravili velikan¬
ski sprejem korporalu Celestinu
Garcia Moreno, ki je sam s svojimi
ročnimi bombami zadržal 13 itali¬
janskih tankov. Nekatere je uničil,
posadko drugih pa pripeljal kot u-
jetnike v svojo komando. Med U-
jetimi italijanskimi oficirji sta dva
višja častnika.

MONOPOLISTI OVIRAJO NAPREDEK

Morganov trast preprečil rabo nove radijske
žarnice, ki je cenejša in boljša.

Žarnica za radije, ki je 50
krat bolj trpežna, ki rabi po¬
lovico manj električnega toka,
ki daje boljši sprejem in ki
stane mnogo manj — se ne
sme prodajati na trgu. Sicer to
ni nobena nova iznajdba, ker
je bila dovršena še pred 15 le¬
ti. Velika korporacija Ameri¬
can Telephone and Telegraph
Co., katero lastuje J. P. Mor¬
gan, izdeluje te žarnice a ra¬
bi jih samo v svojo lastno svr-
ho, ne daje jih pa v javnost.

Splošna raba teh žarnic bi
znatno znižala velikanske do¬
bičke monopolistom, ker ame¬
riško ljudstvo potroši za radij¬
ske žarnice več denarja, kot
za gradnje novih stanovanj¬
skih hiš. Radi dobičkov mono¬
polisti direktno sabotirajo tu¬
di mnoge druge iznajdbe.

Ta povest je skoraj never¬
jetna, če ne bi bil avtor iste

Frank B. Jevvett, načelnik raz¬
iskovalnega oddelka Bell Te¬
lephone laboratorija, ki je ta¬
ko pričal pred komitejem, ki
preiskuje velikanske monopo¬
le v Združenih državah. Ame¬
rican Telephone and Tele¬
graph rabi te nove žarnice v
vsem svojem velikanskem si¬
stemu, ki je samo v lanskem
letu prihranil Bell sistemu nad
$ 10 , 000 , 000 .

Wall Street se je trudil na
vse načine, da bi preprečil
preiskavo obširnega monopo¬
la nad raznimi patenti in iz¬
najdbami. V to svrho so potro¬
šili velikanske vsote denarja,
samo da jim kongres ne pride
do živega. In še ni rečeno, da
bo preiskava uspešna in pri¬
nesla kake boljše rezultate,
ker denar je med kongresma¬
ni silno vplivno sredstvo.

_ V Franciji so amnestirali vse

španske prostovoljce, ki se niso mo¬
li odzvati mobilizacijskemu pozivu
koncem septembra, za časa Mun-
chenske krize.

Barcelona, glavno mesto
Katalonije, se nahaja pod naj¬
večjim pritiskom velikanske

fašistične ofenzive. Dva mili¬
jona prebivalcev Barcelone je
sklenilo, slediti slavnemu pri¬
meru Madrida in ubraniti me¬
sto za vsako ceno.

Na razstavi, ki bo otvorjena 1.
maja, ne bo posebnega paviljona
Jugoslavije. Svoje predmete bodo
jugoslovanski razstavljači izložili v
skupnih pavilijonih.

Na razstavo pride najbrže precej
posetnikov iz Jugoslavije, ki pa ne
bodo imeli kakih večjih popustov
pri vožnji.

* * *

— Vojaki, katere je Japonska re¬
krutirala na Kitajskem, so pri pr¬
vem stiku s kitajsko armado dezer¬
tirali na stran Čankajšekove vlade.

OPOZORILO NAROČ NIKO M IN POSE BNO DOPISNIKOM

“Naprej” bo v bodoče izhajal v  torek zjutraj namesto v
sredo popoldne. Radi tega prosimo vse dopisnike, da nam svo¬
je prispevke pošljejo tako, da bodo vsaj v soboto dopoldne v
uredništvu. Le najnujnejše stvar., k. pridejo v pondeljek do¬
poldne, se bo moglo uvrstiti.

Socialisti proti WPA
apropriaciji

V Connecticutu, kjer je kandidat
stare garde dobil pri zadnjih volit¬
vah 165,000 glasov, je v senatu bil
stavljen predlog, da naj se senator¬
ji in kongresniki zavzamejo za pod¬
piranje Rooseveltovega programa
WPA zaposlitve. Ta predlog je sta¬
vil J. T. Rourke od AFD. Socijalist
Audubon J. Secor pa je nastopil pro¬
ti tej resoluciji in v zvezi in s pod¬
poro republikancev, je bila tudi res
zavržena.

Enako je v državni legislaturi
Connecticute socijalist McLevy gla¬
soval z republikanskimi in demo¬
kratskimi torijevci proti WPA apro-
prijaciji.

* * *

— V Belgiji so na dan pogreba
Vandervelde-ja počivali mnogi o-
brati. Pogrebu so prisostvovali za¬
stopniki španske vlade in številne
delavske delegacije iz vsega sveta.

VELIK SH OD ZA DELO  IN OBSTANEK

Proti redukciji WPA in relifa

Ker sta kongres in senat znižala predloženi Rooseveltov
minimalni program za WPA dela in relif, grozi vsem WPA
delavcem nevarnost, da zgubijo še ta malenkosten zaslužek.

Če se v kratkem ne odobri Rooseveltov načrt, bodo prene¬
hali z WPA deli in 1,200.000 oseb, delavcev, žen in otrok, bo
brez vsega v najhujši zimi.

Odvzemanje zaslužka WPA delavcem, bo občutno zadelo
tudi ostala podjetja, posebno male obrtnike, trgovce, ki bodo
izgubili dosedanje kupovalce.

SAMO HITRA, ENOTNA AKCIJA MORE ODVRAT1TI
KATASTROFO.

Allegheny County mora stati za zahtevami predsednika
Roosevelta. Od naših kongresmanov in senatorjev od James
J. Davisa in Josepha F. Guffey-ja moramo zahtevati, da pod¬
preta aproprijacijo za nadaljevanje WPA del brez redukcije.

STORITE VSAK SVOJO DOLŽNOST UDELEŽITE SE

JAVNE RAZPRAVE,

ki bo v petek 27. januarja ob 8 uri zvečer v Camegie Hall,
Federal in Ohio St..

Pomagajte rešiti vaše delo in vaš relif! Pridite in pripelji¬
te svoje znance.

VVORKERS ALLIANCE OF ALLEGHENY COUNTY.

STRAN 2

“NAPREJ”

SREDA. 18. JANUARJA

NAPREJ

Slovenlan Weekly Anti-fascist Labor Paper in U. S. and Canada,
Published Weekly by "NAPREJ” Publishing Company.

1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa.

Entered as second-class matter. Sept. 17, 1936, at Post Office at
Pittsburgh, Pa., Act of March 3, 1879.

naprej

tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi.
— IZHAJA VSAK TOREK —

Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50;

za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075.

Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj.
Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo.

Vse pošiljatve naslovite na:

“NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA.

Phone: FAirfax 1442

22

15-LETNICA LENINOVE SMRTI

ZAKAJ IMAMO AMERIšfiI nvw UV postajajo™

SLOVENCI 18 LISTOV?

Frank Kerže nadaljuje z dokazovanjem, da
je združevanje tudi na polju našega tiska
neobhodna potreba.

Vse razsodne slovenske Amerikance bo gotovo veselilo,
da se je začelo po naših listih pisati o zadevah, ki do pred

Ua OD JD ZittDDIV —-- *

kratkim niso imele vstopa v časopisne kolone. Začenja se ctis-
kuzija v javnosti in to je že nekaj, kar se ne bo dalo tako lah¬
ko potlačiti. Tisti ogromni večini, ki je po vseh naših organiza¬
cijah za združevanje in proti cepitvi sil, bodo take razprave
pomagale, da bo mogla tudi na delu, z izglasovanjem sklepov
na konvencijah in na sejah društev, pospešiti delo za izvedbo
združevanja, ki ga že tako dolgo želi.

F. Kerže piše v svoji koloni v “G. N.”; _

‘‘Osemnajst listov — po eni stra-

RESNICA

Kruh brezplačen
—kot zrak ali voda.

j_ _ TOKOVNI IN PROPAGAMBNLFONl)

Beležke o tem in onem

21. januarja je preteklo 15 let od dneva, ko je v Gorkije-
vem, blizu Moskve, umrl mož,.čigar življensko delo je preo¬
brazilo že eno šestino sveta in čigar ideje se na razne načine
uveljavljajo po vseh petih kontinentih zemeljske krogle.

Vladimir Iljič Uljanov — Lenin in njegovo veliko gibanje
je moglo uspeti, ker je bil Lenin najdoslednejši učenec naukov
Karla Marksa, teorije katerega je najzvestejše izpopolnil in
razvil v najmočnejše orožje mednarodnega proletarskega po-
kreta.

Mnogi možje in cele stranke v mednarodnem delavskem
pokretu zapuščajoč marksistične temelje, ki so. gradili velika
gibanja in vodili velike industrijske države, so pozabljeni, a
njihova gibanja in njihove države so zapadle fašističnemu za-
vojevanju. Tvorevine Lenina, sovjetska država in njena hrbte¬
nica komunistična stranka, zgrajene in vodene v dosledno
marksističnem duhu, pa so vkljub vsemu nasprotovanju in
vkljub vsej veliki zaostalosti v 1917 rastle in dorastle na da¬
našnjo stopnjo svetovne sile, svetovne sile v političnem, gospo¬
darskem, vojaškem, kulturnem in moralnem oziru.

V času Leninove smrti, pred 15 leti, se je moglo kolikor-
toliko še stavljati vprašanje, ima li prav Lenin ali njegovi šte¬
vilni nasprotniki Kautsky, Scheidemani, Baueri, Trockiji itd.
Danes je to vprašanje rešeno, rešeno ne samo teoretično tem¬
več tudi praktično. Rešilo je spore trdo življenje. Samo politi¬
čni slepci poskušajo še nadalje riniti glavo v pesek, izogiba
joč se priznati neovrgljiva dejstva in zgodovinsko resničnost.

Ogromna važnost Leninovega dela, ki ga nadaljujejo in
izpopolnjujejo njegovi nasledniki, presega ozke meje ruske
države in komunistične stranke. Leninova zapuščina tvori da¬
nes ne samo za narode v ZSSR, temveč za ves svet najsolidnej-
ši branik in trdnjavo za ohranitev miru, za obrambo demokra¬
cije, civilizacije in kulture. Leninova država in stranka pa ni¬
so samo branilci doseženega, temveč kažejo tudi pot, ki vodi iz
krivične, nesigu.une, kritične, in kaotične sedanjosti v nov in
lepši svet. M. S.

OBVESTILO ZA NAŠO KAMPANJO

Iz raznih mest so nam zastopniki predlagali, da naj te¬
kom 'kampanje znižamo naročnino tudi za one, ki so zaostali z
obnavljanjem, ter da znižamo tudi polletne naročnine na o-
kroglo številko od $1.00, namesto $1.20.

Predlagatelji utemeljujejo svoj predlog s tem, da je kriza
v naših domovih velika in da je treba to upoštevati ne samo pri
novih, temveč tudi pri onih, katerim je naročnina iztekla.

Uprava lista je sklenila z ozirom na te predloge, DA VE¬
LJA, A TO SAMO ZA ČASA KAMPANJE, DO 31. MARCA
SLEDEČA CENA: CELOLETNA NAROČNINA ZA OBNOV¬
LJENE $2.00, POLLETNA NAROČNINA PA $1.00.

* * *

“Naprej” mnogim našim Slovencem še ni znan. Tekom
kampanje je potrebno, da zvedo za “Naprej” čim širši krogi
ameriških Slovencev. Zato prosimo vse prijatelje lista, POŠLJI’
TE NAM NASLOVE SVOJIH ZNANCEV IN PRIJATELJEV,
KATERIM BOMO POSLALI PAR ŠTEVILK NA OGLED. Iz¬
kušnja je pokazala, da kdor prečita par številk lista, da ga že¬
li prejemati stalno in da postane naročnik. Pošljite nam torej
prošene naslove, ne samo iz svoje naselbine, temveč tudi naslo¬
ve prijateljev iz drugih naselbin, katerih naslove posedujete.

* * *

Na vprašanja radi nagrad, (svinčnik in dobro nalivno pe¬
ro), za zastopnike in vse one, ki bodo delali pri pridobivanju
novih in pri obnovah, sporočamo, da dobi nagrade oni, ki bo
na naročilnih listih označen da je dobil naročnino, za katero
je bil polni znesek vplačan v upravi. Za PET LETNIH NARO¬
ČNIN SVINČNIK, ZA DESET PA SVINČNIK IN PERO.

V mnoge kraje tudi tekom kampanje ne bo prišel noben
zastopnik pobirati naročnine. Tudi tam, kjer imamo dobre za¬
stopnike, se bo zgodilo, da ne bo mogoče doseči vsakega posa¬
meznika. Zato prosimo vse naročnike, POGLEJTE NA ŠTE¬
VILKO, KI SE NAHAJA PRI NASLOVU. Prva številka pome¬
ni mesec, druga dan, tretja leto. Če vidite, da vam je naročni¬
na potekla, obnovite jo čimprej. Po izteku kampanje bomo mo¬
rali list vstaviti vsem, ki so brez kakega opravičila zaostali z
naročnino za več kot tri mesece. DENAR LAHKO POŠLJETE
PO POŠTNI NAKAZNICI, POTOM ČEKA ALI PA TUDI V
PISMU, ČE VAM JE POŠTA PREVEČ OD ROKE. če pošilja¬
te znamke, ne kupujte dražjih kot za 3 cente.

ni jako lepo in častno, po drugi pa
ali lahkomišljeno ali bahato. List v
Ameriki velja denar. Računam o-
kroglo, da veljajo naši narodni listi
na mesec vsak po en tisoč — to bi
bilo osemnajst tisoč dolarjev na me¬
sec. Na leto znese skoro četrt mili¬
jona. In to je daleč preveč, ker tak¬
sira vsakega izmed nas po dva in
pol dolarja na leto. Prosim: raču¬
nam, da nas je sto tisoč vseh sku¬
paj in ta vsota pride porazdeljena
med vse. Seveda računam, da je
med temi najmanj polovica mrtvih.
Ostane nam še petdeset tisoč. Da je
toliko živih, je zasluga podpornih
organizacij s svojimi glasili, katere
mora podpirali vsak, pa če hoče ali
noče. Zakaj resnično živih ljudi, ki
podpirajo naše kulturno življenje iz
lastnega nagiba, bo okoli petnajst
tisoč.

Jaz sem že opetovano pisal, da bi
bilo dobro, ko bi se ne delalo z na¬
šimi gospodarskimi silami kakor svi¬
nja z mehom. Vsak ve in razume, da
bi bilo dosti boljše za vse, ko bi i-
meli manj listov pa tiste boljše.
Boljše v gradivu in močnejše v fi¬
nancah. Pa kakor se vidi, je vse bob

v steno. Naši ljubi “Kranjci” so že
taki, da si rajši vsak zase razbije
glavo, samo da njegova velja.,, Čisto
dobro ve vsak, da ne potrebujemo
toliko listov. V Clevelandu greš lah¬
ko od hiše do hiše in vsak človek ti
bo rekel, da bi bilo boljše, ko bi i-
meli en sam dnevnik, pa da bi bil
tisti malo boljši. Tako ti bodo rekli
tudi uredniki obeli listov in sploh
vsi. A če jih vprašaš, zakaj se ne
združijo, ti bo vsak zase začel pra¬
viti o težavah in ovirah. Ali ni to
špasno? Če jaz vidim, da je združe¬
nje koristno in potrebno, bi rekel:

vi volite tri in mi Izvolimo tri. Teh
šest naj najde pota, po katerih se
bomo združili. Prosim: ne iskati o-
vir ali zadržkov, še manj izgovorov.
Samo potov, po katerih se pride do
združenja in nič drugega ne.

Kaj mislite, da bi teh šest imelo
kaj dela po preteku pol ure? Zdru¬
žiti ni težko, še manj urediti vse
drugo. Vsak človek ima to, kar pra¬
vimo: pamet. In kos čuta, ki mu je
ime pravica.”

“Naš človek nerad odneha. Ampak
ni prav tako. Če vidiš, da ti gre ne¬
kaj vedno bolj nazaj, je boljše, da
enkrat vdariš in končaš, kakor pa,
da vlačiš in trpiš leto za letom. Mi
dobro vemo, da so vsi naši listi po¬
svečeni poginu, ki pride tem prej,
čim prej bodo izčrpane naše gospo¬
darske sile. če bi se vsaj deloma
združili in zavarovali, bi trajali lah¬
ko še dolgo. Če bomo pa kar naprej
izdajali po osemnajst listov na leto,
bo pa kmalu pokalo. Kmalu ne po-
menja več čez' deset let, ampak kar
letos. Ne mislite, da je prenehanje
hrvaškega dnevnika Svijet le slu¬
čajna prikazen.

Jaz trdim, da gre vsem slovenskim
listom slabo, kar jih imamo. Edino
celo prav slabo. Pri tem oglaševa¬
nju, kar ga dobi recimo slovenski
dnevnik, bi moral imeti najmanj de¬
set tisoč naročnikov po ti ceni, kot
je naročnina danes. Kateri dnevnik
jih ima? Ne deset tisoč — kateri
jih ima pet? In s petimi tisoči se
komaj leze, v unijskih tiskarnah ni¬
ti ne gre ne. In če gre, gre zato, ker
se zaklada z drugim zaslužkom.

Zato povem v veliko tolažbo vsem
tistim, ki ne morejo tega ali onega
lista: nič naj vam preveč ne poka
jeza. Mogoče boste še dočakali, ko

bo naša javnost brez slovenskega li¬
sta, če izvzamem glasila.

Bili so časi, ko se je ta ali oni
list obrnil na javnost za podporo,
če -mu je šlo slabo. Danes tudi to
več ne gre. Naši ljudje so po večini
vsled desetletne krize tako izčrpani,
da nimajo niti zase za najpotrebnej¬
še kaj šele, da bi mogli kaj dati jav¬
nosti. Kdor hodi k sejam naših pod¬
pornih društev, tisti ve, s kako te¬
žavo se dobi še tisti denar, ki mora
biti plačan. Pri društvu kamor spa¬
dam sam, smo lansko leto pristrigli
vsem društvenim uradnikom plače
za dve tretjini, ker si nismo upali
naložiti “dajma” za pokritje stroš¬
kov. Če namreč ni, potem ni, ne na
enem ne na drugem koncu.

Govorim seveda za proste liste in
ne za glasila, katerih imamo zdaj
vsega skupaj sedem. Torej prav po
kranjsko. Vseh skupaj nas je v A-
meriki za eno dobro podporno orga¬
nizacijo — imamo jih kakih deset.
Ia za organizacije bi lahko izdajale
eno glasilo — tako jih izdajamo pa
sedem”.

“Jaz ne vem, kako je to, da je vse,
kar imamo slabega, prišlo med nas
potom konvencij. Vsaka korupcija,
hinavstvo in -nemoralnost ima svoje
•korenine v eni ali drugi konvenciji.
Zakaj kot posamezniki naši ljudje
niso še tako nizko padli, kakor so v
skupinah. Kot posameznik bi bil
človek rekel 'tako: nad četrt stoletja
mi je služil list, dal mi življenje in
mi stal ob strani največkrat zastonj.
Zdaj, ko sem pri moči, bi si lahko
sam izdajal svoj list. To se pravi: bi,
če bi ne bilo 1  v meni tistega notra¬
njega glasa, ki mi vselej pove, kaj
le prav prav in kaj napak, kar lepo

Iz Sovjetske Unije prihajajo vesti,
ki vzbujajo veliko pozornost tako
med izkoriščanimi kakor med iz¬
koriščevalci v celem kapitalističnem
svetu. Prvi se veselijo, drugi pa so
silno vznemirjeni.

Poročilo, ki ga je objavil london¬
ski “Week”, glasi:

“V Sovjetski Uniji se vršijo po¬
svetovanja o tem, da bi koncem le¬
tošnjega leta proglasili kruh za ta¬
ko neobhodno potrebno življensko
sredstvo, kot je zrak ali voda. Vsak
prebivalec mora torej tudi kruh i-
meti brezplačno, kot ima vodo ali
zrak. Po predlogih, o katerih se z
vso resnostjo razpravlja, hočejo u-
rediti razdeljeValnico brezplačnega
kruha, v katerih bo mogel vsak pre¬
bivalec jemati kruha kolikor bo po¬
treboval, tako kot sedaj jemlje vo¬
de kolikor mu’ je potrebno. Poleg
vodovoda bodo ustanovili torej tu¬
di kruhovode”.

“Week” pravi, da so preračunali,
da bi potrošnja kruha vsled brez-

Kado Vaupotič iz New Vork City

ic v “G. N.” od 19. januarja odgo¬
voril F. Keržetu z dvemi kolonam,
namigavanj. sumničenj in žolča..
Vaupotiču je gibanje za **"* c ™'
nje slovenskih društev najbolj od¬
vratna in najbolj nevarna rcc^ To
zabeležujemo. samo radi rekorda m

reda.

* * *

Gospod Trunk nas je hotel razža¬
liti, pa je zapisal, da smo menda
judovskega rodu. Mi pa takega o-
čitka ne smatramo za nobeno raz¬
žalitev, čeprav nimamo judovske kr\ i
v naših žilah. Spadati v judovski rod
ni nobena zasluga, pa tudi nobena
sramota. Če bi bili judje, bi sc lah¬
ko ponašali, da smo plemenski roja¬
ki Jezusa Kristusa, apostolov in
mnogih drugih slavnih, sodobnejših
judov, ki so s svojimi deli zelo po¬
magali, da je človeštvo na današ¬
nji stopnji civilizacije in kulture,
katero J. M. Trunk v svoji koloni
tako grobo onesnažuje s svojimi ple¬
menskimi predsodki, ki so ostanek iz
barbarske dobe temnega srednjega

veka. • ‘J*

* * *

vpitje povzročeno iz konkur^.'
motivov in ne iz kakega antij"'
skega načela, kakor se stvar „5
stavlja. **

Hujskanje proti Meksiki v ten,
gledu izvira iz trgovskih raz],,"''
jc izraz velikega rivalstva i n  if"
kurence, s katero bi rad, ne*^
ški in londonski petrolejski
meksikansko podržavljeno pe lr ^


ib'

ib'

sko industrijo pritisnili ob zid i ,
kolena. Ko se je pred Su-i- . h

sl irimi „

sklepalo o sankcijah proti Italiji”
je pod jarmi jala Etiopijo, j e  j.*
ka glasovala za sankcije, Londo, 1 '
Ncw York pa sta sabotirala in ^ ?
danes upirata gospodarskemu fo-. 11
tu fašističnih držav. Meksikj^
torej preneha prodajati svoj
lej Hitlerju ,da bodo Standard
in Shell kompanijc delale boljši
ncs. To jc smisel cele te akcije h

ti Meksiki. ^

Grška beseda “demagog” je za ča-

placnosti nikakor ne zrastla, ker že ^ starih Grkov označevala ijudske-

in kaj grdo,; kaj moralno in kaj
nemoralno.

danes kupujejo kruh v takih mno¬
žinah, kolikor je pač za normalno
vporabo potrebno. Z denarjem, ki
gre sedaj za kruh, bi ljudje lahko
kupovali druge potrebščine.

Ljudstvo v Rusiji ni preveč pre¬
senečeno od . tega grandijoznega
predloga, katerega uresničitev bo
pomenila, da se je začel izpolnjeva¬
ti tisočletni san človetšva. To bi bil
prvi korak v komunizem, v katerem
ima vsak človek pravico do vseh
dobrin po svojih potrebah. Današ¬
nja socijalistična stopnja razvoja, na
kateri se nahaja Sovjetska Unija,
daje človeku po njegovih produkcij¬
skih sposobnostih.

Že dalj časa so v sovjetski drža¬
vi razne stvari, ki so v kapitalistič¬
nem sistemu zelo drage, popolnoma
brezplačne. Zdravniška oskrba, zdra¬
vila, sanatoriji, stanovanja, šole, te¬
lefon itd., — vse to ima že več let
sovjetski človek na. razpolago, brez
da bi moral zato plačevati.

V kapitalističnem svetu, posebno
v fašističnih državah, so te vesti
povzročile veliko vznemirjenje. Ne¬
kaj časa bodo molčali, potem bodo
zanikali in nazadnje z molkom pri¬
znali, kakor so morali priznati raz¬
ne -”čudeže" v soeijalistični državi.

ga voditelja, javnega govornika in
ni imela tiste primesi, kot jo ima
danes, ko to besedo vporabljamo, če
hočemo koga imenovati za ljudske¬
ga zavajalca. Na vsakem koraku, v
vsakodnevnem časopisju se srečuje¬
mo z demagogi, s zavajalci, ki po¬
siljujejo resnico in dejstva, da mo¬
rejo zavajati in v kalnem ribariti.
Izmed številnih slučajev pristne de¬
magogije naj samo za primero na¬
vedemo dva slučaja zavajanja ljud¬
skega mnenja, ki sta se udomačila
tudi v slovenskem časopisju v Ame¬
riki. Eden teh primerov se tiče Mek-
sike, drugi pa Sovjetske Unije.

Ljudska vlada v sosednji Mehiki
je po mnenju Wall Streeta in njego¬
vih številnih trobentačev v raznih
uniformah, storila velik “greh”, ko
je podržavila petrolejske vrelce na
njenem ozemlju, ki so ameriške in
angleške kapitaliste bogato redili.
Wall Streetu služeči tisk je posku¬
šal razburiti javno mnenje in prisi¬
liti Roosevelta, da s silo pokori mek¬
sikansko ljudstvo, ki sc je osvobo¬
dilo in spametovalo in ki noče biti
več kolonija ncwyorškili in london¬
skih finančnikov. Ker sc je ta pos-

Nič drugače ni z ruskim pd-,
jeni. Vsak teden čitamo v naših |
stih pripovedko .da so italijanski k
talci z ruskim gazolinom letali tu
Etiopijo. Resnica je, da je v  (]«-
času, pred štirimi leti, Italija t
bavljala velik del svojega gaw ,-
iz Sovjetske Unije, resnica je, T*
ruski petrolej uspel izpodrini»
gleške in amerikanske firme i z &
nopolistienega trona, ki so ga i«,
v Italiji. To pa je samo en e f i ^
niče. Ko se je v Ženevi razpra^
o sankcijah, je sovjetski zunanji i.
misar Litvinov predlagal, da <,
predmete, ki naj spadajo pod s«;,
eije, všteje tudi petrolej,
premog in jeklo, ne pa samo les, m
so, moka, maslo in slične maletfc.

kus ponesrečil, smo tekom zadnjih

sti, ki na vojaško udarnost luij
nimajo večjega vpliva. Londonskih
pariška vlada, na katere Petrolejske
družbe močno vplivajo, so našle sd
izgovorov, da Litvinov predlog h
bit sprejet. Ker je smisel sanbj
odrezati Italijo od dobavljanja k.
troleja propadel, bi sovjetska vlii
stvari prav nič ne koristila, «
prekršila obstoječo pogodbo in j«,
nehala prodajati Italiji svoj pel«,
lej. Angleške in amerikanske koc-
panijc bi Italiji dale, kar bi ne
bile iz Rusije in italijanska argo¬
ja bi brez zadržka mogla nadaljcn-
ti s svojim barbarstvom v EtiopiA
Da je temu res tako, vidimo
ko je sovjetska trgovina z kalij
skopnela na ničlo, a Mussoliniju p
zolina prav nič ne manjka. Dajeji
mu ..ga amerikanske ..in ..anjlšk

eccv-Vtea drugi hudi'kampanji kolftprrtrrVtrv zadostni meri.

Grd, nemoralen in napačen je
sklep zadnje konvencije SDZ. Kdo
bo nosil greh? Na misel mi pride ti¬
sti kapitalistični izkoriščevalec, ki je
tako-le modroval: če sem sam, po¬
tem je greh moj. Če pa napravim
kompanijo in ta potem sklene nekaj
grdega, pa še Bog ne ve, komu bi
zapisal greh.

In da bo slika še popolnejša, pri¬
pomnim, da So nastavili za urednika
M. Turka, katerega sicer ne poznam
ne tako ne tako, in mu sklenili be¬
raško plačo: sedemdeset dolarjev na
mesec. Zdaj naj pa živi aii umre.

Ne morem si kaj, da ne bi pribil
nekaj pritajenega hinavstva naših
ljudi. Kadar se gre zato, da oni sa¬
mi kaj dobe, tedaj: obe roki kviš¬
ku. Kadar pa režejo kruh komu dru
gemu, pa lahko sveto Ano vidiš sko¬
zi. Tako pravijo v naši dolini.

Ta ljubi, ali kako bi rekel: sala-
minski kruhek je tisti, ki naš pre¬
prečuje, da nikamor ne moremo.
Kadar govorimo in sklepamo o tem,
kaj bi bilo dobro za narod, pridejo
laterne in leščerbe, ki obrnejo vpra¬
šanje tako: kaj je dobro in korist¬
no zame. Potem pa naštevajo vzro¬
ke, ovire in težave, katerih-je toli¬
ko, da niti solnce ne more preko.

Zato, bratje moji, imamo še ved¬
no deset podpornih organizacij, ker
so pri koritu, in imamo osemnajst
listov.

Malo tihega hinavstva, pravim in
pa eno veliko porcijo favšije — vse
to privleci na konvencijo, pa so ta¬
ki sklepi brate moj, kakor tista za¬
stavica: če nebo vriska, v tla priti¬
ska . . .

Taka jc ena slika v okvirju nove¬
ga leta 1939.

MIŠLJENJE
I. MOLEKA O IDE¬
JI ZDRUŽENJA

KDAJ STE PRIŠLI
V AMERIKO?

— V New Yorku so gledališki i-
gralci in igralke stregli pri kosilu,
ki so ga priredili odpuščeni WPA
delavci v svoji menzi. Igralci so s
tem pokazali, da so njihove simpa¬
tije na strani lačnih, katerim je kon¬
gres s svojim sklepom odgrizel že
itak malo in trdo skorjico kruha.

— 60% stanovanjskih hiš v Ame¬
riki potrebuje popravkov, da bi bi¬
le sposobne za stanovanjc po zdrav¬
stvenih predpisih.

* * *

— Občinska uprava v jugoslovan¬
skem mestu Ruma je sklenila, pobi¬
rati davek na vse one osebe, ki jih
najdejo po polnoči v gostilnah.

Mnogi priseljenci potrebujejo to¬
čne podatke o svojem prihodu v A-
meriko, pa so pozabili na datum in
na ime ladje, s katero so odpotova¬
li. Brez točnih podatkov pa je sko¬
raj nemogoče dobiti svoj prvi ali
drugi papir, dovoljenje za povratek
v Ameriko itd., itd.

Urad “Transatlaaitic Steaniship
Arrivals” 156 Fifth Avc., New York
City, je izdal seznam vseh prihodov
ladij med 1906 in 1925 letom, ki bo
mogel poslužiti mnogim priseljen¬
cem.

Kdor želi imeti tak seznam, naj
piše na gornji naslov.

ZASTOPNIKOM IN

PRIJATELJEM:

Zelo nam olajšate delo v upravi,
če nam istočasno z denarjem pošlje¬
te tudi pismo, v katerem je točno o-
značeno, v katere svrhe je name¬
njena vaša pošiljka.

Vse kar se tiče naročnin, naslovov
itd. pišite na posebno polo papirja,
druga obestila in dopise pa na dru¬
gi papir, da bo uprava lista lahko
brez zamude vršila svoje delo.

* * *

— Sovjetski tisk pozdravlja osvo-
bojenje Tom Mooneyja in omenja,
d^ je ravno akcija ruskega delav¬
stva rešila tega delavskega borca
pred električnim stolom, ki mu je
grozil 1917.

Članki A. Gardena, Petroviča,
Terbižana in drugih v “Prosveti”
zahtevajo, da se krene naprej v
vprašanju združevanja. Vsak je s
svoje strani doprinesel svoj del k
razpravi in zadnja uradna številka
glasila SNPJ ima uvodnik o tem
predmetu, ki je začel krepko rasti,
če že ne zoreti.

I. Molek, čigar mnenje ima velik
značaj, pravi, da je ideja združenja
fundementalna potreba za obstoj
našega kolektivnega življenja v no¬
vi domovini. S tem se v principu iz¬
raža že združevanje.

Boji se pa I. Molek nekega mon-
struma, ki baje manipulira s propa¬
gando združevanja in ki baje hoče
Moleka oziroma Jednoto pridružiti
raznim zunanjim gibanjem, če bi
tak monstrum res obstojal, bi se
združene organizacije brezdvomno
lažje obranile, kot se bodo, če osta¬
nejo razcepljene. Pomislek je raz¬
log za združevanje in ne proti.

Važnejše, ker je resnično, pa je to,
kar Molek nadalje navaja. On pra¬
vi, da zavisi vprašanje združitve
predvsem od voditeljev, gl. odborni¬
kov, direktorjev. Navaja, da so se
vse dosedanje združitve in tudi dve
zadnji v preteklem mesecu izvršile
šele potem, ko so se voditelji med-
seboj sporazumeli. Molek omenja
slučaj ene male organizacije, ki se
je pred kratkim priključila HBZ,
to pa šele potem, ko je tajniku ma¬
le organizacije bila zasigurana do¬
bra služba v uradu velike HBZ. Zdi
se mu, da bodo na ta način rešeni
problemi naših ostalih združitev in
pravi: “Nihče ni tak idealist, da bo
brusil pete in jezik za združitev z
rezultatom, da bo potem vržen s to¬
plega urada na mrzlo cesto”

H koncu še pristavlja, da je zdru¬
ženje mogoče le z naprednimi orga¬
nizacijami, ker katoliške jednote ne
bodo nikoli pristale na kako zdru¬
ženje.

Nikoli, je gotovo pretirano. Tudi
katoliški delavci bodo prej ali slej
spoznali, da je njihov obstanek in
njihova bodočnost varnejša, ča bo¬
do stali oprti na močne organizaci¬
je, ^ namesto na slabe, razcepljene.
S časom bo tudi v njihovih vrstah
začela odprta diskusija o potrebi
združevanja.

Iz vsega so jasne dve stvari: Pri
SNPJ ne bo načelnega nasprotova-

proti Meksiki, a sedaj s protifašis¬
tičnega stališča, ki je v Ameriki bolj
popularno, kot pa je bilo hujskanje
radi naravne. pravice Meksike, ki
hoče biti gospodar in ne suženj na
svojem ozemlju.

Meksiki očitajo, da prodaja pe¬
trolej fašistični Nemčiji in to dej¬
stvo na prvi pogled osupne tudi
marsikoga med prijatelji ljudske
vlade v Meksiki. Res je, da Meksika
prodaja petrolej in najbrže še kake
druge predmete Hitlerju. če bi
Meksiko kritiziral oni, ki sam od¬
klanja prodajati važno ..gospodar¬
sko in vojaško sredstvo (petrolej)
fašistični Nemčiji, bi bila kritika u-
pravičena in na mestu. Toda stvar
stoji tako, da tisti, ki mečejo polena
pod noge Meksiki, sami ..pošiljajo
petrolej v tretji rajh in da je vse

Tžsle naše moraliste in naiv*ž
ki vidijo pezdir v očesu Meksft'
Sovjetske Unije, kakor ga deiu?o-
ško osvetljuje konkurentska
IVall Streeta, vabimo v krog lisi
ki sc borijo zato, da se Italiji,
čiji. Japonski in vsem agresor)«
prerežejo vsi kanali, po katerih»
bivajo petrolej, železo, premog, It
mi itd. če se posreči na ta način e
krotiti fašiste in zavarovati svetit-
ni mir, in oče bi v slučaju laW
splošnega bojkota Meksika ali #
sija ne hotele sodelovati, — teč« *
"Naprej” prav gotovo prvi, ki
darja! po takih skcbili. Kaj
pa se ne bo zgodilo, ker z ruski® F  la '
trolejem ne razpolaga kaka P'™
na družba, temveč ljudstvo, ki >
na čelu vsake akcije za svobod*
proti fašizmu.

0 RAZNIH NAŠIH ZADEVAH

fl"- 1

tet"-

ye" c

k"-

zdr"

hov<

K

"j"

Štev

bori

tej

eno

se i

pen

keg

kiji

se

da

paš’

rikt

ni,

pra

traj

r

vpr
svo;
mai
me,
teto
nja
dnu
vsei
ka f
‘a J
raž
ver,
mfii
selj

)

nat

vič

br;

Pe’

Šel

da

Hr

Ne

živ

to

sk(

ne

Detroit, Midi. — Ko čitamo druge
slovenske liste opazimo različna
mnenja o listu “Naprej”. Mnogo je
že takih, kateri bi dokaj radi vide¬
li, da se razširi razpoloženje za slo¬
go in združenje, katero širi list “Na¬
prej”. Mnogi dvomijo, da bi bilo to
mogoče. Skoro se ne upajo lotiti sc
tega važnega in potrebnega dela,
kar bo zahtevalo veliko požrtvova-
nja in truda. Nekateri pa na tihem
upajo, da bo “Naprej”, mogoče v
kratkem primoran izginiti iz povr¬
šja.

Mnogim sc mi, kateri odobravamo
povzetje “Naprejaf zdimo rtekaki
čudni ljudje. Zato sc mi vidi, da bo¬
de potreba še veliko pojasnjevanja
o smeri katero zavzema “Naprej”,
čeravno je cela stvar zelo preprosta:
Vsak čljovek 'potrebuje hrano, o-
bleko in stanovanje. Nihče se ne bi
bianil imeti kaj duševnega in te¬
lesnega razvedrila. Zato in na tej
podlagi delovati za skupno fronto

mora prej ali slej uspeti, kajti

oni, kateri imajo omenjeno

daj nikakor niso sigurni ko® 0
sa bodo še imeli. Kajti san»
nost in zdravje ne daje nika#
rancije več.

So pa tudi ljudje, kateri
;t “Naprej” enostavno uni
tem se vedejo zelo surovo in

bi C

sano. Mislijo, da vedo vse . ^
akte in takte, v resnici so pa.
sti, ki so zgubili ves up v '
Nekateri izmed omenjenih 91

-U j

pred leti dobri v delavskih ^

danes pa nasprotujejo ^

sivni stvari in vsakemu S lb3S1  J

deč da je najboljše mirdvah^ *

0^ ^'uževanju. Na vodite¬
ljih, gl. odbornikih, direktorjih leži

treba izločiti. N kakor^ VpraSan i e bo
nrisfaii „ , 1Kak01  ne smemo

gledam v, , da bi ce 'a, stvar iz-
stenca ni , C ‘ a JC važne i Sa  eksi-
nJi- enh ura dnikov, kot pa

organizacije

obstoj in bodočnost
stotisočev članstva.

Mogoče da ne mislijo nič ■
čeravno bi moral vsak i-l? Vi
vedeti, da se s takim P 0Žct, l jJ » ^
maga fašizmu, da bi na ta n  ■' ^
šizem delavstvo zalotil tak° ^
spanju. 5,

Kaj je vzrok, da med sl0 '^  j,
bolj obširnega in aktivnega ^ ^
ženje v delovanju za skupI . azB icf 1

za zboljšanje ekonomskih 1  ^

proti fašizmu? Saj smo v  ,
sami delavci ali pa odvis m  I y

lavskega stanja. ^eti,^] *

. i

V prvi vrsti moramo v  ^
Slovenci poučujemo iz  . ps 4
Časopisi, namreč njih P lSC  ^
slijo: Well pisali b ° m °, 1

tako, kakoršni so ljudje, 3
bode najbolj ugajalo ne P‘ ^
hi imelo delavstvu na i ve .. eS j '
Ker jim gre samo za buS
(Nadaljevanje na 3- s

REK. 24 .  JANUARJA 1939

ALI SLOVENCI IZUMIRAMO?

‘NAPREJ”

Res je, da kot Slovenci iz¬
umiramo v Ameriki kakor iz¬
umirajo vse priseljene narod¬
nosti. Zadnjih par let pa sli¬
nimo iz gotovih krogov, da je
najboljše, če Slovenci kar sa¬
mi ležemo v grob, češ, da nas
j e  premalo, da bi si mogli po¬
magati. Pravijo, da se preta-
pljamo v Amerikance in da
kot Slovenci ne pridemo več v

poštev.

Vzrok za take trditve je
lahko najti, če si nekoliko od
bližje ogledamo in spoznamo
fe karakterje. Niso to navadni
belcebubi, ki ne vedo, kaj sku¬
šajo doseči' s svojimi pridiga¬
mi. To so ljude, ki stremijo za
tem, da se bi vsi ameriški Slo¬
venci ravnali po njihovem nau¬
ku, da ne bi delali preveč
zdražbe in jim prekrižali nji¬
hove račune.

Kadar govorimo o izumira¬
nju Slovencev, o našem malem
številu, da se sploh ne izplača
boriti za kako koristno stvar v
tej veliki deželi, pozabimo na
eno najvažnejše dejstvo: če

se amerikaniziramo, ne posta¬
nemo s tem mrtvi in brez vsa¬
kega pomena, marveč se pri¬
ključimo narodu, v katerem
se počutimo dovolj domače,
da se nam ni treba sramovati
naše narodnosti. Taki “Ame-
rikanci” nikakor niso izgublje¬
ni, temveč se borijo za svoje
pravice v skupini, katero sma¬
trajo za jačjo in uspešnejšo.

Danes za nas ni več važno
vprašanje, kako si iskren za
svojo narodnost. Danes imajo
manjši narodi skupne proble-j
me, da ohranijo svojo indenti-
teto in pravico samoodločeva-
nja. če pogledamo dejstvu na
dnu, vidimo, da smo klub
vsem naprorom vladajočega
kapitalizma, ki je leta in le¬
ta pridigal, da se moramo sov¬
ražiti med seboj, dosegli ne¬
verjetne uspehe posebno v A-
mefiki, kjer nas je največ iz¬
seljenih.

V Ameriki, a to je v tovar¬
nah in rudinikih, samo šele pr¬
vič spoznali naše proletarske
brate, o katerih vemo, da se
pehajo za iste cilje kot mi.
šele sedaj se prav zavedamo,
da se Čeh, Poljak, Rus, STovak,
Hrvat, Slovenec, Italijan in
Nemec trudijo izboljšati svoj
življenski položaj in da bodo
to dosegli le potom proletar¬
skega sodelovanja, nikakor pa
ne kot posameznik te ali one
narodnosti.

Zgodovina je zapisala smr¬
ti le one, ki se pustijo vladati
brez boja. Vzemimo za pri¬
mer eno ali drugo narodnost,
pa se bomo kmalu prepričali,
da obstoji že stotine ali tisoče
let in da je med tem časom
naredila gotov napredek v e-
nem ali drugem oziru, pod
najtežjimi okolščinami. Slova¬
ni na primer, so si pomagali,
da so se borili proti Gotom ali

STRAN »

Rimljanom in drugim, da ni¬
so izginili kot celota. In to se
je godilo poprej, kot smo se
lahko prištevali k civilizaciji
v pravem pomenu besede.

Najboljši primer mednarod¬
nega sočustvovanja najdemo
danes v Španiji in Kitajski, ki
se borita proti podjarmljenju
s strani fašističnega imperija-
lizma. Pretežna večina svo¬
bodnega ljudstva je na strani
španske republikanske vlade,
kateri pomagajo v eni ali dru¬
gi obliki. Odkod prihaja vsa
ta simpatija? Odkod simpati¬
ja za oddaljeno Kitajsko? E-
dini pravilni odgovor dobimo,
da je vse to rezultat medna¬
rodnega delavskega gibanja,
ki spoštuje vse narode enako,
najsibo velik ali majhen.

Mednarodna delavska soli¬
darnost ni na prodaj, ne dela
nobenih razlik med narodi,
verami ali plemeni. Ta solidar¬
nost narašča z delavsko za¬
vednostjo in s socijalističnim
naukom, da smo vsi delavci e-
nako opravičeni do kruha in
življenja.

Slovenci nismo več nepoznan
narod, ki je odvisen 'sam od
sebe. Nam ne grozi nobena
druga nevarnost kot ostalim
narodom. Zato se tudi mora¬
mo boriti skupaj z ostalimi za
naše pravice s zavestjo, da i-
mamo na naši strani ves pra¬
vičen svet, ves proletarijat.

Zdihovanje za našo mladi¬
no, da se preveč odtujuje na¬
šim starim tradicijam, ne po¬
meni prav nič. Da se Sloven¬
ci mešamo med "druge narode,
to nam bo več koristilo kot
nam je koristila stara izolaci¬
ja. Tu ne obstoja nobena ne¬
varnost, da bo naš rod izumrl,
dokler bo svoboden, dokler se
bo boril ramo ob rami z vsemi
ostalimi narodi za človeško
ravnopravnost. Največja ne¬
varnost nam preti ravno od
pridigarjev pesimizipa, ki nas
skušajo pasivizirati v proletar¬
ski borbi, ki nam edino daje
garancijo za obstanek.

Vzemimo za primer Hrvate
in Srbe, katerih je malo več
kot Slovencev. Hrvati v Jugo¬
slaviji so v zadnjih volitvah
odločno odgovorili, da se ne
bodo podali Hitlerju in Mus¬
soliniju. Kdo ne bi občudoval
njihovega poguma? Tu nasta¬
ne vprašanje za Slovence, ki
se niso tako složno založili za
ta važen boj za narodno svo¬
bodo. Ameriški Hrvati so na
sto načinov podprli svoje bra¬
te v domovini. Slovenci tega
nismo storili, za kar so odgo¬
vorne one osebe, ki nam pridi¬
gajo, da nas ostali svet in naš
stari kraj nič ne briga, ker mu
ne moremo nič pomagati. Ta¬
ka logika, kaj logika, to je iz¬
dajstvo prve vrste, izdajstvo
vsega, kar mora biti delavstvu
svetega: mednarodna solidar¬
nost. J- K-

Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki

KAJ BI JAZ GOVORIL PRI KAZANJU
IZ STAREGA KRAJA

LEPIH SLIK

O RAZNIH NAŠIH ZADEVAH

(Nadaljevanje s 2. strani)

3 zastoj, ne samo zastoj nego na-
dovanje.

Mnogoletni čitatelj slovenskih li-
>v bode rekel: “Jaz znam žc vse.
:  imam dolar - , vem da si lahko ku¬
to za jesti; če nimam pa si ne mo¬
to”. Tak izraz je zanesen med nas
1 izkoriščevalcev človeštva.

Tako vidimo, da je dolžnost, v pr-
virsti vseh inteligentnih ljudi
razlike na politiko, vero, pleme,
1  le dolžnost vseh zavednih delav-
lv > kateri so se kaj naučili iz real-
5  Prakse, da delujejo za skupno
°too, v obrambo in za izboljšanja
“tookracije in proti fašizmu. Na ta
a ^‘ n  je mogoče obvarovati, da tudi
^aj ne pride do miljonskih nedol-
žrtev. Tako bodo tudi obvaro-
^ napredni inteligentni ljudje
fcd  vsakovrstno humilacijo in tr¬
enjem.

bedniki slovenskega časopisja so
! 0  Pasivni napram fašizmu. Opom-
J 1 bi  jih bilo treba, da pod fašiz-
.° m b i bili tudi vsi slovenski časo-
^ Sl  Uničeni, kot vse naše podporne
^hume organizacije. Zaplenje-
b‘ bili vsi Delavski in Narodni
0v i> delavske unije, cerkve, itd.

Svobodo govora ne bi imel nihče ni¬
ti dpma med svojo družino, kajti bal
bi se, da ne pove kak otrok druge¬
mu in da bi se znašel v koncentra¬
cijski mučilnici.

Zato pa je potrebno, da se vse
defitiste odstrani iz delavskih vrst,
kar bi končno koristilo omenjenim
samim. V tem imamo dober vzgled
v dunajskem kardinalu, ki je po¬
zdravljal fašiste za dobrodošle ob
zavzetju Austrije. Kaj se je potem
z njim zgodilo je vsakemu znano.

Paziti je tudi treba na take slabe¬
če, kot je za primero tukajsm Ho¬
mer Martin, predsednik U.AAV. Res
je, da vsak ima kake vrste slabost v
enem ali drugem oziru. Slabost ene
osebe pa ne sme škoditi drugim. Za
takega človeka pomeni samo to, da
je zaposlen pri poslu za katerega
nima potrebne kvalifikacije. Če bi
bil tak človek zaposlen pri kakem
drugem delu, bi mogoče napravil
dokaj dobrega.

Ker imamo pri nekem slovenskem
listu za urednika človeka s tako hi¬
bo, je umestno, na kratko omeniti,
kake vrste so njegove slabosti.

Kot vemo, ima reakcija zaposle¬
ne spretne vohune, kateri vohajo o-

Johnstown, P a . — Cone-
mauška federacija je kazala
lepe slike iz starega kraja, od¬
koder smo prišli sem v Ameri¬
ko s trebuhom za kruhom. Ka¬
ko lepi so ti naši rojstni kra¬
ji, kjer je tekla naša in na¬
ših prednikov zibelka. Kako
lepo so jo zgradili.

škoda, da se pri kazanju
slik ne spregovori par pravih
delavskih besed, da se ne po¬
ve, da tem naših lepim krajem
in da našim rojakom, ki tam
prebivajo, grozi strašna fašis¬
tična sužnost, če pridejo pod
Hitlerjevo in Mdsgolonijevo
peto,

če bi n. pr. A. V. moral de¬
lati po 13 ur na dan za eno
krono na kmetiški šoli na Gr¬
mu, kot sem jaz, potem bi naj-
brže pri gledanju na slike le¬
pih naših krajev prišel na te-le
misli:

Koliko dela, žuljev in pot¬
nih srag je bilo treba, da je
naša zemlja postala to, kar je
danes. Garali in mučili so se
naši predniki, delali in zvijali
smo se mi, dokler nismo odšli
v novi kraj. Težko vlečejo in
nosijo bremena še danes pre¬
bivalci te lepe naše domovine
v starem kraju.

Kar se je zgradilo in posta¬
vilo z rokami ljudstva, pa so si
prilastili razni kronani in ne¬
kronani cesarji in oni uživajo
plodove dela naših prednikov
in nas samih. Lepa je naša roj¬
stna domovina, še lepša pa bo,
kadar bodo na njeni zemlji
živeli svobodni ljudje, kadar
bo med njimi veljal zakon:
Kdor ne dela naj tudi ne je.

Iz krasnih pokrajin v starem
kraju smo se morali podati v
svet, pustiti svojce in prijate¬
lje. Prišli smo v novi svet, v A-
meriko. Lepa je tudi Ameri¬
ka, lepša postaja vsako leto,
ker olepšuje jo delo naših rok,
trpljenje pridnih delovnih lju¬
di. Kakor v starem.kraju, tako
garamo tudi v naši novi domo¬
vini za druge, nam samim pa
ne ostane niti za pošten vsak¬
danji kruh. Iz rojstnih krajev
smo imeli kam bežati pred
grozečim gladom, kam naj se
podamo od tukaj za kruhom?

Kakor doma v Sloveniji, je
tudi tukaj dovolj kruha. Samo
držijo ga v svojih pesteh tisti,
katerim prodajamo svojo de¬
lovno silo. Mi pridelujemo v
potu svojega obraza, kapita¬
listi pa delijo in razdeljujejo
to, kar mi vstvarjamo. Razde¬
ljujejo tako, da ostane tistim,
ki ne delajo več, kot pa kar
dobivajo delavci.

Ta krivica, ki obstoja že do¬
lgo na svetu, mora izginiti, da
bodo naši lepi kraji v Sloveni¬
ji in v Ameriki še lepši, da bo¬
do imeli več časa in več prili¬
ke, uživati lepoto stare in no¬
ve domovine. 1  _

Krivico nam usiljujejo, ker
smo razcepljeni, ker se ne za¬
vedamo moči, ki leži v delav¬
skem združenju. Delajmo za
združenje in za slogo med de¬
lovnim ljudstvom, delajmo noč
in dan, da čim prej pride dan,
ko bomo z lažjim srcem gleda¬
li in uživali lepoto stare in no¬
ve domovine, ki mora postati
res naša.

* * *

Fašizem nastopa in vabi. če
se ga ne ubranimo, bo joj in
gorje za nas vse, za katolike in
komuniste, za socijaliste in
naprednjake. Zakaj se ne bi
sedaj prostovoljno sporazu¬
meli in združili za obrambo
pred fašizmom, če bomo pa -
pozneje prisilno združeni v
kakih koncentracijskih tabo¬
riščih? Seveda združiti se mo¬
ramo na pravi, delavski podla¬
gi, ne pa zato, da bi rušili u-
nije, da bi agitirali za izstopa¬
nje-iz Wox - kers Albance, da bi
povečevali razdor in razcep.

* * *

Zadnjič sem rekel, da bi
rad čital v “Napreju” še kake
druge dopise, ne samo moje.
Saj se oglašajo iz raznih kra¬
jev in povedo marsikaj pa¬
metnega toda lahko bi bilo še
več dobrih dopisov, še več raz¬
nih glasov. Kaj ne, urednik?

Joe Planton.

OBVESTILO
RADI DELNIC
KLUBA

Acmetonia, Pa. — Tem po¬
tom se obvešča vsa ona dru¬
štva in posamezne člane, ki so
kupili delnice A. S. Državljan¬
ske Zveze, (American Slove-
nian Citizens Assn.), da je
stvar zanesljiva in poštena in
da je vsako sumničenje brez
potrebe. Ves denar za proda¬
ne delnice je naložen v banki
na procentih dokler ne kupi¬
mo zemljišča in dokler ne pri¬
čnemo s stavbo.

To obvestilo je odgovor vsem
zunanjim društvom in roja¬
kom, ki so že mene in člane te
zveze povpraševali kaj je s
stvarjo in če že stavimo Slov.
Delav. Dom. Vsakemu je zna¬
no, da danes je težje kaj pri¬
četi, kot pa je bilo pred dvaj¬
setimi leti, ko se nikjer stalno
ne dela. Dosti je članov in dru¬
gih, ki bi radi kupili delnice
pa jim sredstva ne dopuščajo,
ker slabo dela v rovu. Sloven¬
ci smo zadnje leto imeli 13
tednov in še nekaj dni vmes,
počitnice. Drugo na kar mi
čakamo približno že leto dni,
je zemlja, ki je občinska vlast,
ki pa še ni razmerjena na por-
cele. Po zadnjih informacijah
se bo to kmalu izvršilo če bo
spet kak zadržek, bo treba
kje drugje kupiti zemljo.

Michael Klopčič, predsednik.

SKUPNA PRIREDITEV
NEWYORŠKIH DRUŠTEV

Tem potom v imenu združe¬
nih slovenskih društev Grea-
ter New York prav prijazno va
bim vse rojake in rojakinje iz
New Yorka in okolice na prvo
domačo zabavo, vršečo se v so¬
boto dne 4. februarja 1939 v
Slovenskem Nar. Domu na 253
Irving Ave., Brooklyn, N. Y.
Vstopnina prosta.

Ker bo to prva naša skupna
zabava ali družinski večer ste
naprošerii, da se je udeležite v
kolikor mogoče velikem števi¬
lu. Imeli bomo izvrstno doma¬
čo godbo; poleg proste zabave
bo tudi pomarančni ples. Na¬
dalje bomo imeli nekaj prav
lepih dobitkov, ki so jih zdru¬
žena slovenska društva dobila
v dar ali pa kupila.

Tajniki raznih naših sloven¬
skih društev v naši naselbini
so prejeli pisma glede te zaba¬
ve od podpisanega. Apeliram
ponovno na vse, da ta pisma
za gotovo prečitate pri vaših
društvenih sejah, ter apelirate

krog delavskih ustanov. Pri tem ra¬
bijo galantne in rafinirane besede,
hinavsko občudujejo zmožnost u-
l-ednikov, jih vabijo v elegantne
družbe in na zabave itd. Nekatere
pa celo na tak način ni treba pri¬
dobivati. Čitajoč razne protidelav-
ske publikacije, ki so prefrigano pi¬
sane s stališča “objektivnosti”, za¬
padejo slabiči kapitalističnim lima¬
nicam in se ne morejo več osvobo¬
diti protidelavskega vpliva. Takim
je zelo težko povrniti se nazaj na
pravo delavsko pot. Domišljajo si
mnogo, na svoje bivše tovariše in
sotrpine gledajo s svojega “višjega”
stališča in njihova duša vzklika:
Bah, kaj mi pa morejo, ti Janezki.
Mojstri v razdvajanju in širenju
mržnje, so taki možje hudi nasprot¬
niki vsake akcije za slogo in združe¬
nje, ker njihovo seme raste najbolj

na njivi razcepljenosti.^

Pa bo sčasoma že boljše. “Naprej
orje zapuščeno ledino in seje. Nje¬
govo delovanje ne bo ostalo brez
ploda. Da bo “Naprej” mogel se bolj
vršiti svojo dolžnost, prilagam $- za
tiskovni fond.

OMEJITVE PRISELJEVANJA OSTAJAJO
V VELJAVI

Dolgo čakanje na kvoto. Brošurica o priseljeniških

predpisih.

Nedavni navali plemenskega in
verskega zatiranja ko v zadnjem ča¬
su znatno vzbudili željo za priselje¬
vanje v Združene Države iz raznih
delov Evrope. Omejitve za imigra¬
cijo v Združene Države pa so še ve¬
dno v veljavi. Določba, da mora pri¬
seljenec zadostiti ameriškega kon
zula, da ne pade na bx - eme javnega
dobrodelstva po svojem prihodu v
Združene Države, je še vedno do¬
datna ovira, ki izključuje mnogo
ljudi. V fiskalnem letu, ki je končal
30. junija 1938, bilo je 67,895 pri¬
seljencev pripuščenih v Združene
države, ali le 42.494 izmed teh je bi¬
lo kvotnih priseljencev, ki so prvič
prišli. To pomenja, da je bilo le 28
odsto od celokupne letne kvote, ki
znaša 153,774, izčrpano v letu 1938.

V primeri pa s prejšnjimi šesti¬
mi leti je bilo število pripustitev iz
skoraj vsake evropske večje dežele.
Večji del nove imigracije pa je pri¬
šel iz Nemške in Avstrije, katerih
.kvote so bile spojene v eno, in iz
Poljske, Italije in Čehoslovakije. V
fiskalnem letu 1938 je prišlo 17,868
priseljencev iz Nemške in Avstrije,
4,218 iz Poljske, 3,428 iz Italije in
2,853 iz Čehoslovakije. 19,736 izmed
nbvodošlccev so bili Židje, 8,383 I-
talijani, 7,743 Nemci, 5,723 Angleži,
3,332 Irci, 2,478 Škoti, 2,344 Slovaki,
1,972 Skandinavci, 857 španjsko-A-
merikanci in 547 Španci, 934 Mad¬
žari, 666 Rusi itd.

Kvotne razmere so se radikalno
spremenile od 1. julija 1938, kar se
tiče možnosti, da se pride v kvoto.
Stvari se niso sicer znatno spreme¬
nile, kar se tiče prosilcev, ki so vpra-
vičeni do prve prednostne kvote
(staršev ameriških državljanov in
možev državljank, ki so se poročili
po 1. juliju 1932), kakor tudi onih,
ki so vpravičeni do druge prednost¬
ne kvote (žen in neporočenih nedo-
letnih otrok zakonito pripuščenih i-
nozemcev-priseljencev). Ali tudi ti
morajo predložiti zadostne dokaze,
da ne padejo na breme javnega do¬
brodelstva, iri pa sploh morajo od¬
govarjati splošnim zahtevam pri¬
seljeniških zakonov. Drugače pa,
kar se tiče mesta v kvoti, ne naj¬
dejo ti nikake posebne težave. Kdor
ima vse potrebne dokumente in od¬
govarja splošnim zahtevam, le red¬
ko čaka dolgo na kvoto.

Povsem drugačna je stvar z ne¬
prednostnimi priseljenci. Ameriški
konzulati V. raznih evropskih deže¬
lah so zares poplavljeni s prošnja¬
mi za priseljeniške vize. Prosilci za
navadno kvoto, ki gredo na račun
nemške kvote, so obveščeni, da mo¬
rajo čakati 18 mesecev do dveh let
ali pa še več, predno morejo priti
na vrsto. Za poljsko kvoto se mora

čakali 16 do 18 mesecev. Še daljše

morajo čakati prosilci za nepredno¬
stno kvotno vizo na Madžarskem,
Romunskem, Jugoslaviji, Grškem,
Španjskem, Siriji in Turčiji. Poro¬
ča se, na primer, da se prosilcem za
običajno vizo pravi, da morajo čaka¬
ti za neprednostno kvotno vizo osem
do deset let na Madžarskem in dve
leti ali več v Jugoslaviji ali pa Ro¬
munskem. V Čehoslovakiji je baje
ista stvar. Koncem prejšnjega fis¬
kalnega leta je bila čehoslovaška
kvota skoraj izčrpana. Pri tem, kar
se je potem tam zgodilo, je prav
verjetno, kar se pravi, da je bila
letošnja kvota že izčrpana in da je
čakalna lista jako dolga.

Mnogo sorodnikov v Ameriki sku¬
ša privesti sem ljudi iz Evrope. Pri-
štedijo si mnogo stroškov in razo¬
čaranja, ako se spoznajo z določba¬
mi priseljeniškega zakona. Foreign
Language Information Service je iz¬
dal knjižico, ki daje poduk, kaj je
treba storiti v to svrho. Buletin se
naziva “Hovv to Bring Relatives and
Friends into the United States”. Bro¬
šurica je pisana v angleščini in ob¬
sega 9 strani in obsega mnogo pod-
učnih informacij o potrebnih kora¬
kih za priseljevanje,, o tozadevnih
zakonskih določbah, kakor tudi o
potovanju izvenkvotnih in prednost-
no-kvotnih priseljencev v Kanado
v svrho ureditve svojega stanja.
Vsakdo, ki pošlje deset centov za
poštne in manipulacijske stroške,
more dobiti ta buletin, ako piše na
Foreign Languuage Information
Service, 222 Fourth Avenue, New
York, N. Y. FLIS.

na svoje članstvo, da se te na¬
še prve domače zabave udele¬
že v velikem številu ter s svo¬
jo navzočnostjo pokažejo na¬
klonjenost združenim sloven¬
skim društvom in celi naši na¬
selbini.

Pomnite, da s to domačo za¬
bavo stopajo prvič v javnost
združena slovenska društva v
New Yorku, nadalje tudi pom¬
nite, da je to zabava za vse in
od vseh.

Nadalje naj še omenim, da
je odbor omenjenih društev
sklenil, da priredimo veliki
spomladanski koncert z obšir¬
nim programom in sicer v ne¬
deljo popoldne dne 30. aprila
1939. Ta koncert se bo tudi vr¬
šil v Slovenskem Narodnem
Domu v Brooklynu, N. Y.

Z rojaškim in bratskim po¬
zdravom, za odbor združenih
slovenskih društev v New Yor-
ku,

Anthony Svet, tajnik.

(Iz G. N.)

JUGOSLAVIJA NA RAZ¬
STAVI V NEW Y0RKU

— Shakespeari e va dela so prepo¬
vedana v Japonski, češ da so revo-
lucijonarna.

* * *

— 5,000 WPA umetniških delav¬
cev v New Yorku je naredilo pohod
v znak protesta proti odslovitvam.
Workers Alliance pomaga tudi njim
kot ostalim za kruh:

— Notranji minister Idkes je de¬
batiral in zmagal v debati, da je a-
meriško časopisje v kremljih kapi¬
talizma popolnoma pod kontrolo.

* *  *

— Hitlerjev režim je prisiljen pri¬
znati, da v Nemčiji narašča brezpo¬
selnost kljub vsemu oboroževanju
in prisilnemu delu.

* * *

— Dve univerzi v New Yorku ste
. odobrili delavsko šolo, katero bo
odprla American Labor Party.

V jugoslovanskem oddelku
na svetovni razstavi bodo sle¬
deči oddelki:

1. šume, 2. rude, 3. sirovine,
4. polofabrikati, 5. gotovi iz¬
delki, 6. pano (bogastvo Jugo¬
slavije), 7. informacijski ze¬
mljevid Jugoslavije, 8. pro¬
metni zemljevid in položaj Ju¬
goslavije, 9. pano Jugoslovan¬
skega folkflora, 10. Miss
Lanne zbirka slik in opisov
kako gleda Amerika na Jugo¬
slavijo, 11. Šport, (mladinska
športna društva, Sokolstvo,
planinarstvo itd.) 12. do 18.
Turizem (tu pridejo vse tipič¬
ne pokrajine Jugoslavije do¬
stojno prikazane med njimi
tudi Slovenija), 19. Diorama
Jugoslavanske pokrajine, 20.
Turizem v številkah, 21. Sa¬
dje, 22. Rastline, 23. Grafiko-
li, grafični prikaz Jugoslavije,
24. agrikultura, 25. Zdravstvo,
zadrugarstvo, 27. Javna dela,
28. Socialna politika, 29. Emi¬
gracija, 30. Jugoslovani v A-
meriki, 31. Zračni promet, 32.
Izdelki domačih obrtov in na¬
rodne umetnosti.

— Aleksej Tolstoj, nečak slavne¬
ga pisatelja Leva N. Tolstoja, je bil
imenovan za sovjetskega poslanika
v Sofiji. Aleksej Tolstoj je znan
sovjetski pisatelj in je bil izvoljen
tudi v sovjetski parlament.

SLOVENSKIM

ROTAKOM!

Zanimivo zgodovinsko povest

Kdo izmed naši dragih ameriških
rojakov bi se ne oklepal z vso du¬
šo in srcem spominov na ljubljeni
rojstni kraj, ki ga nikoli ne more
pozabiti! V pismih in knjigah, ali
v kramljanu z onimi, k so se vrni¬
li z izleta iz domovine — vedno in
vedno si žele rojaki v tujini tople
notranje vezi z ljubljenim in nepo¬
zabnim domačim krajem.

Močno in toplo tako notranjo vez
Vam nudi brez dvoma knjiga, v ka¬
teri je utelešeno bitje in žitje te na¬
še slovenske zemlje. In ta knjiga je
nedvomno

Matičičeva zgodovinska povest

“ŽIVI IZVIRI”,

v kateri je živo povedano vse pe¬
stro življenje .preteklih pokolenj ter
borbe, rast in žilavi podvigi današ¬
njega našega rodu, ki se zakoreni¬
njen v to svojo zemljo ne mara ni¬
komur umakniti.

Knjiga je zbudila senzacijo, kriti¬
ka jo prišteva med odlična dela iz¬
virnega slovstva — in prav spričo
njenih vrlin ter izredno bogate vse¬
bine jo je odlikovalo literarno raz¬
sodišče s prvo banovinsko nagrado.

Da bo knjiga tem bolj dostopna
ameriškim rojakom, je prevzela za¬
logo za Ameriko moja sestra v Chi-
eaki. V nobeni slovenski družini, ne
v društvu in ne v knjižnici ne sme
manjkati knjiga “ŽIVI IZVIRI”! Pi¬
šite takoj ponjo na naslov:

Mrs. Agncs Bencan, 303 Eugenie
Street, Chicago, 111.

Dobite jo za $2.00 s poštnino vred.
Knjiga je elegantno vezena in obse¬
ga 412 strani.

Vsem ameriškim rojakom: Sreč¬
no novo leto!

Ivan Matičič, pisatelj.

KOT PROSTOVOLJEC V ŠPANIJI

Piše Louis Mohar, Cleveland, O.

(Nadaljevanje.)

Huraaah, huraaah”, so se
zaslišali klici v naših jarkih in
na razne nacije so starejši
prostovoljci kazali v nebo, od¬
koder so se pojavljali naši, re¬
publikanski letalci. Kmalu se
je vnela prva zračna bitka,
katero sem videl. Naših je bilo
30 proti 45 fašističnih. Niti i)ol
ure ni trajal boj pa so bila zbi¬
ta 4 fašistična letala, naši pa
so se vsi vrnili v pristanišče.
O letalcih bom še pozneje go¬
voril, ker letalci so nam tako
cesto pomagali v najtežjih
momentih, da smo bili pešci
naravnost zaljubljeni v te na¬
še angel-varuhe.

Do večera so naše izgube
znašale 12 mrtvih in ranjenih.
Sami nismo niti streljali, bili
smo ves dan obstreljevani. Ta
dan nam je utrdil živce, pri¬
vadili smo se na žvižganje
krogelj, na eksplozije šrap-
nelov, na vse strašne reči, ki
se godijo na frontah. Najhujše

je bilo za nami. Drugi hudi
dnevi, ki so bili še bolj vroči
in mnogo bolj krvavi, niso na¬
pravili na mene tako globoke¬
ga vtiska, kot ta prvi dan, ko
sem ves dan imel občutek kot
da mi je slabo . . .

Drugo jutro še pred zoro
smo se spustili z naših pozicij
v nižino, da preženemo faši¬
ste iz njihovih jarkov. Poleg
pušk je imel bataljon še dve
strojnici starejšega modela,
nekje na levem boku je bil naš
tank. Bomb nismo imeli, žič¬
ne ovire bo treba preplezati
ali s puškinimi kopiti trgati.
Na levi strani pred nami je
bil “Dimitrov” bataljon, člani
katerega so bili prostovoljci iz
Jugoslavije in Bolgarije. Ame-
rikanci smo imeli nalogo pod¬
pirati “Dimitrovce” pri napa¬
du. Nedaleč od nas so bili an¬
gleški, francoski in nemški
bataljoni in bataljon Listerja,
ki je pozneje postal divizija

(Nadaljevanje na 4. strani).

STRAN 4

‘NAPREJ”

TOREK, 24, JANUAR JA ,,,

PITTSBURSKA

KRONIKA

KDOR NE DELA — NAJ TUDI NE JE

Zadnjič sem poročal o na
ši čitalnici, v Slovenskem Do¬
mu, da se spet vsak lahko po-
služi lepih knjig. Nisem pa o-
menil, da je čitalnica odprta
le v nedeljo popoldne, ko je
Bukovinski na razpolago.

Pittsburški rojaki se čudijo
komentarju na Starmanov do¬
pis v Prosveti zadnjega tedna.
Komentar je poln neresnice
o Vseslovanskem kongresu, ki
se je vršil v Pittsburghu. Ured¬
nik Prosvete se že od nekdaj
poslužuje napadov na vsako
stvar, ki izvira iz Pittsburghu.
Vse smatra za nazadnjaštvo in
komunizem. Društvo štev. 118
ga,  je že moralo opozoriti na
njegovo zagrizenost napram
Pittsburžanom, kar pa očivid-
no ni nič zaleglo.

Zakaj smo ravno Pittsbur-
žani tako slabo zapisani v
Chikaških bukvah, mi je še
danes uganka. Pittsburški
Slovenci vendar ne zaslužijo
obsojanja od človeka, ki ne ve
nič o nas. Res da nismo ange-
ljci, čeprav so nekateri globo¬
ko pobožni. Imeli smo in še
danes imamo par fanatikov,
katere vsak lahko nahujska
kakor psičke, da napadajo vse,
kar ima kak pomen za delav¬
sko stvar. O takih karakter¬
jih v Chicago molčijo in rajši
napadajo svobodomiselne ro¬
jake. ;

če se naše rojake sovraži
radi njihovega verskega pre¬
pričanja, misleč, da se jih bo
pridobilo za kakšno pametnej¬
šo stvar, je zelo nespametno.
Te metode smo rabili, ko ni¬
smo vedeli, da je treba te lju¬
di prej poučiti o delavskih
principih, o toleranci in strp-
ljivosti v vseh zadevah. Jaz
poznam rojaka, ki je bil pred
leti še zagrizen fanatik, danes
pa je ena najbolj zavedna, de¬
lavna in tolerantna oseba. In
takih je gotovo še več.

Če pogledamo v zgodovino
naših katoliških rojakov, vi¬
dimo, da niso Inli vsi popolni
slabiči. Saj se še mnogi spo¬
minjajo, da so sami metali iz
župnišča svoje duhovne pas¬
tirje, ki niso po njihovem ra¬
čunu pošteno upravljali z de¬
narjem. če jih pa niso mogli
sami spraviti iz fare, so ho¬
dili nad škofa, da jim poma-

(Nadaljevanje s 1. strani)

zaščitni zakoni za delavce ta¬
ki, da se ni moglo podvzeti
proti njim novenih občutlji¬
vejših sankcij.

Druga vrsta nepridipravov
v naši delovni družini so n. pr.
taki, ki delajo zdaj tu zdaj
tam, sedaj v Moskvi sedaj na
Kavkazu, sedaj v rudniku,
drugič v avtomobilski tvorni-
ci. So vse in pa nič. Znajo od
vsega dela nekaj, nič pa po¬
šteno. Od takih neizvežbanih
potnikov trpi delo in trpijo tu¬
di stroji, trpi celo obratovanje.
Ti nepridipravi, so tudi prid¬
no izkoriščali določbo sovjet
skega zakona, da ima vsak de
lavec po petih mesecih dela
pravico na 14 dnevni plačan
dopust na leto. Odgovorni in
zavedni delavci so šli enkrat
na leto na dopust, taki selilci
pa po dvokrat.

Tudi ženske so bile na dnev¬
nem redu naših diskusij in na¬
ših sklepov. Po naših zakonih
ima vsaka delavka, ki postane
nosna, pravico na trimesečni

ga. škof jih seveda ni uslišal
toda oni so naprej revoltirali
dokler se jih niso rešili na en
ali drug način.

če kdo pričakuje od naše
stare generacije, da se bo ta
koj oblekla v drugo suknjo, če
jih v Chicagi napadejo, je be
dasto. čas, poduk in pa mla
dina jih bo prisilila, da bodo
postali pametnejši od njiho
vih kritikov.

Rojak Klun je odprl bivše
Golobovo kegljišče na 54 in
Butler cesti. Kegljišče je lepo
urejeno. Klun je dobro znan
in prijazen trgovec, kateremu
želi vsak obilo uspea.

V imenu postave se še da
nes dogajajo strašne stvar
Pred par tednih sta dva kon
stablerja v Pittsburghu hotela
zarubiti doktorja Stantona
ker je dolgoval stanarino za
en mesec. Doktor pa je bil
bolj slabega zdravja, ter se v
spopadu s konstablerjih ustre¬
lil. Oblasti pa šele sedaj napo-
vedujajo, da bo treba proti ta¬
kemu izsiljevanju podvzeti ne¬
kake korake. Krivdo seveda
mečejo na konstablerje, mesto
na postavo, ki daje pravico
takega izsiljevanja, da se za¬
dosti požrešnim mošnjam.

H. A.

dopust s polno plačo. Dva me¬
seca pred porodom in mesec
po porodu dobiva žena polno
plačo od tovarne. Pa so se za¬
čeli množiti slučaji, da so žene
stopale na delo v sedmem me¬
secu nosečnosti, da so delale
po dva do tri tedne in nato
tri mesece vlekle polno plačo,
ter končno izjavile, da ne bodo
več prišle na delo, ker imajo
skrbeti za otroka. Ko pa se je
bližal drugi porod so se spet
zavlekle v kako tovarno in
dvigale trimesečno polno pla¬
čo.

Ko smo pred leti delali te
delavsko zaščitne zakone, go¬
tovo nismo mislili zaščititi ta¬
kih “izkoriščevalcev” splošno-
sti. Dobri in vestni delavci so
začeli mrmrati in protestirati,
ter zahtevati, da je treba ne¬
kaj ukreniti, da se ne bo na¬
daljevalo stanje, da imajo v
socijalistični državi nekake
premije oni, ki najmanj dopri-
našajo k popravljanju položa¬
ja v sovjetski zemlji.

Naše diskusije niso bile
mrtve. Bilo je mnogo različ¬
nih mnenj in posebno naši za¬
stopniki v strokovnih organi¬
zacijah so na mnogih mestih
debatirali proti predlaganim
ukrepom, češ, da so nepotreb¬
ne, ker se bo s časom in z na¬
raščanjem zavednosti vse sa¬
mo od sebe rešilo. Večina pa
je bila bolj pravilnega mne¬
nja, da nimamo časa niti raz¬
loga čakati na eventualnost,
da se bodo te neprilike same
rešile, temveč da je treba te
naše nove “izkoriščevalce” ta¬
koj onemogočiti.

Pred tremi dnevi so izšli za¬
koni, ki vsebujejo to, kar smo
na naših shodih skenili proti
zamudnikom, sprehajalcem
itd.

SMRT EMILA VANDERVELDE

bil Vandervelde

27. decembra 1938 je v svojem 73
letu umrl Emil Vandervelde, ena
najpoznanejših osebnosti v medna¬
rodnem socialističnem gibanju,
smrtjo Vandervelda, Kautskya,
Bauerja, ki so se poslovili od sveta
tekom lanskega leta, je izgubilo so¬
cialistično gibanje tri glavne vo i-

telje, ki so stali na čelu evropskega
in svetovnega socialističnega gi a "
nja tekom zadnjih desetletji.

Že 1885 leta se je Vandervelde
priključil tedaj še slabemu delav¬
skemu klubu v Bruxellesu. Študi¬
rajoč sociologijo in biologijo, je
prepotoval mnogo dežel in se zan |'
mal za delavske razmere. Začel je
pisati znanstvene razprave o delav¬
skem gibanju in si je v kratkem ča¬
su osvojil vidno mesto v belgijski
delavski stranki. Sijajen govornik m
pisec, je postal Vandervelde vodi¬
telj belgijske socialistične stranke.
Odlikoval se je po tem, da je vse
velike boje delavstva za večje so¬
cialne in politične pravice znal do¬
končati s kakim kompromisom, ra¬
di katerih je prišel v hude spore s
doslednimi marksisti, posebno z Ro¬
zo Luksemburgovo.

minister.

Kot reformist je - .

v prvih letih obstanka Sovjetske
nije njen velik nasprotnik. Poznej  ’
J  zadnjih letih njegovega

WPA PROGRAM POSPEŠIL BORBO PRot

MALARIJI 11

proletarske države za mednarodn
delavski razred, za demokracijo m
za obrambo svetovnega miru.

Tik pred svojo smrtjo je Vander¬
velde dosegel še eno veliko zmago v
svoji stranki, ko je nastopil proti
socijalistipnlemu zunanjemu mini¬
stru Spaaku, ki je preko sklepa kon¬
gresa stranke hotel priznati fašisti¬
čno vlado v Španiji. Vandervelde je
najenergičnejše nastopil prot. tej
politiki in pridobil je stranko za
podpiranje republikanske Španije.

Na grobu Vandervelda so se od
delavskega voditelja poslovil, tud.
komunisti, ki so s živim Vandervel-
dom stali čestokrat v hudih konflik-

tlh Vandervelde je mnogo doprinesel
napredku delavskega gibanja in na¬
loga današnjih dni je ohraniti do¬
seženo ter uspehe razvijati naprej,
na višjo stopnjo.

Pod vodstvom federalnega zdrav-

j /tt  c Public Healtn

ralnega zdravnika te oblast, ze do¬
segel napredek za trideset let v kon-

Si proti tej »Olerni. V ™P

Vi o uspehih tega programa je D .
Parran izjavil: ”WPA delovanje za
kontrolo malarije na Jugu zadev
življenje 15,000,000 ljudi. Končna
vrednost istega bo mnogokrat pr e
segala skupno stroške relifa v oni
pokrajini.”

1.  ) Zakon določa, da imajo
polno plačo v slučaju obole¬
nja oni delavci, ki so v enem in
istem obratu od 2—6 let. (V
rudnikih 2 leti, v drugih laž¬
jih obratih po 3, 4, 5 in 6 let.)
Kdor nima v svoji delavski
knjižici, ki jo uvaja novi za¬
kon, potrdila o tej dobi zapo¬
slenosti v enem in istem obra¬
tu, bo v bodoče dobival v slu¬
čaju bolezni samo 80— 50 od¬
stotkov (po dobi zaposlenja)
svoje polne plače.

2. ) V delavski knjižici, ki

_ V koncentracijskem taborišču

Vandervelde ni nikoli odkrito za- Da(;hau v  Nemčiji, kjer se nahaja
nikal marksizma, katerega pa si je 2 5.000 ujetnikov, hranijo te ljudi z
razlagal na zelo oportunističen, ne-
revolucijonaren način. Nikoli se ni
priključil revizionistom Bernstei¬
novega kova, toda v razpravah v
drugi internacionali je s svojimi
posredovalnimi nastopi vedno po¬
magal revizionistom proti dosled¬
nim marksistom. Da je zmagala' v
drugi internacionali struja, ki je
zagovarjala sodelovanje z buržoa-
zijo celo v kapitalističnih vladah,
je v veliki meri pripisati Vander-
veldu, ki je takoj po izbruhu sve¬
tovne vojne postal prvi socijalistični

Primerov uspeha tega
je mnogo. V državi New Me • ^
bolezen odpravljena.• V m  lc °’i,
Polomas, New Mexi co , ^ l

1933 skoraj vse prebivalstvi f
okuženo, je program skrčil
malarije za 75 odsto. NajvJ”^
nosti pa je program na

1934 se je 97 osto vseh
malarije pripetilo v 14 j u ^
vah. Malarija še ostaja g ) av H
smrti v mnogih izmed teh
obnemoglost, ki izvira i z te ? il
tvori resno oviro za delav Ce  ■
delskih pokrajinah. " 1  ••

novimi "iznajdbami” na polju ke¬
mične prehrane, kar povzroča šte¬
vilna obolenja.

* * *

_ V Nemčiji so ustanovili več
šol, v katerih poučujejo kolonijalno
upravljanje in vse predmete, ki so
s tem v zvezi.

* * *

— Celovški duhovnik Schoenhardt
je bil obsojen na 6 mesecev ječe,
radi razžaljenja Fuhrerja — Hitle¬
rja.

jo mora imeti vsak delavec,
bo vpisana točna kvalifikacija
delavca, da se ne bo več do¬
gajalo, da so sprehajalci spre¬
jemali kako kvalificirano delo
a ker niso imeli potrebnega
znanja in izkušenj, so kvarili
stroje in povzročevali desor-
ganizaci j o obratovanja.

3. ) Pravico na plačan do¬
pust ima delavec po novih do¬
ločbah šele po preteku 11 me¬
secev zaposlenosti v enem in
istem obratu.

4. ) Na nova delavske stano¬
vanja ima prednostno pravico
oni, ki se izkaže z najdaljšo
zaposlenostjo v enem in istem
obratu.

5. ) žene delavke, ki posta¬
nejo noseče, imajo po novem
zakonu pravico do dopusta s
polno plačo 35 dni pred poro¬
dom in 28 dni po porodu, a to
le, če so vsaj sedem mesecev
pred porodom stopile na delo.

Nadaljne določbe v gornjem I mogli razumeti.

duhu urejajo prednostne pra¬
vice pri odhajanju v sanatori¬
je za one, ki se ne selijo in kiv
ne prihajajo prepozno na de¬
lo. Zakoni vsebujejo še to, da
ima vodstvo podjetja pravico
zamudnike in neredno na delo
prihajajoče ukoriti in v ponov¬
nih slučajih premestiti na
slabše delo, kjer izostajanje
manj škodi.

Teh novih zakonov smo ze¬
lo veseli, ker imamo sedaj v
rokah sredstvo, s katerim se
bomo mogli uspešno ubraniti
od zajedalcev in s katerim bo¬
mo mogli dvigniti delavno dis¬
ciplino ter hitrejše korakati
naprej. ,

“Kdor ne dela, naj tudi ne
je.” “Vsakomur po njegovih
sposobnostih, vsakomur po
njegovi produktivnosti.” Po
teh načelih smo reševali in re¬
šili vprašanje delavne discipli¬
ne ter upamo da nas bodete

F. K.

V dveh letih \VPA delovanja za
kontrolo malarije je mala vojska de¬
lavcev izsušila več kot milijon a-
krov močvirnate zemlje, oprsila je
več kot 1.200,000 galonov petroleja
in zgradila čez 6000 milj odtočnih
jarkov. Daši se močvirja nahaja ve¬
činoma v južnih državah, imamo
mnogo pokrajin tudi v drugih delih
dežele, kjer moskiti tvorijo veliko
nevarnost za zdravje in kjer se je ta
WPA program izvajal s polnovred¬
nim uspehom. Le v državi Nev Jer- |
sey, na primer, so uradni zastopniki 1|
poudarili, da se je vrednost zemlje
povišala za pol milijona dolarjev
vsled izvedbe tega programa.

Daši so zdravstvene oblasti vedele
že mnogo let, da je odprava razreja-
lišč komarjev, ki raznašajo bolezen,
najbolj izvedljiv način za borbo pro¬
ti malariji, niso bila sredstva na raz¬
polago za tak obsežen program ši¬
rom dežele. Občine, ki so bile naj¬
bolj prizadete, se niso mogle otresti
te nadloge brez zunanje pomoči,
kajti trebalo je denarja in organiza¬
cije, te občine pa so bile med naj¬
revnejšimi v vsej deželi. Trebalo je
organizacije, ki bi bila v stanu mo¬
bilizirati veliko število ljudi pod
strokovnim vodstvom. Ta organiza¬
cija je WPA, ki deluje v tesnem so¬
delovanju s federalnim zdravstve¬
nim uradom.

Kjerkoli je bila potreba največja,
so bile odrejene vojske WPA delav¬
cev, da izsušijo močvirja, izčistijo
stoječe luže, osnažijo reke in kanale
in odpravijo vse vire, od koder bi
utegnili prihajati bolezen prenaša¬
joči komarji. Federalni zdravstveni
uradniki trdijo, da bi brez kontrole
take vrste bilo danes razmeroma
trikrat toliko malarije v Združenih
Državah, kolikor je imamo,
je bilo okuženih trideset odstotkov
celokupnega' prebivalstva, je bila

Oblasti poudarjajo, da s
program nadaljevati. Ak 0
stalno vrednost je treba del
riti z vporabo vseh znani),'

«iel 0  J

raziskave in kotrole, da bo p ^
te naj večje ovire za njegoy 0 T^
in gospodarski napredek. ***

fUs

KOT PROSTOVOLJEC V ŠPANIJI

(Nadaljevanje s 3. strani) Ismo ostali pomešani z “Dimi-
Listerja, ena najslavnejših je-'trovci”, med katerimi je bilo

dinic španske armade.

Prišel je čas, ko je bilo tre¬
ba zapustiti oljkov nasad v ka¬
terem smo se skrivali in kreni¬
ti strojnicam, ki so regljale
kot pobesnele. Leteli smo na¬
prej, mimo tanka, ki se je vnel
in ki je bil v plamenu. Tova¬
riši padajo, eni kričijo od bo¬
lečin in kličejo na pomoč, dru¬
gi se zvijajo okrvavljeni na
zemlji, tretji ležijo mirno, kot
da bi spali. Za časa napada ni
mogoče bojevnikom skrbeti za
ranjence, treba je naprej in
naprej, vedno bližje tja, kjer
se za žicama, v rovih, naha¬
jajo fašisti. Padel je koman¬
dant bataljona, padali so dru¬
gi na levi in desni, toda vkljub
vsemu: naprej in naprej.

“Dimitrovci” so na dveh
mestih pretrgali žične ovire,
kar je stalo velikih žrtev, kar
pa je tudi odločilo uspeh na¬
pada. Na predvečer so bili fa¬
šisti vrženi iz jarkov, mi pa
smo popadali po zemlji, pre¬
magani od utrujenosti, če bi
imeli vsaj nekaj rezerv, bi za¬
sledovali fašiste in jim delali
ovire pri zidanju novih pozicij.
Nismo zmogli in zato je bil
naš položaj težji naslednje
dneve. Utrujenost je bila tako
velika, da nismo mogli poko¬
pati padlih tovarišev, trupla
katerih so, pomešana s fašisti,
morala čakati 24 ur, do na¬
slednje noči, da smo jih za¬
grebli.

Tekom napada in čez noč

veliko Slovencev. Prišli so v
Španijo iz Francije in iz Bel¬
gije, kjer so delali v rudnikih,
še več jih je bilo iz Slovenije.
Največ sem srečal Ljubljanča¬
nov, Trboveljčanov in Jeseni¬
čanov. Dva Slovenca sta bila
iz Kanade in dva iz Chicage.
Za oba chicaška rojaka, kate¬
rih imena si nisem zapomnil,
sem pozneje zvedel, da sta ju¬
naško padla v bojih med 22.
februarjem in 2. marcem 1937.
“Dimitrovci” so bili prvi v na¬
padu in pretrpeli so zato naj¬
večje izgube. Povprečno so ba¬
taljoni v tem napadu na faši¬
stične postojanke, ki so ogro¬
žale zvezo med Madridom in
Valencijo, imeli 70% izgub. K
sreči je bilo smrtnih slučajev
razmeroma malo, ranjenci pa
so bili poslani v bolnišnice, od
koder so se kmalu spet vrnili
na fronto.

Večina ranjencev je bila
hudo razmesarjena, ker so fa¬
šisti vpotrebljevali dum-dum
krogle. Po mednarodnih po¬
godbah katerih se držijo vse
civilizirane dežele, so dum-
dum krogi j e prepovedane, fa¬
šisti pa gazijo tudi to pogod¬
bo, ki ima za cilj, da varuje
vojake pred nepotrebnimi in
nečloveškim mukami.

“Allah il Allah, Mohamed
Allah”, tako nekako kličejo in
vzklikajo Marokanci, kadar
jih fašistični oficirji gonijo na
napad. Pa se govori in še več
se piše, daje  kristjanstvo v

nevarnosti in da fašisti branijo
cerkev in vero. če je cerkev
isto kot so privilegiji velepo¬
sestnikov, če je vera isto, kot
so profiti vseh vrst izkorišče¬
valcev, potem bi Marokanci,
Nemci in Italijani res branili
tudi vero in cerkev.

V našem bataljonu je bil pri
strojnici mlad Španec, katere¬
ga smo klicali Albert. Albert
je bil dober vojak in dober to¬
variš. Branil je svojo domovi¬
no pred tujimi vpadalci, boje¬
val se je proti fašistom. Bil pa
je veren človek in okoli vratu
mu je visela nekaka svetinjica.
V marcu 1937 je tega vernega
španskega republikanca zade¬
la dum-dum kroglja iz puške
Marokancev, ki so se nahajali
na nasprotni strani. Dum-dum
kroglja mu je raznesla glavo.
Tega španskega katoličana,
katerega smo pokopali z nje¬
govo svetinjico, bi rad poslal
na uredništvo nekega cleve¬
landskega dnevnika, da bi vi¬
deli učinke dum-dum krogelj
njihovih Mavrov, ki z najbar-
barskimi sredstvi morijo in
palijo po lepi španski zemlji.
Takih Albertov je na desetti-
soč v Španiji. O tem, na kate¬
ri strani je več preganjanja
vere in cerkve bom pozneje še
pisal.

Do prvih dni pomladanske¬
ga marca 1937, smo potisnili
fašistične divizije daleč nazaj,
tako da je bila zveza Madrida
z zaledjem osigurana. Boji so
trajali še cel mesec, toda faši¬
stični napadi so gubili na mo¬
či. Gradili smo pozicije in se
utrjevali. Največje zlo niso
bili več fašisti, temveč dežev¬

je. Lilo je iz neba tri tedne
vsak dan. V naše jarke se je
nabirala voda. V vodi smo sta¬
li, brez kakih šotorov več dni.
Šjkoda je bila zapustiti lepo
izgrajene utrdbe, toda radi
smo izvršili povelje, da naj se
pomaknemo pol kilometra na¬
prej na bližnjo višino. Vedeli
smo, da bomo morali zopet
kopati in vrtati po zemlji več
dni. Toda veseli smo bili vsi,
da lahko zapustimo močvirje,
v katerega so se spremenili
naši jarki.

tovni vojni; ljudje niso imeli
pojma o novejši vojni tehniki.
Kar je pri nas vedel vsak 0 -
trok, je bilo za Špance novo.
Na tank z nožem ali s prazni¬
mi rokami bi šel vsak Španec,
kopati jarke, pa jih dolgo ča¬
sa ni bilo mogoče pripraviti.

DON’T BE MIS-LEit

"All-Pink dental plate raat( ^
are not ali Genuine." Manj-
them are ceiluloid, except ''

LUXENE or VERNONtlj

which are tHe latest and o-v
reliable dental plate materij'

LUXENE and VERNONITEptt,

poasess greater strength,
ness, longer color life and gj
ine natural appearance.

BROKEN TEETH REPAH®
Laboratory Pricei—
3-Hour Service *
PHONE FOR SPECIAL PRICS

Deževalo je še kar naprej.
Naše nove pozicij pa so bile
take, da smo mogli kopati po¬
leg jarkov še posebna zaveti¬
šča, v katerih smo se sušili in
spali, kadar ni bilo treba stati
pri streljskih luknjah.

Na novih pozicijah so se
naši jarki dotikali jarkov so¬
sednje divizije, ki je bila vsa
sestavljena iz španskih pro¬
stovoljcev. Tedaj še ni bila iz¬
vedena prava mobilizacija v
Španiji. Na fronti so bili samo
prostovoljci. Hitro smo se spo¬
prijateljili z njimi, delili smo
z njimi naše ciagrete in kar
smo imeli. Hodili smo eden k
drugemu na obiske, učili smo
se njihovega jezika, itd.

Španci so junaki in imajo
dobre lastnosti za vojaka. Kar
je bilo najtežje pri njih dose¬
či, je bila disciplina in pa red.
Oficirji so imeli dovolj posla
prepričevati španske vojake,
da je potrebno kopati jarke.
“Nismo bojazljivci, ne bojimo
se krogelj, nočemo kopati svo¬
jih grobov. . .”, so odgovarja¬
li Španci. Španija ni bila v sve-

Ko sem hodil v španske
jarke na obisk, me je eden iz¬
med Špancev vsakokrat po¬
zdravljal “Salud, internacio-
nalista”. Bil je že bolj prile¬
ten mož med mladimi prosto¬
voljci. Enkrat sem vprašal,
kdo je ta človek. Nisem še do¬
bro razumel Špancev in ni šlo
lahko, predno so mi nekako
razložili, da je “kuta”. “Kuta”
pa pravijo Španci duhovni¬
kom. Poskusil sem govoriti z
“kuto”, ker me je zanimalo,
kaj išče na naši strani. Kakor
sem mogel razumeti, je odgo¬
voril, da je dober duhovnik
vedno na strani ljudstva in da
je šel na fronto z mladeniči iz
njegove vasi, da jim bo ob
strani. Španci so imeli radi te¬
ga kutarja, ki se je dobro ra¬
zumel na obvezavanje ran in
še bolj na kuhanje.

Med republikanci je tudi na
fronti dosti duhovnikov Med
duhovščino v Španiji je bilo
toliko raznih šarz, kakor ni¬
kjer v svetu. Tisti, ki so imeli
velika posestva, debele listni¬
ce industrijskih akcij, (a ta¬
kih ni bilo malo), ti so šli na
fašistično stran. Nižja duhov¬
ščina pa, ki je sama bedno in
revno životarila, je ostala na
strani ljudstva.

(Dalje prihodnjič).

— V Ženevi zaseda spet društvo
narodov, ki je zadnja leta izgubilo
svojo veljavo. Španski zunanji mi¬
nister Del Vayo je doprinesel nove
dokaze o italijanski invaziji v Špa¬
niji, o odpoklicu prostovoljcev na
republikanski strani, ter je zahteval
potrebne ukrepe. Kakor že mnogo¬
krat tekom skoraj triletne vojne v
Španiji, so špansko pritožbo z mol¬
kom vzeli na znanje, brez da bi kaj
sklenili. Pravijo, da se držijo nein-
tervencije.

* * *

— Belgrajska vlada je odpustila
iz državne službe več profesorjev,
katerih politično naziranje je osta¬
lo kljub pritisku odločno demokra¬
tično. Med odpuščenimi se nahajajo:
znani zgodovinar Slobodan Jovano¬
vič, Božidar Markovič, (ki je bil
velik prijatelj pokojnega Masaryka),
Ciril Savič in arhaelog Nikola Vu¬
čič.

Člani unij in naročil
“Napreja” dobijo
znaten popust
pri vseh
delih.

IZDELUJEM VSAKE TO

Jim i

H A R M O N IKE

Po najnovejšem modela:,
zmernih cenah.

Sc priporočam

J. MIKU5

6607 Edna Ave., CleveliH

Dober premog in d« 1

Dobite pri

S ED MAK

M O V I NG
6506 St. Clair Aven«

Tel: IIEnderson 19 2 -
Cleveland, Ohio

THREE STAR BOTTLING W0FS

Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v
okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva.

506 YV. RAILROAD AVE. - Phone: Oakmont 305 - V0#


Rožanc Qardens

SANDWICHES

WINES, LlQUORS, BEERS

Bishop, P a .

Tel.: Canonsburg, 1081-R-12


nudimo premog

po NAJNIŽJIH CENAH: ,

Ohio kosovec (Ohio Egg Clean) _ ' %

Kentucky Kosovec ...   j'

Opek. Kentucky (Lu mp  ~„.d).     (j

Opr™ P °« <Poc« W..ked Slov, .'(f

FORT WAYNE COAL  C °

6100 VANCOUVER AVENUE

DETROIT. MICH.

_ TYIer 6-5131

Poslužite se naših najugodnejših ponu^