fMLMHID AID DBTilBUTIB dUBME F1**1? flfa 1) iUTHOlmu BY
APT OF OWOMB !> HIT, OI ITU AT TO FOOT OFWOT OF WWW TOM. 1. Y. By Oritof M tS» Trm\ i, B. Barieegg, P.
Največji slovenski dnevnik
v Zdrnienih drimh. Velja n tm lato.........$6.00
Za pol leU...............$3.00
Za Mew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
Snu largest Slovenian DaOj fat the Unit »d Btatil«
Issued every daj except Sunday* and legal Holidays. W 75,000 Readers. H
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered aa Second Glasi Matter, September 21. 1903, at the Poet Office at New York. N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	4687 CORTLANDT.
NO. 252. — ŠTEV. 252	NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 27 1921. — ČETRTEK, 27. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. —	LETNIK XXIX.
PREDSEDNIK IN PRETEČA STAVKA
r
PREDSEDNIK HARDING 30 POSEGEL V BOJ TER VSTRAJA V SVOJEM SKLEPU, DA NE SME PRITI DO TE VELIKE NARODNE NESREČE. — PRIPRAVE V RAZNIH MESTIH ZA
SLUČAJ STAVKE.
Washington, I). C., 2G. okt. — Zvezni generalni pravdnik Daugh erty je izjavil včeraj, da bo predsednik Harding ob primernem •'•asu pojasnil stališče, katero zavzema vlada glede preteče stavke železničarjev ter obrazložil tudi vlcdni program, ki se bo pečal s položajem, če bo dejanski vpri-
aičarjev radi zarote proti varnosti države.
Memphis, Tenn., 2f». oktobra.— ">«*st glavnih predsednikov bratovščine strojevodij železnic, ki j sjekajo tukaj, je bilo obveščeni li od $tona, predsednika unije trojevodij, da jim ni treba vde-!»-žiti se konferc-nce žeb*sni»kega
zorilo poskus prekiniti obratova- j delavskega sveta, ki se bo vršila nje na glavnih prometnih žilah i v Chica*i.
dežele.	Yo je izjavil lukaj Blanken-
Daugherty je rekel nadalje, da je uvedel justieni department preiskavo, ki kaže, da ne pozna ame-
»iiip, ki je rekel, da je dobil brzojavko od Stona, v kateri se cla-si, la je bratovščina imenovala izvr-
ri.ški narod nobene popustljivosti ZcvBhii komitej, ki se bo posveto-z ozirom na pretečo stavko injxal 7 delavskim svetom in da da ne more vlada dovoliti niti iz- Vsledtega ni treba predsednikom daleka prekinjenja železniškega < pr;ti v d^ago
obratovanja.	1' Chicago, 111., 26. oktobra. — De-
Predsed. Hard.ng je dobro po-',avski Rvpt ZfWenih držav je učen o položaju, je nadaljeval , v najnn KoVlzeiy Ujer je p^. generalni pravdnik.	Ltora M 2000 ljudi in kj>r so bo
Kakorh.tro bo prišel čas, bo ppi5elo javno za.siiSanje, na kate-predsednik brez dvoma pojasnil J ]V ^vabljenih 1400 unijskih kar m.sL povedat, ter bo povedalj„ 17- ^lezniiklh
na tak ¥ia,tn, da ne	bo mogel biti , i	„ , , •, • • i
. ! ,	, ° _ , | predsednikov. Z odvetmki m dru-
narod niti malo v	dvomu glede - •	- • ,
, ,	^ ginu pomoentki bo navzočih pri-
namenov vlade.
PIVOVARNARJI PRIPRAVLJENI ZA KUHO
V MILWAUKEE BO SEDEM PIV O VAREN TAKOJ PRIČELO IZDELOVATI PRAVO PIVO. — S UHAŠKI PREROKI IZJAVLJAJO, DA BO NAROD OGORČEN VSTAL PROTI TEMU, DA SE , i«IM LEKARNE IZPREMENE V BEZNICE.
Včeraj vo se končale posvet ova-
bližno 1S00 direktno vdeleženili, docim bo le malo prostora za
nja zveznih okrainih pravdnikov,' » - t	i • - . i-
. . . »i« i t> l ^ i > -'.plotmo občinstvo, ki je tudi po-katere je pokheal Daugherty k ...
sebi. Okrajni pravdniki iz New|wv,J<.n.° ., .	. ,
, /v.	i» rr i ti- Načelniki ]>etih velikih zelezni-
lorku, ( ikaga, Buffalo, India- ' .	... ,
„ , • rM , ,	„ , ^kin bratovščin so brzojavno si>o-
napolis m C levelanda so ze od '	'
potovali domov. Seboj so odnesli
roeili delavskemu svetfu iz Cleve-
_ i:i lil i i * landa, da nima pravice preložiti navodila glede korakov katere .... , ,	1 .
nir vprizore v slučaju, da bo ntav-i ka i/bruhnila.
]Stavke, ki je določena na dan :»0.
ZNAČILNA FOTOGRAFIJA. Neki Anglež je iznašel lečo, s pom očio katere je mogoče fotografirati na velike razdalje predmete, ki prostemu oče^ niso vidni. Ta fotografija je vzeta z ozadja Dove la v Angliji m na nji je opaziti obris francoskih gričev, ld so od daljeni vec kot dvajset milj od rcesta, na katerem se je nahajal
fotogTafični aparat. Iznajdba se imenuje "tele-foto".
NEODVISEN EGIPT - ZAVRŠENO DEJSTVO
BRIAND BO SEL i V WASHINGTON
ADMIRAL H0RTHY KOT KRALJ OGRSKE
Domnevajo, da bo pred koncem Ministrskemu predsedniku je bila Uarol je podpisal izjavo, s katero
leta podpisana pogodba, ki bo napravila konec protektoratu.
London, Anglija, 26. okt.
okt«-bra. Stavko je mogoče pre- priak0vati je. da bo Egipt kmalu
:	it » lrt nAtArn nACi.l in ufr«) nrufrrt.	t % i •. • ___ t ti • _____a . i.j .
.. .. ,	. ... „ prečiti le potom posebnega dogo-
\ New i orku se je vršilo vce-	, • ■, f- - A , - •
., , , vora med prizadetimi strankami, raj posvetovanje zastopnikov kor- T	...	,, ,
... j» * . * .	Javno zaslišanje s 1800 vdele-
porneij in tvrdk, ki zalngajo me- . . .	- , .
... .	. ,/enei bo naibrze dolgo casji tra-
>if> /. živili in premogom. Posveta- . , ,	r , , .
, , .... .... - . t lalo, ker namerava delavski svet vanja so se vdeleztli lastniki avto-1 ,	. ,
, •.	.	„ . . v«iak posamezni flan no imenu po-
mobilov in tovornih voz ter A«-bilo	1
da
se s ter i vse po-velemesta
iklicati vse povabljene. Vsledtega je verjetno, da zar,lisa nje ne bo
končano do 30. oktol ra in da so ura(]nik zavzemajoč to mesto
sklenjeno,
trebno na zakladanj«
z živili in premogom.	„
Cambridge, Mass.. 2G. okt.	delavskega sveta najbrze
Xekako /00 <lijakov Harvard vse-	vodstvo bratov-
uciliHČa se je pismeno obvezalo	V^ošAo izbruh stavke do-
opravljati službo na železnicah, ,'e j k,er	P°<lal delavski svet
bo prišlo do stavke. Železniške! ^'oj.-ga izvida. Kot že omenjeno, oblasti so že otvorile razrede za1''11 n°r',1JO predsedniki bratovščin pouk teb novih skeLov.	privoliti v to.
Če bo stavka res izbruhnila. Delavski »vet je izjavil, da ne bosta pozvana govemerja držav,moro styvi,i delavcem nobenega New York in New Jersev. na i posredovalnega predloga. Zasliša
prenehal biti angleški protekto-rat iu da bo postal mesto tega neodvisna, ueprav z Anglijo zvezana sila.
Če bodo pogajanja, ki se vrše v tem oziu. gladko potekla, bo sedanji ur^d visokega komisarja v Egiptu prenehal obstajati In
naj
> k lire ta posebna zasedanja državnih zakonodaj.,
Washinffton, D. C., 2G. oktobra. Tukaj kr-oži govorica, da bo vlada'hVet pripravljen storiti korake, ki absolutno preprečila izbruh pre-'1)5 pripomogli k izčlščenju polo-teče /elerničantkc. s-tavke. Če ne žaia. Razentega
nje ?e je vprizorilo, da se ugotovi, ec je katera iztned obeh strank kršila postavo. Kljub temu pa je
•lani
postfl avtomatično angleški poslanik v Egiptu.
Pred končno ratifikacijo mora angleški kabinet odobriti predlog za to revolucijonarno izpremembo v statusu Egipta. Konference, ki se vrše že precej časa med egip-
izrecena zaupnica. — 381 glasov se odpoveduje prestolu. — Samo-
proti 186 glasovom.
Paris, Francija, 2<5. oktobra. — Danes je posl.inska zbornica odobrila s 195 glasovi večine politiko Briandoverra kabineta. Za zaupnico je bilo oddanih 3H1 glasov, proti pa 1?G.
Prejšnji razvoji so razvidni iz naslednjega:
Pariz, Francija. 21, oktobra. — Ministrski predsednik Briand je stal danes pred resnim položajem, ki bi labko oostal nevaren njegovemu ministrstvu. Debata v poslanski zborrici glede notranje In zunanje politike sedanje vlade bo danes zaključena, nakar bo zbornica glasovali o zaupnici. Ob-
mor barona Oestenburga.
Pivovarnarji v devetih drža-vali, v katerih je dovoljene zdravnikom predpisovati pravo pivo kot zdravilo, so pričeli včeraj s pripravami, da izdelujejo pred-prohibicijske sladne pijače.
Enoinšestdeset pivovaren v Wis consinu, med temi sedem v Milwaukee je dobilo od državnega ■proliibicijskeg i ravnatelja dovoljenje, da smejo izdelovati medicinsko pivo in treba jim je le še dobiti oficijelna sporočila iz pro-liibicijskega urada, da prične sedem pivovaren, ki so prosule Milwaukee po celem svetu z izdelo-^njem pravega piva.
Poročila iz Milwaukee pravijo, da so pivovarnarji v "Wisconsinu
bro, da bi se njih lekarne izpre-menile v bezniee. Lekarnarjem ne bo všeč, če bodo imeli par dni v zalogi pivo, ki bo postalo nato zanič, vsled česar bodo morali sami trpeti škodo. Tudi pivovarnarji bodo imeli težkoče, da dobe potrebne permite. V omenjenih de-\etih državah je skoraj sleherni pivovarnar kršil postavo tekom preteklega leta. Le malo uglednih zdravnikov bo pripravljenih predpisovati pivo. 78 odstotkov zdravnikov noee podpisovati niti žganja.
Medtem pa bodo ljudje po celi deželi vstali kot en mož, ko iiodo videli, da se lekarne pečajo s prodajanjem alkoholne pijače in
izjavili, da se piva ne sme proda- j zahtevali bodo, da naj napravi jati na drobno za več kot pa tri kongres konec temu neznosnemu dolarje zaboj (24 steklenic) in nadaljni dolar za zdravniški recept. Kljub temu pa niso pivovarnarji v Milhvaukee posebno nav-duešni vspričo novih, določb, ter izjavljajo, da se njih trgovina ne bo dvignila na temelju te izpre-membe.
Sedanji uslužbenci bodo popolnoma zadostovali, da izdelajo vse potrebno pivo.
Tudi pivovarnarji v New Yorku
tovsko komisijo v Londonu ter staja mo/no.t. da bo opozicija ta-angleškim zuanjim uradom, se ko močna, da bo ali zbornica po-bližajo svojemu koncu.	j razna zaupnico ali pa tako zmanj-
Kot se glasi, je bil sprejet predlog. da se odpravi protektorat ter stavi na njegovo mesto pogodbo zveze med obema deželama. Predlog je bil v principu sprejet, a
precej časa je vzelo za posamezno
Šala število glasov zanjo, da si bo moral ministrski predsednik razlagati glasovanje kot poziv, naj ne odidi v "Washington. V vsakem teh dveh slučajev pa sma-
bo šlo drugače, bo spravil gene-' ninenja, da je mogoče preprečiti stj tikajQ-e se pogodbe metl obe_ ^rajo za verjetno, da bo naprosil ralni pravdnik Dougherty stvar izbruh stavke, pred sodišče ter Izpo-vJorval ustav-1	--
na povelja proti voditeljem želez- 3g£5] |W55j jW55] [WSg
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah9 lirah in avstrijskih kronah
m potom oat* k&nkc lxvT&njcJo pa altU ccai, te&csljiv« in hitro. Vimraj m bOe nate cene sledeče: Ju^oal&Tij&:
Razpošilja os za*Je potae in tzplaiuje "Kr. pofttni Murni urad" in "Jadranska haaka* v ij^UmnL
300 kron......$ 130 1,000 kron......$ 4.10
400 kron......$ 1.70 5,000 kron......$20.00
600 kron	$ 2.10 10,000 kron......$39.00
italija m saaodono ozemlje:
Razpošilja	na tmdmje poMe In Izplavajo "JadranAa
Tnta.
60 lir	..... $ 2.50
100 lir	..... $ 4.60
300 lir	..... £12.90
Nemška Avstrija: RaipoUJa ua zadnja pošte la izplačuje
Donajn.
1,000 oodl-avsV. kron f 1.30 10,000 nem.-av«tr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 n*m.-av*tr. kron $50.00
Teflnt neprUako-■iiapruj v roke.
Banke" In njenlk podrni-poeoje, ki kodo veliko ko-poolnlereil naše
Money Oite, alt pa
500 lir ... . $21.50 1C00 lir ..... $42.50
'AJrlatiacke Bank"
r&ANK Mim STATE BANK, 82 Cortlandt Now York
ri
ma deželama. Domneva se, da je!Briaml predsednika Milleranda, bil vzrok tega strah egipčanske. naJ odpusti iz službe, komisije pred propagando, katero j Pri otvorjenju debate v pr>slan-je vodil v Egiptu voditelj opo- ski zbornici tekom preteklega ted-zije, Sanglu pa.ša.	j jia je ministrski predsednik jasno
Kljub tem zavlačevanjem pa ramignil, da si želi zaupnice, ki je pričakovati, da bo pogodba | i,o tako odločna, da bo lahko od-podpiKana še pred koncem tega šel kot priznani prvogovornik
j francoske vlade in parlamenta na Z odpravo protektorata je sta-1 posvetovanja v Washington. Razvila angleška vlada povsem na-' prave 0 politiki, katero ^ zasTe-»vao8t par bistvenih pogojev,' lova,a ylada jekom zadnjega
kateri vkljueujejo varnost an-	.	- •	-
..J .. . ,	fca z ozirom na vprašanja bližnje, gleskih komunikacij in drugič . , ,	..	, .
t, . "	ga iztoka, nemške odškodnine ter zavarovanje inozemcev v Egiptu. ,	. .., . .	...
Angleška posadka bo še nadalje <iiu«lb	m ^ozemskih za-
ostala v Egptu, a če se bo sklenje- i dev- Pa so	pogosto do o-
na pogodba izkazala kot trajna.	«razov, VI so dosegli svoj vi-
bo dobila vlada kediva skoraj ick v napadu, katerega je vprizo-popolnoma proste roke v vseh no- ril na vlado Andre Tardieu.
London, Anglija, lifi. oktobra.— Soglasno z neko dunajsko brzojavko na Central Mews, je podpisal prejšpji cesar Karol zase in za svojega sina izjavo, s katero so odpovedi:je prestolu Ogrske.
Dunaj, Avstrija, 2(i. oktobra. — Semkaj je dospelo danes poroči-<o, da je sprejel prejšnji kralj jfa-rol pogoje^ katere mu je stavil re-arent Ilorthy in da mu je bila od-kazana benediktinska, opatija v Tihani . b Iiiatnem jezeru kot začasno bivališče, dokler se ne reši vprašanja r»j'govega stalnega "bivališča.
Tihani je p »lotok na severnem delu Blatnega jezer?«, v ogrskem komitatp Zala. Polotok je dolg pet kilometrov ter zvezan s kopnem le z dvomi kilometri zemlje. Na vzhodni 11 rani leži vas Tihani in na neki višini opatija, katero je postavil ogrski kralj Andrej I. krog leta 1000.
Major Oestenburg, voditelj ro-jalističnih čet, ki se stopile na stran prejšnjega kralja Karola, je izvršil samomor, še pri dno so ga J aretirali odposlanci Ilothvjeve vlade. Madžarska narodna skupščina bo sklicana v naslednjih par dneh, da formalno odstavi Karola. Mogoče je, da bo pri tem izvoljen madžarskim "i raljem admiral Horthv.
so se pripravili na izdelovanje medicinskega piva. Jakob Rup-pert je izjavil naslednje:
— Zaenkrat nisem še dobil novih regulacij od zakladniškega departmenta. Kakorhitro jih bomo dobili, bomo pričeli izdelovati pravo pivo. Pazili bomo na to, da bo prihajalo pivo v roke poklicanih ljudi in kot postava določa. Upam, da bodo regulacije glede razde-iitve tako stroge, da bo popolnoma odpravljeno zlo butlegarstva. Zanenkrat še nisem določil kako velika bo alkoholna vsebina nove pijače. Veseli me, da, S3 oblasti, priznale zdravilno vrednost pravega piva. To so tekom stoletji
stanju.
Columbus, Ohio, 20. oktobra. — Tukajšnji prohibicijski uradniki so izjavili, da ne bodo mogli zdravniki v Ohio predpisovati piva ali %ina v zdravniške s .*rhe na temelju nove odločitve zakladniškega departmenta, ne da bi krši^ državno postavo.
Zakonodaja v Oliio je namreč takoj po odločitvi prejšnjega generalnega pravdnika Palmerja s*prejela postavo, ki prepoveduje predpisovanje piva in vina v zdravilne svrhe v državi Ohio.
Chicago, 111., 25. oktobra. — Zdravniki v Ulinoisu ne morejo predpisati piva ali vina v zdravilne svrhe, kajti državna postava prepoveduje to — je izjavil generalni pravdnik.
Cena ječmena je na tukajšnjem trgu takoj poskočila za dva in pol centa pri bušlju, ko se je izvedelo, da je zakladniški department dovolil izdelovati medicinsko pivo.
Tudi v Indiani in Iowi ne bodo smeli predpisovati piva in vina, kajti ti dve državi sta prepove-
priznavali največji zdravniki po j dali pivo in vino v zdravilne svrhe. celem svetu. Ne morem pa uvide- j ti. zakaj ne gre naš narod za na- \
t ran jih in zunanjih zadevali. |
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ITALIJI
Eim, Italija, 26. oktobra. — Potniški ekspresni vlak med tem mestom in Napoljem. je danes skočil iz tira, ko je vozil preko rečnega mostu dvajset milj severno od Reggio, v provinci Calabria ter padel v reko.
Izprva se je glasilo^ da bodo izgube človeških življenj izdatne. Kmalu nato pa se je sporočilo, da je ostal poštni ;n brzojavni minister Giuffrida, ki se je nahajal kot potnik na vlaku, nepoškodovan.
Tardieuov govor, v katerem je i spomnil na proces proti levatin-! skemu bankirju Bo!o paši. ki je bil leta 1918 ustreljen radi vele-izdaje in proti prejšnjemu ministrskemu predsedniki* C'aillauxu, ki je bil obtožen stikov s sovražnikom. ki so leta 191»! skoraj do-vedli do poloma Francije, je napravil na zmerne Člane parlamenta velik utis. Če bodo zmerni elementi v zbornici stopili na stran opozicije, bo Briand poražen in opozicija bo izsilila njegov odstop. Včeraj zvečer se je priznavalo, da
AMERIŠKI KONZUL ZABODEN V MEHIKI.
Washington, D. C.. 26. okt. — Lloyd Burlinghain, ameriški konzul v Salina Cruz. Mehika, je postal predmet atentata neznanih napadalcev v ameriškem konzulatu v imenovanem mestu in sicer v noči 24. oktobra. Danes je bil državni department oficijelno informiran o tem. Poškodbe baje niso resne, čeprav precej težke.
KRAVAL V FRANCOSKI POSLANSKI ZBORNICI.
j Pariz, Francija. 26. oktobra. — Prizori v poslanski zbornici med ,socijalist ter člani desnega krila so postali tako r<H^ii danes po otvorjenju debate glede splošne
tvladne politike, da je moral predse je politični val obrnil proti 'sednik Peret prekiniti sejo. ministr. predsedniku, a vladni |_1—----
krogi so dali izraza upanju, da bo nes lahko izboljšal svoje prilike v svojem zaključnem govora da-, ter izšel iz boja kot zmagalec.
daljni korak naprej ter spravi potom ustavnega amendmenta celo zadevo piva iz okvira regulacij in pravil, katera se vedno zlorablja.
F. Fox, tajnik zveze pivovar-narjev je izjavil, da so regulacije skrbno sestavljene in da se bo vršila prodaja pravega piva povsem redno, če bodo ljudje, katerim bo izvedenje poverjeno, pravilno postopali.
Poslujoči prohibicijski ravnatelj 7P državo Ne A' York, je izjavil, da ni še dobil regulacij iz AVash-ingtona. Kljub temu pa pričakujejo prohibicijski ageutje velikanski naval prošenj za medicinsko pivo in vino.
Washington, D. C., 25. oktobra. Pivovarnarji bodo morali premagati še dosti ovir, predno bo postalo medicinsko pivo dejstvo — ,ie rekel Wheeler, generalni za-r-topnik Antisalonske lige z ozirom na odločitev zakladuiškega tajnika.
Večina državnih postav prepoveduje izdelovanje takega piva — je rekel. — V drugih državah so veljavne omejitve glede množine ter tudi drugačne regulacije, ki otežkočajo ali onemogočajo izdelovanje pravega piva. Tako na-primer dovoljuje Minnesota le po en pint piva na vsakih deset dni. Le devet držav je, v katerih je mogoče zdravnikom predpisovati pravo pivo. Pivovarnarji ne morejo prodajati piva direktno bolnikom. Lekarnar je edini, ki lahko sprejme recept in lekarnarji so se v pretežni večini izrekli proti prodajanju piva. Oni vedo do«
IN ČE JE RES, JE IMELA PRAV.
Washington, D. C., 26. okt. — A. E. Hester, prejšni unijski organizator, je obdolžil uradnike unij v vznemirjenih okrajih West, Virginije, da so direktno pripo-n ogli k z?kladanju premogarjev z orožjem, ko so vprizorili prerao-garji svoj zadnji pohod proti Logan okraju in da so dejanski pospeševali ta pohod.
Poklican kot priča pred senatni preiskovalni komitej je izjavil, da je porabil tri do štiri tiso«-dolarjev linijskega denarja, katerega je dal premogarjem. da si kupijo orožje. Rekel je tudi, da je imel stalni dogovor z neko tvrdko v Williamson, W. Va.. ki je dobavljala po trideset pušk vsaki teden.
(č'e se strelja na premogarje kot na zajce, imajo menda slednji tudi pravico braniti se proti temu z orožjem v roki.)
SKRČENJE PLAČ ZA IZDELOVALCE ČREVLJEV.
Lynn, Mass., 26. oktobra. — Uniji delavcev, obsegajoči 15,000 Članov, zaposlenih v tovornicah Lynn Shoe Manufacturers Association se je predložilo v odo-brenje predloge za neposredno skrčenje plač za dvajset odstotkov.
POŽAR POŠKODOVAL MUZEJ.
Antwerpen, 26. oktobra. — Požar je tekom pretekle noei precej poškodoval kraljevi muzej za lepe umetnosti. Uničenih je bilo dosti neprecenljivih umotvorov,.
GLAS NARODA. 27. OKT 19&1
"G L A S NARODA"
»RANK IAKIER, PrwMM
•LOV ENI AM DAILY
and Publish«« by PUBLISHING COMPANY {a corporation)
LOUIS BENEOIK, Treasurer
of Bwelr Cortl*n4t I
of tho Corporation and Addroaaoa at Abovo Officio ras «. au.rotigh of Manhattan. Nary York City, N. V.
HOlaa Naroda" tz^ajn vaakl dan Uvxamfl nedelj in praznikov.
teto loto volj« not sa	Ameriko 2« New York xa celo loto
1« Canada	UM ta pol laU
pol lota f H —	tv.OOZa enozomatvo za cUo lato
tet rt io*a "	»i.50 za pel lota
*T*0 (S43 97JOO I3J*
I, A« N A R t» P
(Volcr 9T lA« POOP*«) Oar	«vadaya
•v >en Vtlor yearly (UC
and HoHdaya.
AdvC>tlao«i«nta on AiPoetnon*.
prioaaay^o. Donar naj m iM kraja nerofinfkor da hitre]« najdemo
C L A 8 NAHODA Cortland« Street. »orou** of Manhattan, Now York. M. Y.
Telephone: Cortlendt 287«
Dopis
Corozal, Canal Zone, Panama.
Odkar sem zadnjič poročal iz Paname, som prejel nekaj pisem, v katerih s<» me vprašali, kako je s kmetijami v tej ljudovladi. Obrnil sem srlede tega vprašajija na "Blue Book" te ] judo vlade in v isti sem izvedel, da samec dobi po pet hektarov, oženjeni pa po deset hektarov. (Hektar po Web-sterjevenp besednjaku meri 100 o-
jezika z indijanskim. Večinoma je bakrene polti.
Združene države imajo tukaj vojaštvo od Atlantika do Pacifika. V bližini morja na vsakem koncu so rdnjavski t opni Ga rji . drugod pa pešpolki, ingreneers sijrnal corps, quartermaster in bolniški oddelki.
Kmetijstva se tukaj dive Kitaj-
Peter Zgaga
V soboto se otvori v New Torku razstava * America s Making*.
Zastopane bodo vse narodnosti. ki bodo pokazale, kaj so storile za Ameviko.
Za vsako narodnost je pa določen tudi poseben večer. Pri tej priliki bo lahko pokazala, kaj rna.
Jugoslovanom je odmerjenih prihodnjo nedeljo petintrideset
Iz Slovenije.
' i. Oni namreč vodijo jedilnice v ralov.) Te zemlje postane šele ta-} bližini vojnšnie in tako spečavajo, krat pravi gospodar, ko je vidno,kar pridelajo. Pravijo, da z majh
izboljšana ter takorekoč pokaže. ;negca kosa zemljišča dobivajo či- j minut. Na programu sta petje in da bo živel in se udomačil tam. stepa dobička tisoč dolarjev na jugoslovanski plesi.
Moja odkritosrčna želja je na- v,1° 11 P«dru*nie, ki b,K,° Prod"-
Jaz mislim, da ko je za živino-!me-ee. Sicer ne vem. ali je to res-rejo izvrstni kraj, ker ni potreba'"*™. Oni imajo najeto zemljo od graditi hlevov, ker je vedno toplo Združenih držav v notranjosti ka-i>i dovolj paše, bi bila še najbolj nalske /.one in plačajo neke od-dobičkonosna sadjereja. Seveda bi|stotke za zemljo vladi Združenih morala biti družba, to je več ro-.držav.
jakov skupaj, ker Amerika ima že Zemlja je zelo rodovita. V let-družbo 7. imenom United Fruit Co.i"«™	ko bolj pogosto dežuje,
Enega bi hitro uničili in bi ne mo-'zraste tl*ava tako visoko da bi se «»el uspevati ter spečavati svojih elovek lahko zgubil v njej. V zim-pridelkov.	skem času je prijetno toplo, ven-
Zemlja se oddaja samo v Canal. daVe ho\{ snhn> zato irna:i° Ki"
>o-
e-
katerih krajih krmijo mezge s krajšo, iz dolge delajo pa sianmi-
Zoni, to je, kar pripada Združe |ta-iei »apelja-no vodo zh njih pr nim državam Amerike. 50 milj na'J-!a- domačini kosijo travo. Po m
dolžino od Atlantika do Paeifi!:a ter na vsako stran kanala ."> milj. To se sicer da v najem, nikakor pa ne proda.
V bližini glavnega mesta te lju-d o vlade bi bilo po mojem mnenju dokaj prijetno, ker parrhiki prihajajo »kosti kanal dnevno in bi s«1
Lolociia, Ker sta so oi>e zDoriiici	»»«•	*
rlede protipivske predloge, kaj- ';apadno-indij*kih otokov (Wes
t	A	,	- -	Indies). emci, ki delajo za lsr n
ilo pivovarnarje, da prieno s ^^ ..h tolik0i da
sadje* lahko pošiljalo v druge kra- _ , ,	. , . .. , „ ,
je Ulavno mesto je Panama, to ^ delah ^ sk;nzi »J* dez,1°-
l e l»i se to zgodilo, bi bila. ta majhna ljudovlada nekaj vredna.
Tukaj se še vedno prodajajo o-pojne pijače izven Canal Zone. v ljudovladi Panama in drugih sosednih deželah juga. Imajo pivo, največ se pa proda ruma.
Živinoreja je menda tudi uspešna tukaj. Videl sem le nekaj krav. katere- so last bolnišnice in izgledajo lepo rojene. Znani Swift je iskal tukaj ljudi, ki razumejo živinorejo. Torej ima tudi on oziro-
i nest o je na pacifiški strani kanala; na atlantski strani kanala je Crisitobal Colon (Krištof Kolumb).
Za delo je *bolj slaba v tej okolici. ker beli ljudje so samo v dr-žavni službi (Civil Service). Navadni delavci so pa večinoma iz
West
h
nekaj vedno čaka in strada.
Za ameriške delavce je sezidano lepo mesto Balboa. Tukaj imajo stavbe iz cementa, vedno vse odprto, tako da ie sveži. eLsti in zdravi zrak vedno v notranjosti sob. Okna in vrata imajo prepredena s tanko žično mrežico, tako da se obvarujejo pred strupenimi komarji. Tukaj najdete klubovo liiišo, čitalnice, gledališča. Young
MEDICINSKO [PIVO.
Po < tel geni zavlačevanju, vpoštevajoč vso občutljivost suha<Vv, j<- urad za notranjo carino z odobrenjem zakladni.-ketra tajnika Mellona izdal regulacije glede predpisovanja piva v medicinske svrhe.
\V<"- mesecev je bila uporaba piva kot zdravila postavno dovoljena, vendar pa ni bilo mogoče predpisovati piva. ker ni bilo tozadevnih določb.
Meaeea februarja je generalni pravdnik Palmer objavil odločitev, v kateri je rekel, da nima urad za notranjo carino nobene pravice zadrževati permitov za izdelovanje, prodajo in predpisovanje piva za bolnike in invalide.
Tekom več mesecev je zakladniki department obljubljal, da bo izdal določbe, soglasno s pravnim mnenjem jusHčnega departmenta.
Avgusta meseca pa je tajnik Mellon sklenil, da bi bilo brezkoristno izdati določila, ker sta se obe zbornici kongresa ugodno izrekli g ti s tem bi se le napotile poslom, ki bi bil itak kinalo prepovedan.
Zadnji kongres pa ni sprejel tozadevne predloge, predno se je od godil in sicer ne radi prepričanja kon-gresnikov, temveč izključno le radi spora med poslansko zbornico in senatom glede določb, tikajočili se pre-iskavanja in zaplenjanja, ki nasprotujejo po mnenju senata četrtemu amendment!! k ustavi. Poslanska zbornica je pa ustrajala pri teli določbali.
Zakladniški tajnik Mellone ;,e bil zelo potrpežljiv, st*daj je pa konec njegove potrpežljivosti.
bočhn ni kongres posvečal nobene pozornosti pro- Men's Christian Association, po*t-
i -i • i -i -i a.	.-i« ni urad. lepe cementirane ulice,
Ustom zdravnikov 111 zdravniških strokovnih listov gle-	».	. .	.. . ;
o drevoredi, nasajeni s tropacninu
de tega zveznega omejevanja zdravmske prakse, so <lrevwU pf>najv{^ s paimami .Ima-ugovori v senatu brez dvoma zelo tehtni in nobenega jo svojo požarno hrambo, redar-dvoma ne more biti, da bo v sodiščih napadena prepo-Ltvo, bolnišnico, velike pro^ajal-ved medicinskega piva, če bi se pristašem Volsteada j ne, kjer dobivajo potrebščine po
posrečilo spraviti svojo protipivsko predlogo skozi kon- »najnižji ceni (Commissary) itd.
Jako zanimivo je gledati, ko irres	I	.	,
" ' *	.	, .	, .	»-ji paniik leze na višino z morskega
Osemnajsti amendment prepoveduje namreč izdelo-)^.^ Culebra_eilt je 195 vanje, prodajo ali transportacijo opojnih pijač, a le v;jjev vi»je niorja> in tako viso. pitne svrhe.
Pristaši Volsteada so popolnoma hladne krvi dodali temu amendementu besede ''ali pa v medicinske
svrhe'\	. , . .
i A •	i	i______j ic ,.„ina vrata pre<l njim m voda raste
S svo:ini lastnini amendementom so ijostopali nai	1 J
v 1 x	med zatvomicami ter tako vzdig-
prav tako kavalirski način kot so četrtim.
Kaj je taka mala stvar i ca, kot ameriška ustava med prijatelji nezmerne prohibicije?
Mr. Volstead kriči v svojem strahu, da ne verjema v žalostno vest, da so bile določbe v resnici izdane.
Akcija tajnika Mellona ga preseneča. On pa pozablja pri tem, da je zdravniška uporaba piva postavna, čeprav priznava, da so pretili tajniku s sodnijskimi koraki, Če bi ne izdal regulacij glede izdelovanja medicinskega piva.
Ti prenapeti suhači donuievajo očividno, da je tre-[obile vode kanala. Za cementirano
. ,	...	i j . i	. „i_; ,-s steno sedi mož in erleda po kana-
v interesu null svete stvari uveljaviti postavo, ki se m	- 1
*'	... ,	-tj i • Mu. Z majhnim	gumbom vodi
bila spreiota ter odrekati posta\me pravice ljudem, kn-j^^,
vini zločina, da so pivovarnarji, zdi-avniki ali bolniki.
ke. znane panamske klobuke.
Domače ljudstvo ne verjame v delo, zato je bolj počasno. Živi večinoma Iz tesra, kar mu narava sama podaja, to je obilo raznega sadja, kot navadno v toplih deželah. Slišal sem neko govorico, da
Mestna mlekarna v Ljubljani. f Lepim vrhom. Ukr;Kleni voli so Jugoslovanska mlekarska dmž-}bili vredni 20,000 K. V Beljaku ba v Ljubljani se preuredi v mest-|v klavnici so dobili še dva Hleba-no mlekarno, in sicer na podlagi j »U^va vola, tretjega pa ne. I začasnega dogovora med njo in j	vo! J*1 l,il ukraden tudi I.oj-
mestnim magistratom. Novi	Robieu in krava s telico Mil-
kami je zagotovljena zadostna' r'i' Lavtižar 11a Gozdu, množina polnovrednega mleka za
VSO Ljubljano. Mlekarna bo odda-!	Nezvesta slnikinja.
ja!a le pasterizirano mleko j bavi-^ Svojemu gospodarju je ukradla la se bo tudi z izdelavo smetane, j I van a Karan v Šenčurju denarja sirovega in čajnega masla, bolgar-|ui dru^rejra blaga v vrednosti skega kisleira mleka in mleka za 1340 kron. dojenčke. V mestu se bo ustano-j
Smola valutnega tihotapca.
- ledu ja •	iu ni'ečne izdelke. Sča- Neki trgovec i/. Češke je hotel
Poglavitna briga odbora naj "T n;UUt*r^.va	po!pred par dnevi iztihotapiti preko
bo. da ne bo ob pričetku teh pet-	tudl	.'aeje 480.1KHI kron Da kontrolni
intridesetih minut vstal kak jug«)-slovanski brat, si zataknil prste desne roke med gumbe na laj-belču ter se .1 mezincem in kazalcem levice uprl na mizo in pričel govoriti s svojim zvonkim glasom: "Gospoda slavna!..."
Teh petintrideset minut je namreč predraprocenih, dr: bi se jih
izrabilo v gnjavažo.
* * '
Najbolj neumno se. <lrži človek pred fotografom, n&jbolj naravno •»a v skritem kotičku svojega sta-novanja.
* - ♦ *
Prijatelj moj, ne /eni se z ameriškim dekletom, predno je nisi
I meje
orgair ne bi našli pri njem denar-Mariborski živinski trg. , ja. ga je skril na znanem prost o-Na sejem dne 27. septembra jejr»- Ko nevarnost minula, je šel Lilo prignanih ISO volov. 2 konja. P° denar, ili videl je. da so se •170 krav. 2 teleta in 1 osel. Cene j dobri ljudje že pobrigali, da ne bi s;» bile debelim volom u<| IU d,, j kontrola našla denarja. V jezi 20, polpitanim <h1 14 do lt;. bikom,:1H,1 to>'ko izgubljeno s\oto je pri-za klanje od 12 do 15, klavnim' i*,vii >"t'Var policiji in s tem seve-kravam: debelim ml IG do is. plemenskim od 12 do l:!. molznim «.d 11 do 14. mladi živini od 12 <lo 15, svinjam za klobase ml 4.">0 do 7 kron za kilogram žive teže. — Mesne cent : volovsko I. vrste JJ. II. vrste 20. bikovo, k*avjc in te-ličje 16. telečje ixl IS do 19. sveže svinjsko meso pa kron kili>.
1 la tudi samega
•he
Ne ,1-,
Maksimalne cene
st> določene v .Mariboru /a
Kroiii-
videl. kakšna je vstala zjutraj i* jpir 4 in fvbn!o tO K za kiiogr
postelje.	j 1 "ene veljajo izza tlr.r 2S. sept.
* * 1
Ugleden gost.
Lr< - pod. ki ima precej vi-11 socialno stališče, je napravil j v Brezovškovi gostilni v Ljiiblja-j i*■ -"»o kr«iu cehe in se (Kbitranil, ne 'da bi hil ooravnal svojo eeiio. k>>
l ■	.	*.	.	1
ije natakarica za trenutek zapu-r:la gtstilntsko sobo.
Proti tatvinam na železnicah.
i Ministrstvo /,u promet jo iulalu I mirt iujo vs.>;ii železniškim ravna-j leljvl Vt.lU. naj odsiej železniško bje pa/i ia blago v vlakih, ker se v zadnjem času vršile veli-['\C tatvine po Jugoslaviji.
Sp«
ma Swi ft ova družba okf> na uspe- j njegova organizacija $2652.50 na šno živinorejo Paname. Nasveto-j plačah, organizacija prvega i»a val bi pa vsakemu, da bi še bolj $5015.57 v šestih mesecih, natančno poizvedel po ameriškem poslaniku v Panami glede vseh
teh stvari živinoreje ali sadjereje. Bilo bi veliko bolj varno, da bi se zbralo več rojakov kakor pa samo eden, ker prvič je Co-operation secret of success, drugič se pa več palic težje prelomi kot eno posamezno. dKor pozna Mehikance, Italjanc in te vrste latinske narode, bo vedel, da jim človek ne more zadosti zaupati. Spredaj ližejo, odzadaj grizejo.
S slovensko bratskim pozdravom
Joseph Len i eh, Box 15, Corozal, Canal Zone.
Panama.
I;o tudi parnik pride. Ko paro-brod pripluje cd zatvornice, se za pro velika železna vrata za njim. odpro se druga velika želez-
ne parnik okoli 30 čevljev. Tako se nadaljuje, dokler ni parnik na višini kakšnih 2'"M) čevljev. Potem ga spuščajo dol i ravno tako. Potrebno vodo dobivajo iz umetno narejenega jezera (Gatun Lake). V jezero zopet dobivajo vodo iz bližnje reke U'hagres River). Vsa ta težka vrata oziroma za-tvornice tulpira in zapira elektri-!ka. katero zopet generirajo iz pre-
Ob dvanajsti uri.
Iz Jugoslavije prihajajo vedno žalostnejša poročila. Težke krize jo pretresajo do mozga.
So krize, ki nastopajo nenadno, prav tako hitro tudi izginejo. Teh se ni treba bati. NVvarr.e so le one. ki že izza ujedinjenja. bolje: ž»' izza či so v vojne g'ojejo na narodovem mozgu, krize, k: jih na pr- . vi pogled ni opaziti, ki pa razjedajo silo naroda na znotraj, v njego- L vem osrčju, v njegovi duši —. ki ga ogrožajo v njegovi ekzistenci!
Naša deca v domovini Je bolna. Ne toliko na telesu, kot na duši, na srcu. Na tisoče m *isoče je je, skvarjene in posiro«'cle: žalostna dcdš'"ina svetovne 111- rije. To j» najnevarnejša kriza mlade Jugoslavije.
Samo MlatlinHki domovi jo se rešijo! Ameriški sorojaki, ali ste se že odzvali bolestnemu kriku po pomoči teh revčkov t To je krik tonečega v valovih — krik nedolžne žrtve tuje rlobe!
Ne odlašajte z vršim darom! Ker vsak dan čakanja peha v še večjo nesrečo in skvarjenost to ubogo dco.
Sorojaki, pričnite z zbirkami! Prirejajte igre in prireditve za Mladinske domove! Zbirajte na svatbah, koncertih. ... ob vsaki priliki! Priporočajte, agitirajte, prosite, nadlegujte, če treba, dokler se ni vsak rojek oddolžil z večjo vsoto. Druge narodnosti v Asaeriki so vkratkem času nabrale milijone za svojo deeo v Ftari domovini" Ali
bomo samo Slovenci pustili izhirati svoj mladi zarod r podivjanosti jTurki. Nahaja se tudi mnogo Ev in sapaicenostilf t	^ropejcev raznih narodnoiti. .
Narod, ki hoče dobrobit, zna tudi žrtvovati. . . Z žrtvijo se Domače ljudstvo je » delo bolj
strašno silo elektrike. Pred kratkim je šel skozi jugoslovanski pa-robrod. Tukaj vidite parnike skoraj vsake narodnosti oziroma vlade s plapolajočimi zastavami do-tičnih držav. Kanal, kakor je izračunano do sedaj, je stal majhno svoto 366 miljonov dolarjev. Gatun I/ake je 1000 čevljev dolgo in 500 čevljev široko jezero.
Tukaj se nahajajo tudi tako-menovani San Bias Indijanci. Po številu jih je dve tretini celega prebivalstva. Oni ne pripoznavajo panamske ljudovlade. So sicer mirni, ali ako se kdo predrzne iti v njih domovino, ga ubijejo brez usmiljenja. Oni ne marajo. <3a bi se kaki beli človek spotaknil v njih ženstvo. Pravijo da je mnogo zlata v njih deželi.
V mestu Panama živi mnogo različnih ljudstev. So neke vrset Židi, ki jih imenujejo Arabian Jews; so črni kot aamorci ter se pečajo s trgovinami. Potem so Hindujanei z ovitimi glavami kot
Na neki konvenciji, kjer sta dva <	Smrtna kosa.	1
glavna tajnik i (oba izkušena ra-) v Ljubljani je 30. septembra
eunarja) oddala svoja poročila, i,imria 1>u kratki imu"'ni	S«>-! '
je prvi poročal, da izda njegoVa »■"'PodiGiia Anica P.ergant. nradnni-!
-,-ork - 1	('a Samostojne kmetijske	stranke.'
organizacija ^.»80 mtpeeno na pla- , ' 4	dne -»•)
, .	v 20. letu svoje starosti.	~
call, organizacija drugega navzo-	ški Ivan 1'levelj, načelnik
čega tajnika povrečno .$500. |	Poprava nasilja	l»i'*Ka orlovskega odseka.
Dnigi glavni tajnik pa je poro-j Za	je i/Vo/ila Avsitri. ;pali »» ga v Pravljah.
ia iz Srbije v Poljsko veliko 111110- J a jžino mla.tilnic in drugih |x>ljedcl-i a Jsliih strojev. Sedaj bil poslan ' transport zaplenjenih mfatilni« nazaj v Jugttslavijo.
Umil je
eptembra v
Pleve*'
• b
dnji Si-tamoš-Poko-
al, da je v šestih mesecih izdala !
Pravijo da številke ne lažejo, a v teh številkah mora biti nekaj napačnega: šestkrat 580 naj bi bilo 5015.57 in šestkrat 500 naj bi bilo 2652.50.
Pisati dopise je velika umetnost. Zadnjič sem eit;d tak umetniški dospis. l:i bi pc vsej pra-
Kozarce je krp.del
sedemkrat pred kaznovan i Viktor
Judež s Količevega in v Šiški. Ko j.*
v Medvodah ukradem
Prisega ministrov.
Dne 22. oktobra s » v ministr-j skem predsedništvu položili prise-1 »o zvestobe kralju Aleksandru I ministri I zumovič. M'toje Jovano-f vii". dr. Kuk ivec in dr Spaho, ki i so bili odsotni, ko so bili ostali mi-
zarce prodajal, je bil aretiran, j
1 nistri v Belgradu zapriseženi na ^ i zVestobo kralju.
Neka
Žepna tatica.
mlada deklica
v starosti
SSS IWjgi mE
vici moral imeti naslov ''Kako 20 let je prišla k stojnici Marijej t' zna kača žabo panati''. Zdi se mi. Vanelijeve v Ljubljani ter se /njoj
da je bil objavljen v "Prosveti" dne 19. oktobra. Več kot desetkrat sem ga prečita! in znam na izust nekatere odstavke. Ker nimam dotične številko pri rokah, bom nekaj po spominu citiral:
■c_____,	. . , .	Cle Elum, Wash.
Francosko časopisje o demonstracijah v Italiji.	& čikaške iiostaje sem se na-Zadnje protifrancoske demon- menil obiskati brata Medveščaka, stracije v Italiji so iznenadile ves ki sem ga tudi kmaio našel. I11 politični svet in izsvale ostre ko-* glej čudo, brfit me ;e spoznal. Pri-mentarje v Franciji. Pariško časo-[čakal me je s svojo obiteljo-hčer-pisje poudarja, da je to akt skraj-! ke ter mene, brata pričakal kot ne mednarodne nedostojnosti in j svojega očeta. Zahvaljujem se ce-tc tem bolj. ker se zadeva tiče na- H oh]te\yu spoZnal sem, da je Me-roda, kateremu Italija mnogo dolguje. "Echo de Paris'* prinaša
i>ogovarjala. Ko nelijeva zapa/ila la 1600 kron.
je odšla, je Vatla ji je ukrad-
oster članek o dogodkih v Milanu in Benetkah, kjer se je demonstriralo proti francoski delegaciji. — "Intransigeant" piše: Francoska javnost je silno vznemirjena radi neprijateljskih demonstracij napram naši delegaciji, ki je potovala te dni po Italiji. Francija je vedno podpirala Italijo v jadranskem vprašanju, zato pa dobiva slabo zahvalo. Sicer skušajo trezni italijanski in tudi francoski kro gi dogodke omiliti. venda£ tega ne morejo, in to tem manj, ker je fašizem gospodar javnega mišljenja. Predstavniki francoske armade so občutili in poizkusili, kaj znači fašizem. Kdo pa je za vse to odgovoren ? Na to vprašanje naj odgovore oni, ki se poslužujejo fašizma za orožje v borbi za politične uspehe.
Sestanek Pašica 1 italijanskim zunanjim ministrom.
Zagrebški Večer" poroča, da se smatra, da se bo Manzoni na sestanku z ministrskim predsednikom Pašičem dotaknil tudi vprašanj glede sestanka Pašiča z italijanskim ministrom za zunanje stvari Delia Torreto, ker se v Rimu o tem sestanku govori odkrito. Italija ima potrebo, da se o albanskem vprašanju sporazume z Jugoslavijo, ker je v zadnjem času naletela na Angleškem na odpor, ker so veliki angleški kapitalisti interesirani na albanskem
Trije voli so bili ukradeni
posestniku Janezu Hleban.ii Prednjega vrha. ko so s«- pas
DON'T	FORGET
jAMerica's Making Exposition u
EVENTYFiRST REG'MENT ARMCftfF
34- STREET & 4- AVLNUL
HE.W YORK CITY
October ZSm^venifeer 12*
pa vse doseže 1
S. Z. leao. Govori mešanico španskega vprašanju.
dvešček vrlo napreden človek, kar je razvidno iz tega. da rac je peljal na stanovanje, katero je bilo preskrbljeno pri dobri obitelji. Narodni dom ima !epo in hvalevredno notranjščine. Največja slovenska naselbina v Ameriki se iahko ponaša z lepimi stavbami, šolami, stanovanji in drugimi domovi. Na konvenciji sem večkrat izrekel svoje mnenje, toda na žalost se moj predlog ni nikdar sprejel, oziroma ni bil podpiran. Sam Bog ve. kaj je temu vzrok. Na konvcnciji so ukrepali vse naj-previdnejše, kar je v dokaz, da so bili na konvencii zastopniki pametni, da ne omenjam svoje malenkosti. Glavni predsednik Jed-note je mir?;1 nara\i, nadarjen, :n kar je poglavitno — učen. CJlavni tajnik je isvotako miren in pameten — učen pa ni. Isto velja o blagajniku. Tpravitelj in urednik pa tudi nista učena, pač pa samo naobiažena človeka, posebno upravitelj. Hr\at, ki bi ne vedel, kako ugledno službo zastopata, bi mislil, da ima pred seboj sorojaka. Drugi glavni odborniki pa niso nadarjeni, niti učeni, niti naobraženi. pa«' pa samo napredni mladi ljudje. Edino izjemo tvori Zaje, ki nima nobene zgorajšnjih lastnosti, ampak je samo plašen [ i a šaljiv. On si tudi ne dela mno go truda s svojo potrpežljivostjo. [ Frank Crnkh. delegat
FRANK SAKSER STATE BA
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik, Ketor. Kranj, LjLb.janj. Maribor, Meikovlfi. Sarajevo, Split, Šibenlk, Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni teiurna izplačila t Jngo>taviJi, it-iiji. In Nemški Ava&iji.
IZDAJAMO čeke v kronah. Lirah Jn dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki In vseh njenih podružnicah.
K*RODA/AMO par ob rodne ia železniške vo»o liste ua vse laajc In za vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive t efektivne« zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah a pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali anrleškib šterlingih, ako ni na razpolago amerUkih dolarjev r zlatu.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vloino knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in w nahajate v New Torku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju firez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali »te ga mogoče že kupili drugje.
Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogr.jl, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se btodo posluževali
naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in črnegore.	-

Frank Sakser State Bank
GLAS NARODA. 27. OKT, 1921
■ Ji—
VSTANOVLJENA LETA 1898.
GLAVNI TJBAD ELY MINN.
INEORPORIKANA LETA 1900.
Glavni odborniki:
Pr<»d»«rinlk: RfDOLF PEKLaN', »33 K 185tH St, Cierel-nd, a Podpredsednik: LOUIS b ALAN T. 3cx 103, Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSkli'L I'l SU'-tli.	ttloa.
Blagajnik: geo. L. BVUCIGcf. Ely,
Bl«»r»jiiik nelzpiataUk raruoia; JOHN KOVERN, 5J4 F. 2nd Ave,
W. Ou'.utb. Mlid.
Vrfcov»l sdrswotki
I>r. Jf H. V. GRABEF. 843 E. OUe Pt* N.8., 11tt/*urgh, Pa
MAX KKKŽlfNIK. Bar 8TZ«. Mork Bgftap. Wyo. MoHolt MlJLDlC, 2W3 Sa La»ndal* Av*t Chickfi, U'. KAA.NK »KRABLC, 4fc2I WaaUln^ton žtt-, Deaw, Oto.
LEONARD SLABODNIR, Bo* 480. Elj, Min«.
<;uj:<;<»!t j. run k nt a, Bo- no. stack Dinwot. w««a
K KAN K ZOK1CH. CL'27 St. Clair Ave., Cleveland, O
Združevale! odbor: VALENTIN PlltC, 619 Meadow Ave., ltoekdal*. Juliet, 111. I'A! L«N*: EKMENC. — H«1 Street, Ia Salks, 1U. JOHII' STKItIJ-:, 404 E 51es» Au-uue, Pueblo, Colo. ANTON CKLAttC, 70« MarlurL Street. Waukegao. 111.
— jediiutlno n.aduo kIahIIo: "Glas Naroda". 1---
V»* utvari, tikajoče ne uradnih zadev kakor tudi Jeaarn® pošilja-Ivo naj se j»oAiljuJ« na flavnej-a tajnika. V ne pr$r*»4i>e naj se pcčUja u« iirrtliHbiita iMjr<<tne«a odbora. Prošnje ca »preje« norta čJancr in boluiška npriOevala naj ne pošilja u* vrUovnefft zdrsTOika.
Jiip<*-l<..anhkj* Kato'Ukm J« <ln«>iu »3 priporoma vsem Jugos!ovkDom km obilen -jrlstcp. Kdor feli povtali ^lan U orc*nl«a«-ije, naj *e «?!asl tajniku t..jii-iega druitv« J. S. K. J. Za ustanovitev novlfc drufitev «e |>a oitruito ua jri. tajnika. Novo društvo »e Lahko vscancrl a 8 rfSan* ail V'la.nlcfcA.L
VI IZKAZ DAROV V POMOČ VSLED POVODNJI PONESREČENIH V PUEBLO, COLO.
Frank Perčič, tajnik lued i-lan 1 na seji društva Društvo j»v. Barbare št.
Skupno VI. izkj.f poprej izkazano
'•u tva v v. Alojzijami. 43. JSKJ nabral
ž 4.75
-1>K J. darovalo	$ 10.00
$ 14.75 $810.31
Po jasnilo.
C lasom sklepa polletne seje glavnega in nadzornega odbora, • ruo z ■ 11 i potoni '»rat a Ki an k Skrabca, nadzornika jtdnote, ček v znesku *7(>0.56 na t;»jr:.ke treh pitehlskih društev JSK-i. Pričakovalo ■•e je. «la se b<»do društ\a spora .'.ume.a in denar razdelila med prizadete člane. Ker so pa n -kateri zahtevali, da se de; ar izroči na Pueblo Jugoslav ltelief. ni rti-lo do sporazuma in končni rezultat je bil. da *mo j>o daljšem odlašan ,u sn.eje'i d< nar nazaj iz Pueble.
Ker smo bili pre|;;eani, da .«♦ nemogoče ustreči dvema strankama, simt darove ponovno nakazali 11% društva 111 sicer: na vsako društvo enakomerno vs po številu prizadetih članov. Društvom se je pa pojasnilo, da lahko narede po svoji volji, to ie. di lahko denar m/dele med prizadete člane ali pa ga izroče takozvauemu Pueblo
,li
ter
111
.lav Keliefu.
1 :< bilo s|wuočenih ].'{ prizadetih članov, za kali'tka >:a t i	sjiT>64.67
Od društva št. 1 >iiiii na društvo
Od društva st. ?s m, In 1 i sporočeni 4 prizadeti člani, za katere ri<i društvo nakaz di	$173.76
('d društva št. IJ >ta bila sporočena dva prizadeta člana, za kara srno nakazali in društvo	$ 86.88
52. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans.
.3. Joseph Homo ve, 563V*> J3. 3of ferson St.. Little, Falls, N. Y.
54.	Joseph Smolz. 114 West Sellers St. Hibbing, Minn.
55.	Martin Prah, Box &7, Lemont Furnace, Pa. 57. A. Martinšek, Box 125, Export, Pa.
C>8. Ludvig Champa, Washoe, Mont.
60.	Martin Govednik, Box 307, Chisholm, Minn.
61.	John Pezdire. 3^1.1 N. River St. Reading, Pa. 64. Peter Kloboehur, Box 32, Baltic, Mich.
66. John Kren, 605 Chicago St. Jollet. 111.
68.	Andrew Matko, Box 1203, Moneissn. Pa
69.	Frank Erpie, Box 301, Thomas, W. Va.
70.	.John J u rečic, 2228 Blue Isand Ave., Chicago, 111.
71.	John Peenik, 13700 Aspemvall Ave., Collinwood, 0.
72.	John Eržen, Taylor. Wash.
*i5. John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Fa,
76.	John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore.
77.	Louis Fink, F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa.
78.	Jacob Evans. 611 W, 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, 111.
84.	Matt Karcich, 101T Lincoln Ave., Trinidad, Colo.
85.	John Petrich, Box 238, Aurora, Minn.
86.	Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah.
87.	Michael Graborjan, 2S34 Lyon St. St Louis, Mo.
88.	George Zobec, Box 34, Klein, Mont.
89.	Karl Strnisha, 114 Miller S^Sowanda, N. Y.
9C. Valentine Orehek, 18S M-uJlr St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, III 99. Frank Podmilšak, Box 222, Moon Run, Pa.
100.	John Kalcieh, Box 61, Low«ville, W. Va.
101.	Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo.
103. Anna Pierce, 68S E. 157th St. Cleveland, O. 304. Joseph Blish, 1944 W. 22nd Placc. Cnieago, 111. 105. John Petrirz, 2216 Willow St., Butte, Mont. 306. Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Fra.ik Lov shin, 310V2 W. 4th St. Duluth, Hinn.
108.	Anton Nagode, Box 2^ Avon Park. Girard, O.
109.	Anton Lunder. Box 151, Keewatin, Minn. 310. Frank Bojtz. Box 112, McKinley, Minn.
111.	Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadvillt- C'oio.
112.	Anton Koehevar, Box 423, Ilibbing, Minn. 114. John Grahek, Bo>; P09, Ely, Minn.
136. Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa. 117. John Shank. Box 34. Sarte3l, Mian. 138. Stefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Gertrude Mlakar 140 Bural St. Aurora, 111.
120.	Mary Kosehak, Box 307, eZ'y, Minn.
121.	Jernej Intihar, Pox 12, Dodson, Md.
122.	Frank Farenehali, Box 122, Homer City, Pa.
123.	John Merhar, Box 294, Ironton,, Minn.
124.	Pauline Ermene, 539 — 3rd St. La Salle, ill.
125.	John Telban, Bo^ 374, Iselin, Pa. 326. Joseph Glass, Box 48,.New Dcrry, Pa.
127.	Frank S. Germ, 82 N. 11 th St. Jvenmore. O.
128.	Anton Chemieh, 9721 MeCuen New Duluth, Minn.
129.	Frances Kosehak, Box 920. Ely, Minnesota.
130.	Ignac Benkše, Box 412, DePue, 111.
131.	John Ponikvar, 3309 — 41 h Ave.. N. Great Falls. Mont.
132.	Leo Karnicnik, Box 175. Euclid, Ohio.
33. Frances Luzar, General Delivery, Gilbert. Minn. 135. John Blazine. Box 44. Rices Landing. Pa.
Zanella o bodoči poiitiki reške vlade.
Italija in Balkan.
Reka, 5. oktobra.
Začasni predsednik reške države in. naeelnik avtonom. strank*.-, Riccardo ^anella je v svojem govoru na otvoritveni seji reške kon-stituante podai naslednjo izjavo:
V imenu večine je pozdravil skupščino in posebej tovariše manjšine, o katerih želi. da bi bili lojalni nasprotniki v bodočem delu za konsolidacijo in razvoj reške države.
Naglašal je nepomšljivo itali-janstvo avtonomistične stranke iia Reki in dejal, da avtonomi-stiena stranka ni na pariški konferenci v volji 111 dejanju za izpre-mebo londonskega pakta in za priklopitev Reke Italiji za nikomur zaostajala. Ko aneksija ni spadala več niti med možnosti — mednarodnih dogodkov, je avtonomna stranka začela boj za re-Išitev Reke potom priznanja pra-i *"ice Reke d<> svobode in neodvi-i snosti.
Danes je ta neod* isnost gotovo ! dejstvo, za kar gre hvala veliko-; Slišni in materinski epori ter velikim žrtvam italijanskega naroda I hvala pa tudi privolitvi države — i SIIS. Tema dvema velikima činite-' ljema in jamcema naše svobode trre prisreen izraz naše hvaležnosti.	•
Med Italijo in Jug« slavijo mora loti Reka zvezni elen. a mi bomo kakor v prrteklosti tako tudi v bodoenosti z vsemi našimi moerai 111 z vso ljubeznijo branili — italijansko življenje te zemlje, ne da bi se oddahni«! od zdrave politike r.asproti someščanom druge narod-1 rosti nego je naša.
Sklepajoč svoj srovor. je Zanel-ia rekel, da bodo temeljne smernice notranje politike njegove ve-' einske skupine pomirjene med vsemi grajan 1 *in upostava reda in ^.bsolntne avtoritete zakonov in pravičnosti. Končal je z željo, da 1)! njegovo delo prineslo vsem f »Trajanom dobrobit in mir.
Večina je govor sprejela s ploskanjem.
»kupno i/pla-"a:i.na pio-blskii društva .iSKJ
:n ■ 136. Anton Tauželj, Box 193,-Dunlo. Pa.
S tem upam, da je zadeva povoljno zaključena. Poleg tu omenjenih darov prejm-'jo <>ni » lani. ki so irguhili svoje hiše ali vse jk>-lii^tV'i radi f">\pdii.ji :rpl'i<-n_ »• je;!nota še izredne jv»*lp<tre. j>o $5 \ aki pri/ad»'ti družini elanov .ISK-I iz sklada onemoglih.
Z bratskim pozoiavom
Joseph Pishler, glavni tajnik .
Naznanila.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjam tužno !bra 19
Ob jugoslovanske - albanski meji vre. Čete tiranske vlade, doo->-0 oborožene in oprem'jene. se pripravljajo na splošen napad iii vsak trenotek nam lahko rj-inese vest, da so se "sovražnosti ' spremenile v otvor.jeno borbo med rednim vojaštvom.
Tako se je vedno začenjalo. 1 »iplomatsko zijirbtno rovarenje jo začetek ustankov. ustonki in atentati ao početek vojaških intervencij in vojske. Zato je obmejni spi r med Jugoslavijo in Mbanijo ne. varna epizoda.
Epizoda pravimo lu sicer ep«znda v velikem sporu med Balkanom oziroma Juposla- ijo z ene in Italijo z druge strani.
Italija je revna dežela, ki zaradi pomanjkanja industrijskih surovin svojega proletari jata ne more prehran it i doma. Agrarno vprašanje v Italiji še dolgo ne bo rešeno in kmečki delavec bo v Italiji še dolgo roboval vel« posestniku, kateremu mora oddajati do tri četrtine pridelka. V državah » razvito industrijo absorbira industrija prebitek nezaposlenega kmečke«;.; prebivalstva, v lt;.!iji pa indvi-strija ni zmožna konknrem-e z zajj.idno evropsko ali nemško industrijo. I;er nima doma niti premoga niti železa, .liti les;i. Zato stremi italijanska politika za tem. da pride kjerkoli na svetu do lastništva ali vsaj d«» protektor.vta nad kako deželo, kjer bi mo«^la svoji industriji pridobili pottrKne ji snovi Tak<> zasi«r;irati lačnemu prebivalstvu vsaj skromen košček vsakdanjega kruha.
Italiji najbližje, 11a rudah vseh vrst bogato zemljišče je Balkan. Od Italije g:t loči sanic, ozko Jadransko morje, i:;>tero sr- da še vrhu t"ga obiti po kopnem preko slovenskega ozemlja. Odtod laške ambicije na Trst in še dr1' «* preko Trsta.
Na Balkanu žive narodi, ki industrijsko niso bogvekaj razviti, oziroma so še popoln« -na brez indnstrije. Tudi ta moment vabi Italijo na Balkan. Če se posreči laškemu kapitalu dobili na Balkanu Trdna tla pod seboj tam inzviti industrijska podjetja z laškim denarjem in z laškimi delovnimi močmi, potem je za Italijo rešen dober de I socijalnega vprašanja in ravno tako bi bilo zadoščeno laškim nacionalnim aspiraci jam. ki v svojem jedru niso nič dmgega kakor svetel in na zunaj bleščeč plašč, za katerim se skrivata lakota in beda laškega kmečkega proletari jata. in njegova borba za kruh.
Italija je b*la za «asa obstoja avstro - ogrske monarhije njen najnevarnejši tekme«"- >.a gospodarsko premoč na Balkanu. Takrat so Saški listi odkrito prignali, da more laška industrija in trgovina uspešno tekmovati z avstrijsko, /lasti s češko, ker j«1 od industrijske Češke po kopne a prevo.. loaira na Balkan mnogo dražji kakor pa i/, in. lustrialir: r-ur* severne Italije po merski poti Benetk«' - C"riiagora o-zirama Benetke - Albanija Odtod si lahko razlagamo nekdanje ri-valst\« meti Avstrijo in Italijo za premoč v Albaniji aa jako lahko razumljiv nač;n.
Danes Avstrija ni več in Ita:i.ia j«* rešena velikega in nevar-u«?ga konkUT—nta 11- Palkanu. Na mesto Avstrije je pa jjo vojni sto pila mlada država SllS. V tej politični tvorbi u leda italijanska podtika še mnog- hujšega svojega gospodarskega tekmeca na Balkanu kot je bila Avstrija.	slovamia drviva oa Balkanu ni Italiji trn
v peii zgolj iz nacionalnih oz i rov. r.mpak še bolj iz gosjK.darskega vidika. kajti Italija se wve-'-i. da r« bodo balkanski Slovani borili za svojo samo njim pripad ijoeo zem'jo in njeno bogastvo mnogo bolj /neto in / vso svojo vilo. kokor bi bila storila to Avstrija, kateri ni šio toliko za čuvanje svoje lasti kakor za ekspl«>aiaeiio podjarmlje-11 ih dežel.
Sovražna frontr med Italijo in Jugoslnvijo se vleč- vsv od Trsta do Valone. PosesT Trsta in njegovega ozemlja naj bi omogočila Italiji dostop na Ba!'"2i» p«^ kopnem. P-osesi Z.dra naj l>i jim bila epora za prodiranje v rudniško) najbogatejšo zemljo Jugoslavije, v Bosno. Skader in VaSono pa potrebuje Italija koi vpnniišče za svojo trgovino v Macedoni in v Bolgarijo. Svo jo nego je postavila Itali-;.a na vsa tr* mesta, vprašal, jc pa je. če je ne bodo Hal kanci — spod-nesli.
Na vseh teh točkah rum Itali.a proti naši držav«. V Trstu in
Imena in naslovi krajevnih organizatorjev J. S. K. J.
Claridee Pa zorov, in prepričani smo, da ena- .	, ,
^iari^ge, r	, j 1	,iezni vedno zaspala nad vse zavi. — Slovene
(■lanom društva sv. Mihaela st. kega se niste videli v nasi našel- |ljnbljena s^)roga in ]>lWrafra menilo avtonomijo
mati štirih nedora«;tlih otrok
40 JSKJ. se vljudno naznanja, bini.
da je bil na društveni seji dne 9. oktobra stavljen predlog in so-rlasno luxlpiran. da dništvo sv. Mihaela priredi veselieo v soboto
Prva številka znafi ite»ilko društva, potem je ime in naslor.	v k«»r:^ društvene prjre^jtve te igre dovclj prijetne
blagajne. Vsi člani in članice so
Igro je spisal naš znani rojak Anton Prijatelj. Njegove zmožnosti na polju dramatike nam za-rotavljajo, da bomo imeli na dan
vest. da mi je d-ne 5. okto-jv Primorju obeta Slovencem avton« mijo ne zato. ker misli 3 Slovenci 921 po kratki in mučni b«.- aobro, ampak ker hoče na ta način netiti notranje prepir.' v naši dr-
i avtonomije v ponujani obliki odklanjajo. k«»r bi po-ijo samo po imenu —. Na jugu pa oborožuje proti 'Jugoslaviji Albance in jih goni n;i naš omejo kot svojo ; '.'e ne bi imeli drugih dokazov za to.da stoji za Arnavti 1
JOSEPHINE KONCILJA
rojena Spolarioh,
1. Joseph A. Mer?el, Box 273, Ely, Minn. L Joseph KMeno, Box 737, Ely. .Minn. 'A. John Pelko. 1216 — 7th St., La Salle, 111.
4.	John DexnsJiar, Box 237, Burdine, pa
5.	John Dragovan, Box Gti'J. Soudan, Minn.
b John Kuiuše, 1 /35 ^ast 3:jrtl St., Lorain, Obio. 9. John D. Zunieh, 4093 E. Cone St. Calumet, Mich.
11.	Michael Mravencc. 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12.	Viucenc Arh, 1 Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa.
13.	Frank Zabkar, Box 104, Ilostettar, P».
M. Michael Nemanieh, Box 157, Crockett, Cal. "»J. Joe Intihar. 409—8th Ave., ."ohnstown, Penna
20.	Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn.
21.	Joseph Shraj, 4733 Sherman St. Denver, Colo.
22.	Anthony Motz, 9641 Ave. M. So. Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. EvdeQ, Minn.
26.	J« .eph Pogačar, 5307 Berlin Alley, PittsbTirfh, Pa.
27.	Z. A. Arko, Box 172, Diamondvillo, Wyo.
28.	John Jamšek, Box 126, Sublet, Wyo.
29.	I ouis Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30.	Frank Pucelj, 223 W. Poplar St. Chisholtt, Minn. 3L Martin Hudale, 1615 Ridge Ave..N., Braddock, Pa.
32.	G. J. Porenta, Box 176, Black Riaraond, Wash.
33.	Frank Schifrar, Box 122. Unity, Pa.
35. Andrew Malovrh, Box 151. Llovdell, Pa.
35. John Brezovec, Box 126, Coneaaaugu, Pa.
27. Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave., Clevcluid. O-
38.	Ivan Culig, 1217 Abrienao Ave., Pueblo, Coio.
39.	Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash.
40.	Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa.
41.	Anton Brelich, 477 E. Martin St East Palestine, O.
42.	Pribož Knafelc, 1102 Bohmeu Ave., Pueblo, Colo.
43.	Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont.
44.	Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
45.	Louis Kamlanc, 732 N. Varman Ave., Indianapolis, Ind. 47. Frank Lovshin, Box 37 J, Aspen, Colo.
49.	Frank Kovich, 214 North 5th St. Kansas City, Kans.
50.	Jacob Slabich, 218 Lynch St. Brooklyn, New York. 51. Joseph Kastelie, R. P. D. 7, Box 2G, Murray, Utah.
je pr avantgardo. Italija, zado-
| s-»je pogled 11a karto: Albanski vpad se vrši v smeri glavne eeste Vast ara 27 let. doma iz Petrin je pri '"Ila - Klbasan. ker je to edina zveza, ki omogoča lt/liji reden uvoz Brodu.	orožja in municije v notranjost Albanije.
Tem potoni se« zahvaljujem so- Sedanj: albanski * pad na naše ozemlje je torej le epizoda iz zabave, ter da nam bo ostala ta jrodnrkom in znancem, ki so me ,loI"e vrste bojev, ki so bili nekdaj med Avstrijo in Italijo, danes pa vabljeni, da se vdeleže zgoraj o- odfrtaTa v trajnem spominu .De- Itolaiili uu<\ časom njene bolezni se nadaljujejo med Jugoslavijo in Italijo: taka epizoda, kakor je bi
°;ldaljen;imi bomo užitka, katerega za-j in smrti Posebno se pa moram ra-"lorejo v« e e/.» 1T nuditi naši izborni igral- hvaliti Mr. in Mrs. Podvasnik, a, rta naj vsak..........krstni botri Mrs. Marv Markieli
veseli4*e, se naznanja.
pošlje za mesec november 75 eoii-
ci in igralke.
tov pole* rednega asesmenU.	Torai De Pozabit- na imenova-
Rratski pozdrav wm čl&iiom |dan. Pridite vsi in zabavajte in članicam JSKJ.	sc z nami. y
Anton Kosoglav. tajnik. Začetek igre ob pol sedmi uri
•zvečer. Po igri prost, zabava in Ely, Mirni. ples. Čl anieam društva Marije Ciste- K obilni udeležbi se prinoroča ga Spočetja se naznanja, da .se	Odbor. ,
vse vdeleže društvenega zborovanja v nedeljo 6. novembra popol-	VABILO dne. Na dnevnem redu je nekoli- na ple8no in Eabavno veselico, ko važnih za<lev, katere- morajo katerrf prire<li društvo sv. Aloj^js članice re^it*. na zborovanju. Na- §tey ^ JSKJ. v Conemaugh, Pa.,
!a epizoda laški boj za Trst. laško rovarenje v Črnisori. laška agitacija v Dalmaciji, lašk- sunki na triglavsko in koroško ozemlje, ne
daljne ]K»datke se vam bo obja-',
se
da bo
in Mr. Franku Jakovee. kateri so mi toliko ipomagali v mojih tuž- 1 d " nih časih; ravno tako onim. ki so prišli kropit blagopokojnieo in se v<leležili pogreba. Na.jiskrenejša hvala društvni sv. Štefana JSKJ. za krasni ve»iec ranjki v zadnji spomin in tajniku Mr. .los fo^a-čarju za njegov trud. Spoštovanemu našem upogrebniku Mr. John Ijorkov'eu pa, ki s« je toliko potrudil za v*, posetbna in najprijaznejša zahvala.
Mila mi soproga in mamica šti-
nrestane borbe ob albanski meji in italijanske intrige na Ogrskem. Ta spor bo treba rešit' v eeloti. iztiskati posamezne mozolce je pre-
v soboto 5. novembra 1921. Tem!tih nedorastlih otrok, počivaj v vilo na seji. zatorej želimo, da se potom vabimo ^"f»e rojake in roja- m i ru. Spomin na tvojo ljubezen udeležite zborovanja vse. da bo kinje ^ fe okolif.e da nas blago-i in požrtvovalnost do nas naj bo leni lepši uspeh.	|volijo posetiti na omenjeni ve.se-!svetilka, ki nas bo »spremljala na
Društvene uradnice. lici. Začetek ob 7. uri zvečer.! potni življenja, da se zopert srečno
Vstopnina 25«1. K obilni vdeležbi |snidemo. Naj ti bo lahka ameriška
VABILO.	vabi
Društvo sv. Jožef«'., št. 53 J. S. . K. J. priredi dne 29. oktobra igro in veselieo, na katero uljudno vabimo cenjene člane in članice vseh slovenskih društev, vse posamezne Slovence in Slovenke iz Little Falls in okolice,
Odbor.
Bolgarska armada.
Beogradska "Pravda" poroča kakor tudi'zanesljivega vira. da je velepo-, slaniška konferenca v Parizu sklenila obvestiti bolgarsko vlado, da
. , . . ; sme poleg orožništva in obmejnih da se izvolite udeležiti te pnre-1 (tpt f()rmirati 3500 dobrovoljceV
ditve- ...	! Bolgarija izjavlja, da ji je ta ar-
Predstavljena bo igra % imenom j mada neobhodno potrebna za vz-"Dva Potepuha". Igra vsebuje . drževanje miru in reda v notra-polno romantičnih in šaljivih pri- Jnjosti države.
zemlja !
Pittsburgh, Pa., 21 »kt. 1921. Čalujo^i ostali-Frank Koncilija, soprog. 5 let star sinček Frank. 4 leta star sinček William, 2 leti stara hčerka Helen. 4 mesece star sinček Johnny.
ROJAKL NAROČAJTE 8B VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. <«C| VA "0lil NARODA" NAJ-
Razne vesti.
Nova iznajdba na kemično-tehni- sti vodik kot p^dnilni jilin za zra-škem polju.	k o plove.
Francoski učenjak Claude je iz-! umil poseben način pridobivanja stavka Pekovskih pomočnikov je vodikovega plina. V eni uri je mo- oktobra izbruhnila v Pragi. Pe-goče na ta način pridobiti do 220 kovski pomočniki zahtevajo vsled kubičnih metrov vodika, in sicer novo nastale draginje 20 odstotno zelo poceni, ker se v istem času povišanje jJla5. pridobiva kot stranski produkt •
tudi ogljikova kislin 1. Po prejš- Slavni profesor Fedorov obsojen njih metodah se je to tudi sicer |	na smrt.
godilo, a v veliko manjši meri. j Kongres urologov ki se je vr-Znano bo. da izdelujejo potem ! šil te dni na Dunaju, je prejel dve iz vodika in dušika pod silnim pri-j brzojavki, da f.o boljševiki areti-tiskom amonjak in iz tega zopet rali svetovnoznanega urologa in rrannov soliter. Ta zadnja spojina, ravnatelja pet rog rajske klinike, je sila nevarna snov, kakor se je 1 <ir. Fedorova. ki bo radi nekih po-pokazalo nedavno v?edaj popolno-' litičnih stvari obsojen na smrt. — ma uničenih snilinskih tovarnah j Kongres je radi tega izdal poziv v Opavi. kjer je bilo tako grozno na ves kulturni svet. naj se zav-
število človeških žrtev. Na mestu.
r.ame pri sovjetski vladi za velike-
kjer je ta nevarna spojina eksplo- ga učenjaka, ki je postal še prav dirala. je nastala cxr> 100 metrov: posebno znan radi svoje sijajno dolga in 80 metrov široka globelj, j uspele operacije na bivšem rus-v kateri je talno vodovje stvorilo Vem carevieu. Profesor Fedorov do 30 metrov globoko jezero. — ze nad dvajset let predava na pe-Znano je tudi, da uporabljajo či- trograjski medicinski fakulteti. .
OLAS NARODA, 27. PRT, 1321
Zgodovina Liveiy-ja, - spi Jona v premogarskih unijah
NA TEMELJU NJEGOVE ZAPRISEŽENE IZJAVE.
Porota Wlnthrop D. Lane.
neonijske premogarske družbe in njih poskusa, da ubijejo stražo, katero je dala na razpolago Baldvinova detektivska agentura.
Mr. Lively je povedal svojo povest bolj obširno preti komitejem za vzgojo in delo v senatu Združenih držav tekom zadnjega zaslišanja. Ob tej priliki je prišlo dot zanimive konverzaeijc meti načelnikom komiteja, senatorjem Kenvonom ter senatorjem McKellar-jem iz Tennessee-ja. Wvernost, s katero so ti možje poslušali ugotovila Livelv-ja se je povečal* v slučaju MeKellarja do ogorčenja.
Izvlečki iz njegovega prieeva-j nja so bili objavljeni prvikrat dnej Lively je ostal v službi neunij-22. oktobra. Lively je izjavil, da(skih operatorjev le toliko časa. je pričel delati kot premogar v j cfokler je ostala prikrita njegova starosti trinajstih le,t. Rekel je, dvojna uloga. Ko je izsinila taj-da se je pridružil United Mine nost in je prišla resniea na dan. Workers of America v Blaek- se ga je (KlstranUo. Prilika za nje-band. \V. Va. Bilo je leta 1912 ali govo odstranjen je je prišla tekom 191:1. ko je stopil v službo Kald- pretekle spomladi, ko so se priče-
Prvikrat v zgodovini ostrega konflikta v West Virginiji radi unijonizma so postale delavnost' delavskega špijona javne v avtentični in podrobni obliki. Boj med linijskimi premogarskimi baroni v tej državi ter premogarji. ki se hočejo pridružiti uniji, po-t pese van od strani 1'nited Mine Workers of America, je pogosto zavzel obliko m ima tu me državljanske vojne. Mi smo videli, kaj se je pripetilo v Mingo < kraju, kjer so skozi zadnjih šestnajstih mesecev premogarji stavka.i. da si zagotove priznanje unije jn neke vrste guerilla vojno se je od časa do časa vojevalo. Na stotine premogarjev in njih druž i, ki so morale zapustiti kompanijske hiše, je win-Feltsove detektivske agentu- le v Williamsonu obravnave radi
, - . ' I 1 I I : • 1 K T.... : ..	„ i;.,,!;« <n Ire. V onem času je delal v Thur- streljanja v Matcwanu. Lively je
iivelo v sotorskih kolonijah ob Tug reki ter \ gričevju «n ljudje so	.. . , „	i,-. —
,. ,. ,	. -i -	„,	, :__-i + _ mond. \\. \ a. Ko ]e bil ze zarjo- bil prrca v teh slueajih m tekom
p*; izpostavljali vsake vrstnim tezkocam vremena, da si pribore to,	•	. . '	* , .f
1	,, .... . .	, ... 'slen kot tajni agent detektivske pričevanja je moral sneti masko
kar smatraio r,a svoje oravieo. Konflikt pa ni omejen le na Mingo;	® .	. i	..
J	" -	. , . . , - , . - ' usmrtil re, se ie vdelezil konvenci- ter ^e pokazati v svoji pravi bar-
okrai Vekako nolnv'a ureinojraeiev <Irzave. je ostala se do da nas-t . .	.	.	' . , . ,, -	. . ...
t Kraj. ,>«k.ik p a ^ - -	j	Je \ mted Mine Workers ot .Vme-ivi Od tedaj naprej je bila uiuc-e-
dnevi, neorganiznraa« «n ta poloviea je koncentrirana v g»av-[j>it#a v rharlestoniK Med drugimi'na njegova koristnost kot tajni nem po petih okrajih L« gan, Mingo, Wyoming. Mercer m McDowell.	ta koJlforenCa 1lldi iz-J agent in špijon. Še vedno je akti-^'™1 sh,,d	delavske zve-
Življenje na Goriškem.
Gorica, 1. oktobra.
Preko Goriške gr? zadnji čas neko veselo življenje. Del Kranjske ni tako živahen. Povsodi narodne slavnosti, ki so združene s
predpoldanskim shodom in ustanavljanjem ** Kmečko - delavskih zvez". Od vlade plačani listič v Oiorici, ki ima baje per naročnikov — svari ljudstvo pred tem gibanjem. Govori pač gluhim stenam. Naše ljudstvo in mi vemo. da je treba kmetu in delavcu trdne organizacije in da je treba med ljudstvom zasidrati narodno misel, da je ne bo izruvalo nobeno nasilje in tudi volkovi v ovčji koži ne.
Zadnje čase smo imeli prelepe slavnosti v Štandrežu. Riliember-gn. na Ajševici, polesr tega se je
ADVERTISEMENTS.
Rad bi izvedel, kje se nahaja JO-r	SLUŽBO IŠČE.
ŽEF KOCJAN, podomače Pe-j prini nedolgo sem prišla iz sta-trovžeov iz Leš na Gorenjskem, j reea kraja in želim službo pri slo-Pred pa p leti mi je pisal iz dr- venski ali hrvatski družini, ali pa
tudi v kaki kampi. Pišite na na-
slov
zave Utah in sedaj mislim, tla <=e nahaja nekje v Pennsvlva-niji. Kdor cenjenih rojakov ve Davis, za njegov naslov, je prožen, da ni i ga naznani, ako pa slučajno sam čita ta oglas, ga prosim, da
Josephine rjčič. ]*ox 347, W. Va.	(26-27—10)
Operatorji v vseh ter okraj h so trdni v svojem sklepu, da se unija |volila uradnike ter tudi napove-j ven v neunijskih poljih. kajti bil lie sme v gnezd it i med njimi ter s*, se poslužili številnih korakov, I (ja]a stavko v neunijskem New je imenovan pomožnim šerifom
■ ■-r	i 'I	I •	.	1 ■ * » " ___ _____________ ______••• *■ n W a	• ^ .	i	t -	T •	I	<« ■ -r-v	1	-	1
kjer je šoki niso, da preprečijo nnijoniziraiije. Preiskava od strani komiteja j [v jo zastopal Gatewnod krajevno glasno z izjavo generalnega *u vzgojo in delu v senatu Združenih držav, k.; se je pričela pred par,unijo. Pričal je. da je neki med
glasno z pravdnika
izjavo v državi.
Englanda.
meseci, se vrši seda.i naprej in zaslišanja bodo obnovljena v Wash-: na rodil i uradnik. po imenu Hayes, dosti pomožnih šerifov, ki so pla-ingtonu še ta teden.	'zahteval na tej konvenciji popol-[čani od premogarskih družb, ker
Da se je v tem konfliktu uporabljalo tajne agente ali under
cover men
....	•„ * . i - rp i -. . . - _ Mi« v West Virginiji na temelju,'gel
ze dali <asa pft/itivno ugotovijo, lak človek je v | *	, ,	,
*	' si .m K/^Ia l.kli rA	- 1« 1r ,-»	*«.
oni. ki se .lela *ot prijr.ielj unije, ki se ji
industrijalnih sporih	B.	-j-.-.j	— — a- , . , . , ,
J	1	,	.. . .	<litevalo od lastnikov rovov
ponavadi pridruži ter postane p( •.'('sto celo njen urm»n:K, ki se se"j0p-p. _
____
veda vdeležuje v>eh posvetovanj in vse za vse načrte. V ta namen J^est Vir^iniie
mora v številnih slu aph sprejeti službo delavca ter žive*i življenje navabiega delavca. služi za plačo. Ob istem času pa je plačan ali direktno «mI del-n! iialea ali detekti\"Kke agenture, katero je najel njegov delodajalce, .la mul. informacije, tikajoče se načrtov .n gibanj unij in da špi.ioiiira v splošnem glede njene delavnosti. V časih ni unija, v k:itt'i špijonirt. tajni agent, uač pa ljudje, ki soj
'zahteval na tej konvenciji popol-jčani od _|no organizacijo premogovnih ]>o-|je okraj preveč reven, da bi mo-
nuditš pi-imerno policijsko rarstvo.
Velika uloga, katero je igrala Baldwin-Feltsova detektivska a-gentura v industrijainih konflik-
da botlo lahlio rekli, ko se bo za-
vi«je
trgu je premog iz in sicer cenejši
zaposleni v njegovi napravi, ki mogoče agitirajo za unijo. To se je znašala njegova mesečna plača 7.">
k<»t ga moremo mi staviti na trg..tih v \Wst Virginiji. je imela za Pojdite in organizirajte West Vir-j posledico, da je postala ta agen-i/inijo. spravite cene na isti stan- tura splošaiega zanimanja. Z veseljem sem v sled tega sprejel priliko. tla se sestane m s T-homasom L. Felt sr. m. enim izmed partnerjev v podjetju ter načelnikom urada
dard koT nase in potem bomo jrovorili z vami glede višjih p 1 <)'"•. Lively je nadalje pričal, da je
»godilo v jeklarski industriji in tozadevna razkritja so prišla pred (dolarjev ter stroške, ko je sprejel kratkim na dan.
Ravnokar sem vrnil r dva tedna trajajočega obiska v West Virginiji. Tekom preteklega leta *»m preživel dva do tri mesece v l»-j državi ter preiskoval konflikt 2lede unijonizma. Tekom teh ob. iskov sem dobi! različna ugotovila glede zaposlenja tajnih agentov, najetih o«l ilelodajaleev. ki >e b«»re proti unijonizrau. (ieorge Bau-j.ewine, tajnik Willi: inson t '<»a! Ojierators Ass. je rekel da se je v
i je«; o vem polju, ki obzira v glavaem Mingo o'iraj. zaposlilo deset *j.:0 j^jj p}a^.an detektiv, a je re-! ljudje
takih ljudi <k! Baldv. m-Felts detektivske agenture. Število se seveda |kel. da ni dobival nobenega do-j-«krbn«
d easa d « čas=i ter je vrjetno. da je bilo ob gotovih jnarja <►<! l*nite<l Mine Workers <d
i
spreminja •asih še ve
te agenture v Bluefieldu. r*dkoder jdelo pri Baldwin -Felts detektiv- zaklada ta agentura premogarske •ki agent uri. Rekel, da 11111 je de- j lrnžbe s sitražami ali pa okrajne lo, katero je opravljal v rovih in'oblasti s pomožnimi šerifi, tvomicah, prinašalo dodatni de-! Mr. Felts mi je pokazal svojo nar. kajti plačan je bil kot vsak Uakozrvano "kamro grozot". To je drugi uslužbenec za svoje delo. ena soba v njegovem uradu, ki Dobival je plačo ob gotovem easii vsebuje neštevilne spomine na do-<-d Western Federation of Miners. I godke. v katerih so igrali njegovi i ^odd v Kozani v Brdih. Tudi ni
aktivno ulogo. Soba je|Nmel nastopiti pevski zbor iz Me-urejena in v :e je razpre- |aane> ker ne spada pod tisto orož-deljeno zelo natančno, t'love.k vi
ze v Rihembergu. na Otlici in drugod. Posebno lepa sta bila slav-uost in shod v Riebmbergu, kjer sta govorila Besednjak in Bitež-nik. Ta shod je obiskal tudi komunist" Furian. ki je nastopil /. lažjo m demairoškimi sredstvi, ki se jih mora vsak politik sramovati. Na veselici popoldne se je kar trlo ljudi: slavnostni govor je i-mei urednik Frane Bevk.
Na vseh teh shodih so sprejete resolucije proti novemu vinskemu davku, proti vojaškemu službovanju in za avtonomijo, ki odgovarja dejanskemu položaju dežele, poleg cele vrste drugih važnih resolucij.
Zapreke nam delajo tu in tam samo lokalne oblasti, ki so v vsaki vasi orožniki. Ti po svoji volji prepovedo veselico. Vzrok : — Ka-lj^nje javnega miru. — S čim: — Dekleta nosijo rdeče kikeljce, pla-ve modrce, bele predpasnike. — Ali ni to dovolj, da je italijanska država v resnici v nevarnosti 1 — Ta slučaj prepovedi take "narodne noše" in obenem veselice se je
VABILO
a veliko plesno veselico, katero
se mi sam javi na naslov: Matli.|j>rirwji Blovensko pevsko in iz-Rasinger, Kos 103. kartell,jcbraževalno društvo Bled v sobo-Mirni.	(26-27—10),to 12. novembra v Slov. Delav.
0--- - - -	skem Domu v Conemaugh, Pa.
VABILO	Tem potoni se vljudno vabi vse
NA VINSKO TRGATEV, cenjeno občinstvo iz bližnje iu katero priredi društvo Napredni daljne okolice, da nas blagovoli Slovenci št. 300.SNPJ. in društvo(posetiti v obilnem številu. Pelo se
bo več lepih novih pesmi, katerih
Združeni Bratje štev. 18 v Brad-•locku. Pa., v soboto 29. oktobra
v Litvins-ki dvorani. 810 AViush-ington Ave. Slavno pevsko društvo Prešeren iz PittsBurgha je tudi vabljeno, da nam l>o za-pelo
marsikateri ni ie slišal. Igrala bo slovenska «ro<ll>:L na pihala iz (.'onemaugh pod v<Klstvoin g. Na-vinška veT-ino slovenske koračni-Za telesna dela lLsmiljenja bo
nekaj krasnih pesmi. Člani in čla- jUajbolje pieskrbljesio. Začetek ob nice so vstopnine prosti, za nečla- 7. urj ZVečer. Vstopnina za moške ne 2oč in ženske proste. Vabim Lw. dame proste. Na obilno vde-vse Slovence 111 Slovenke ter bra-ji,*žbo vabi	Odbor.
te Hrvate, da se te veselice vde-	,->x 25&2T_10)
leže Za postrežbo bo skrbel otlbor.______
da ne boste žejni in laeni.
John Rednak.
Josip Rems
JAVNI NOTAR
2327 Putnam Ave.,
Ridgewood. L. I.. N. Y. Forest Ave Station

IMPORTIRANE
BRINJEVE JAGODE
Vreča 132 funtov $10.20
Pri večjem naročilu vprašajte
za jHiselaio raio. K naročilu priložite Money Ord«r
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. Novr York, N. Y.
Knjige!
Knjige!
je.	America.	di lahko okrvavljene bankovce,
liidirekten dokaz nporabe tak'U ljudi je vsebovan v nekem zad-I Tekom natlaljnega zaslišanja je katere se je vzelo iz žepov oseb,
premogarskih operatorjev, v katerem se 1 prišlo na dan. da je bil v času. ko; katere so ubili njegovi ljudje.
"straž** v M in h*., okraju, in j	v <vdoradu, šeRtnajat ali. Tam visi jopič z luknjo, katero je
'jeja jsedetnna j<t mesecev v ječi. Pojas-1 napravila krogla, ko j«* prodrla v
lete
z možno izjemv <l
njem ugotovila neum.iskih 1; javlja, da se ne u;m **ablja nib kih "da se jih uporabljalo že več kot eno Tajne jjjnžbe".
Mi trdimo, da imamo pn,vico najeti tajne agente", — je j je sam javi, oblafStinL Generalne-'vrste. Človek bi lahko zasledoval ekel Mr. Bausewine. da zavaruj« nio svoje interese. Mi hočemo ve- j !nu pi-avdniku v Coloradu se je lazvoj puške iz zbirke, ki se na-
pojasnilc, kdo da j** Lively, in !iaja v rokah Feltsa. Človek vidi ostal je v ječi. nabirajoč informa- j nadalje vse polno nožev, klo-bu
jsedemna i-«t un*secev v ječi. Pojas-j napravila krogla, 1 tnil je to s tem. da je ustrelil	nosilca.
Ikesra človeka v silobranu in da se1 Najti je nadalje
orožje
ho-
!'» naši ljudje in če j' to proti našim interesom. M •e jrovt-r" o unijonizinu ali ne.
je. »i. j - običajno postopanje teh Baldwin-Feltsovih
deti, kaj deli čelno vedeti.
Dostavil
detektivov »Mali \ i- vih. tako d; lahko izvetbi vse, ka.' se godi.
W. K<n-pler. tajnik Poe.ihontas <*oa! Operators Ass. je rekel, da ima njejrova zveza ;t li kontrakt Bahhvin-Feltsovo detektivsko ;* gen t uro. Ta zveza j»* sestavljena povečini iz premogovnikov v Vlereer in McDowell -krajih. Mi Koeppler mi ni hotel iz obzirov na "politiko |n»vednti, koliko takih mož je dobavila ta detekiiv&ka iitrenturska kompanij: v tem poju vendar pa je rekel, da jih je j mi njegovem mnenju oreeej, "ker je račun, katerega plačuje zve-i.a, prcej visok".
Do kakšnega obs« ra zaposlim jo druge zveze premogarskih ba-"anov v ilrugih okrajih ijudi omenjene vrste, tega ne vem. Med temi s oLojran ('nal 'Aerators As;.., Tug Rov»*r Coal Oi»erators Ass. in Winding (Julf Ope; i to rs Assoeiation. Jasn»» j«-, da se v William-»:on in Poeahontas [m.! jih. omenjenih zgoraj, zaposluje tajne agente, da postanejo člani unij in tla špi umirajo glede govorie in načrtov neunijskih premogarjev. ki delajo za barone.
Badwin-Felts det«ktivska agentura ima svoj urad v Bluefield v Mercer okraju, v s-eii ueunijskega distrikta. Mr. Koepler je re-1 el: - Ta okra j je lom :>aldu in-Feits detektivske agenture. Mi rtojimo na pravih domačih tleh.
Podrobno povest o delovanju takega špijona je povedal eden izmed tajnih operatorjev «amih. Njegovo ime j* C. K. Lively. Ta mož je dvakrat j>ovedal odlomk^ iz svoje povesti. Bih) je ob drugi priliki, ko sein ira « ul. Bil je zaslišan kot priča v majhnem mestn Lewisburjru. W. \*a.. tekom nekt obravnave proti dvema unijski-ma premojrarjema t-r je pod priseiro izjavil, da je bil devet ali deset let tajni agent Baldv. n-Peltsove detektivske agenture. Prisegel je, da je bil sko/i ves ta čas tudi član 1'nited Mine Workers of America, izza januarja ali februarja 1920. — je rekel, — je bil v Mingo okraju. kjer je unija ski'.^i'n organizirati premogarjev. Pomagal je oži-votvoriti tri lokalne unije v tem okraju. Bil je v intimnih stikih s t lani unije ter pomv.ir.1 uradnikom na različne načine Jemal je prisego od članov no\* >.tvorjene krajevne unije. Odpri je restavra-cijo v maj>nem me-tu Matewan. nahajajočo se direkino pod sha-,'.nllib era te krajevni- unije. Fnija je bila dejanski njegov hišni gospodar in njej je tudi plačeval najemnino. Restavracija je bila znana kot dobra ' unijska" restr vrači ja in člani lokalne unije so se radi zbirali tam. — Lively je delal uniji majhne uslug? kot napri-mer. da je plačeval zanje račune nakar je pozneje dobil denar povrnjen od uradnlaov -nije Vdeleževal se je vs*i*i načrtov in svetov (flede bodočnosti.
Skozi v« t« ča pa je pošiljal poročila svojemu delodajalcu, Baldwin-Felts detektivski agenturi v Bluefield, poslužujoč se fingi-ranih naslovov, da se izogne sumu linijskih premogarjev. Podpisoval se je s skrivnostnim simbolom "št. 9.".
Mr. Lively je p?:t~al z odkritosrčnostjo, ki je kazala, da mu ni treba ničesar skrivat'. Jasno j? bilo, da je bilo po njegovem mnenju njegovo delovarje vse hval" vredno. Odgovarjat je hitro na stavljena vprašanja ter ni bil prav nič vznemirjen tekom mučnega križnega zaslišanja. Star je štiri in trideset let ter ima ženo in pet otrok. Postave je srednje, čokat ter veselega razpoloženja. Lahko si predat avl jati, da s: je zunal pridobiti zaupanje katerekoli skupine delavcev. Njegovo pričevanje je bilo v zvezi z vsebino obravnave, ki ae je tikala napada skupine unijakih premogarjev na laatnino
t-ije od ljudi, zaprtih tam. z ozi- j !iov> denarja, svet?nj in drugih roin na i-azlične zadeve, katere se stvari, vzetih s teles ljudi, ki so je nreiskavalo.	(padli poti streli Felttsovih ljudi.
(Med/ svojih delavnosti v We«tj Ko se je pet Italjanov, ki so
ništvo kot Kozanci. Tako imamo — hvala Bo<ru — v vsaki vasi svojo vlado in nobene
No. Metlan.i je tisti kraj, kjer je hodil v šolo razupiti izkopova-icc mrličev Giovanni Bon. V resnici ni hodil, ker se je samo pote-vsakejpal in kradel. To je značilno, da
so raditega fašisti razglasili Me- Hitri raftuiar. 1'riroOne velikosti, tiano. ki je 11a meji Krmina, za slovensko trdnjavo.
Pri nas v Gorici imamo že javna predavanja. S tem dejanjem se je mesto zopet zganilo. Prvi je predaval dr .lies o Danteju, drugi je predaval dr. Besednjak o usta-
POUČNE KNJIGE.
Angleško-slovenski Besednjak —
Dr. F. J. Keru ..............
Nemški abtednik ...............
Nemško angleški tolmač ......
Pravilo dostojnosti ............
SI o vensko-nemški slovar — < Janežie liurtol)
Angleščina brez učitelja ........
Cirilica. Navodilo za city nje iu pisanje srbščine v cirilici .... Dekletom. Spisal Anton B Jeglič Gospodinstvo — Purgaj. Prak-tieua knjiga za naše gospodinje. (Trdo vezana.» .......... 1.29
5.00
.60] -.30
-1.00 .M
.80 2r0
[ -1. x.v. 2'Ialc življenje, povest.....65
i 7). tv. : Zadnja kniečka vojska,
j zgodovinska povest .......... .75
j G. zv. Gozdarjev sin — Fiužgar,
povest ........................30
zv.: Prihajat. Zanimiva po-
i . est ..........................60
. i*, it v.: tlreneelj: Kako sem se
jaz likal. 1. zvezek	1.00
• 10. »v.: lSreiicelj: Kako sem se 1 jai likal, L', zvezek	1.00
11. zv.: Breceelj: Kako sem se
jaz likal, Z. zvezek	1.00
14. zv.: Brencelj: Ljubljanske sli-
Virginiji je Lively pričal, da se je zbežali pred pravico, zabarikadi- {vi ruske republike. Debata je bila vrnil v to državo januarja ali tV-|»alo v neki leseni koči v gričevju'živahna. Le škoda, da se naša in-bruarja meseca leta 1920. Pride-1 West Virginije pred nekaj leti.! teligenca premalo briga za ta 1 jen je bil Mingo okraju. Bilo je, so jih agenti Baldwinove detek- predavanja. Tretji pa je predaval |Jos Jurč;ž 2V . Cvet j a
..........1	.	....	i„ T»:a...-._:I_ r/:___r______l ________'	"
ke. (Po-lohe ljubljanskega me-
40 sta> ..........................75
Knjiga o lepem vedenju Lrbanus, 115*„ZV" f , r°loma: Juan M*™- m
(Trdo vezano) .............. 1.00} PoTcsL iis =Paiiskega življenja
Mladeničem, Ant. B. Jeglič , I. zvezek, ...................00 j
< Iti- zv. Ne v Ameriko. Po resničnih <logo«lbata. .....................t5
II. zvezek ..........
Nasveti za hišo in dom.
knjiga za vsaki* hišo Pratila za oliko. I)r. J.
........ .60
Koristna
........ 1.00
Dostojen .65
Varčna kuharica, za slabe in dobre čase ...................... 1.00
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
SPILMANOVE POVESTI.
ravno v easn, ko so se skušali pre-nogarji tega okraja organizirati. Krajevne unije United MAne Workers so bile stvor j ene m v številnih krajih je .bilo opaziti živahno željo, da se organizira ljudi. Lively se je nastanil v Matewanu. «la koča, v kateri so se ltaljani
tivske agenture zasledovali prav do njih skrivališča. Vnel se je ži vahen boj, ko so se približali a-genti. Vsi ltaljani so bili ubiti.} Felt s mi je pokazal slike, tikajoče se tega dogodka. Najprvo je pri-
akrili. Nato so prišle slike glav mrtvih beguncev, tako razbite in okrvavljene, da bi jih ne b.ilo mo-
Značilno je njegovo ugotovilo, da je bil sam član Stone Mountain krajevne unije. Bila je Stone Mountain Coal Corporation, ki je goče spoznati.
dne 19. maja 1920 poslala trinajstj — To so ltaljani, s katerimi oboroženih Baldwin-Feltsovih dj-smo obračunali. — je rekel Felt-s tektivov. da vržejo več družin iz * glasom, ki je kazal ponos in obojih hiš. ker so moški teh družin Jenem skromnost. Nato mi je po--topili v unijo. Oboroženi tolovaji(kazal slike trupel mož v polni dol-> 0 izvršili svojo nalogo ter ,21111, zavita v prte 111 končno slike nato v Matewan, da čakajo najtrupel v krstah, z odstranjenimi vlak, katerim so se hoteli odpe- pokrovi.
ljati. Ko so bili zbrani na majhni Felt s je človek srednje starosti, postaji tega kraja, je prišlo do kojega življenje je poteklo v raz prepira med policijskim naičelui- ^rivanju zločinov ter v službi de
kom v Matewanu Sid Hatfieldo-m :er voditeljem detektivov Albertom Felts. Več premogarjev in drugih prebivalcev je bilo zbranih na postaji. Na ta ali oni način se je vnela bitka. in. ko se je dim razkadil, je ležalo na ileh dt*iet mrtvih ljudi: sedem detektivov,
lodajaieev, ki so imeli delavske težkoče. Govoril je z menoj prostodušno glede številnih delavnosti njegovega podjetja.
— Imel sem dvesto stratž v Cabin Creeku leta 1912, — je rekel s ponosom ter izjavil, da je imel tudi v rokah .stavko v Coloradu,
tir. Bitežnik. Zimski čas nam bo [ Hči mestnega sodnika itd. .. dal še mnogo takih predavanj. — Jos. Jurčič, 5. zv: Sosedov sin. Sin
Prav je, da se zganemo.	| kmetskega cesarja itd.........
Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. —• Tugomer, tragedija Dve sliki — Ksaver Meško
se
turam dovoli poslovati brez vsakega nadzorstva v industrijskih H^doT^udnoT NiVseTla*!^ kar Ve sporih? Kdaj in do kakega obsegaj se sveti itd. je upraviči ji va industrijabia špi- Patria, povest iz irske junaške do-jonaia
Tukaj je očividno opaziti spo-
be
Pod svobodnim solncetn, zgodovin-
2.	zv.: .Maron, kršjinski deček tz Libanona ....................
3.	zv.: Marijina otroka, povest Is kavkaških ^urs. ..........
4.	zv.: Praški Judek, povest, II. natis ........................
ti. zv. :Til indijske povesti......
o. zv.: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega ____
.35:10. zv. :Zvesti sin, povest iz vlade
' Akbarja Velikega ............
.75111. zv.: Hiteča in bela vrtnica, i>o-
.40 j vest..........................
[12. zv.: Korejska brata. Črtica iz
.35 j misijonov v Koreji............
'13. zv.: Boj in zmaga, povest iz
.30! Amana .......................
14. zv.: Prisega huronskega gla-
,751
I ska i>ovest, 1. zv.
.. 1.25
kruh ........................
Vesele povesti: Za možem, — V pustiv je šla. — Pravda med
bratoma .....................
Vojnimir ali poganstvo in krst,
župan Testemaai iz Matewana, en zastopajoč podjetnike. Kazal je
(,'e je Lively informiral premo-garsko dmžbo. kateri njenih uslu-
premogar in ea> prebivalec kraja, svojo veliko mržnjo do delavskih
unij in ta mržnja je tako velika, da je sl:oro sovraštvo. Voditelje žbeneev se je pridružil uniji, o j imij je označeval z besedami kot tem je seveda le mogoče ugiba* L J "outlaws", 4 'agitators*' in "men-Onega dne je bil v Charlesftonu,jaces'' hi več uradnikov United mogoče, v namenu, da se izogne Mine Workers of America je o-vsaki zadregi, ki bi lahko nastala enačil direktno kot "kriminalce", vsled njegove dvojne lastnosti,'Vse je kazalo, da ne dela nobene namreč prijatelja obeh strank. |razlike med eno unijo in drugo in Pri obravnavi v Lewinburgu je da je očividno smatral napore ka-eden izmed unijskih premogar-^eregaikoli, da pridobi drugega za jev, ki je pomagal pri napadu na (delavsko organizacijo, za povsem lastnino kompanije in ki je po-neprimerne.
zneje postal državna priča, iEja-j Dejstva, razkiita na temelju te-vil. da je Lively vedel za načrte, ?ra pričevanja, in dogodki, obraiz-tikajoce se naf>ada in da jih je leženi tukaj, predstavljajo po posneševal. — Pomagal nam je mnenju pisca predmet resne jav-dobit.i puške, — je rekel' ta pre- ne brige. Do kakega obsega naj mogar, Lloyd Bobectma.	se privatnim detektivskim agen-1
pad med dvema različnima nazo- Pod SVobodnin'. solnceni! žg(idovin-
roiua glode industrijainih odnoša-j ska i>ovest, 2. zv.............1.25
jev. Brez dvorna je edina služba. Povesti slovenskemu ljudstvu v katero so završili detektivi v teh^P^11.1' ^ iabav°. Kalan.......S5
zadevali, dejansko razkritje zloči-	est V*.*"\V.......S!
J	»isto e sest o, povest iz Abrucev .30
na kot so napnmer luupadi na o- 3Uke m ^v^ti, Ksaver Moško .35 sebe ali pa uničevanje la-sitnine. Student naj bo, — Naš vsakdanji
Lively je navedel več slučajev, v kruh ........................ .35
katerih je izvršil tako nalogo.
St^ar pa sega globlje kot Tiče se namreč nameravanega zaposlenja špi j on ov, da špijonirajo ter j povest .......................
delajo zdražbe med uslužbenci, ki Zvonarjeva h«. Zanimiva povest
so zaposleni z dovoljenimi stvar-.................. * •
mi, da se namreč organizirajo v ^z ^jem ''/^ V^ V^ V.'. skupno varstvo. Namen tega špi- Knjige družbe Sv. Mohorja joniranja pa je omogočiti delodajalcem preprečen je tega, kar smatra postava in sodišče za postavno dovoljeno.
Ali ne bo ravno ta vrsta špijo-naže povzročila s»pore ter proizvedla še več onega nezadovolj- Amerika in Amerikanci .. stva, katero skuša odstraniti?
Komitej za vzgojo in delo senata Združenih di-žav ima izvrstno priliko izčisrtiti to vipraiaiije tekom sedanje preiskave glede industrijainih bojev v West Virginiji
.35 .35
.40
.50 .50
Duhovni boj (.*J04 str.) .......50
Mesija (1. zv.) ...............30
Mladim srcem (2. zv.)
Spisal K. Moško .30 Knjiga za lahkomiselne ljudi.
Spisal I. Cankar..............1.75
Pet tednov v zrakoplovu ........2.00
.. 5.0U
LJUDSKA KNJIŽICA — POVESTI.
SLOVENSKA BANKA
V
Zakrajsek* Cešarek
70 — 9th AVE.. NEW YORK, N.Y (med 15. in 16. cesto)
ptiilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozna listka za vse valnejie črte: — levriuja notarato* pasla, kiaovzvsz! a starim krajam. — Csn« vedno* mad najnižjimi. — Telefon Watkfna 75»
1. z v. Znamenje štirih. Povest de
tektivn Sherlock Holmes.....60
zv. Darovana. Zgodovinska po-jiovest iz doI»e slovanskih apostolov.......................... .68
o. zv.: Jernač Zmagovae, povest. — ^led Plazovi, tirolska povest. .60
varja, povest iz zgodovine ke •
nadske ......................
15. zv.: Angelj sužnjev — Brnzil-
eka povest ..................
1C. zv.: Zlat okopi, povest ......
17. zv.:, Prvifc med Indijanci ali
vožnja v Nikaraguo ..........
IS. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ...................
10. zv.: Mlada mornarja. jM.rest
SPISI ZA MLADINO.
Bob za mladi zob, pesmice ......
Pedek jo pravil, pravljice ......
MOLIT VENIKI.
Rajski glasov!:
v usnje vezano ..........
v Lost vezano ...........
Sveta ura:
v ]>> itno vezano ..........
v usnje vezano ..........
v kort vezami ............
.25
.25
.25 .30
.30
.25
J0
.30
JO
.30
.25 .30
.30
.30 .30
.30 .40
1.80 1.70
1.00 2,00 1.80
ZEMLJEVIDI.
Združenih držav ................ J5
Kranjske dežele .................10
Zemljevid Evrope .............. J39
Velika stenska mapa ..........230
Zemljevidi: New lork, Illinois, Colorado, Kansas, Metana, Minnesota, Wyoming, West Virginia
in Alaska — vsaki po.........25
Pennslyvania ................. .50
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih nI v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Go 82 Cortfandt Si„ New York
M
CLAS N'ARODA, 27. OKT. Wit
Povestnik v sili
Premoženje, ki je znašalo Wusuj-kih četvero. Ali nas res ne znarte
dve in pol uri kratkočasiti! Na vsakega pride pol ure. nič več. Med vami so eden jurist, eden filo-log, «ien častnik, eden doktor
eden miljon in je bilo Lastnina ravno umrle devetdeset letn** grotiee Veronike, se j** razdelilo med -dve rodbini ubožnlh plemičev, kojMi roditelji so bili daljni sorodniki pokojne jrr<diee. Veli<"a.<tfna stara graščina, najb*t»ša nie»l iniuigiiiu pfisesivi pokojniee, ni imela že več kot trul«-s«-t let drugih stanovni-kov kakor -*tar»% do sl«^lnjejfa ea-sa še krepke skop*- grofice Veronike in pa njene tihe družine, obstoječe u. <wjinii) starih ljudi. Tem-nogi^ti «*aji in pa krasni vrti, ki so obdajali ponosni grad, so bili brez sprehajalcev in uživalcev. Drobni skakljajoči ptički so edini uživali prijetni hlad senčnatih bu-
Slovenski kmetje na potovanju po
nek ženski e'lae*. "ako na^n vzrok
odkrito^rčno razodetiete.""
"Ali ga moram res povedati
poprava z udanostjo Teodozij.
"Morate, morate!*' zaikličejo
glasovi <>d vseh strani.	i
"Stara grofica je menila", reče; Dne l8- septembra zvečer so se
Teodoaij obotavljaje se povedati,! v™ili slovenski kmetje s svojega
pravde —" tu umolkne i notem "da	pri.| potovanja po Srbiji v Bel g rad in
pia\ae	tu un.oi ne. a potem	.	..	^ 'sedaj se vrnejo v svojo ožjo slo-
poprašuje precej poredno lepega mladeniča, o katerem je vedela, da ni nikdar maral za matematiko in za klasike in da se ima on le nepričakovani dedščini zahvaliti, da ni {»ostal trgovski pomočnik.—
lizovanja samo —**
"No, kaj pa T* silijo v*i vanj,|vensko donwmno. videč, da m,če nadaljevati.	j ^ovanje ** Je	Popolno-
ma srečno, brez najmanjše nezgo-| de in v redu. Dobili so mogočne in j lepe vtise, ki bodo v marsičem iz-piemenili njihove nazore in predsodke, katere so doslej imeli o Srbiji in o Srbih. To potovanje bo
bolj tihim glasom Teodozij. Družba se zasmeje. "Ktatra lisica, kako jo je ugra-
bili ti. kaj si pa ti. Kvstahij?"
"Kaj sem jazr — Kaj iaznila !'' opomni Kvstahij
mrmra Ev.tahij v zadregi m'malo "Pa kak" v	teU1	H brez dvoma rodilo dober sad.
zardi. Zdaj imam čast biti toj** to nai» P™** - PrOM nek<k> Bilo je zdaj prvič, da sta prišla kar ste vi drugi vsi: solastnik te star^a služabnika.
"(iotovo jako karakteristično", meni drugi.
.'rasne graj«cine in —
lilasen smeh vseh pričujočih mu
.'• v iti kostanjev; mnogobarvni pretrga besedo. — — —
tuljčki pa ho bili »Mlini oi*-udo-i "Teodozij. dobri naš stari Teo-
tlei d i m •< * i h žlahtnih cvetlic. idosrij, m-besa sama so vas sem po-l<lobno ^ mrtTe obirarti"
Sedaj pa je bilo drugače. Že me-is!a,a- S^-dite k nam in nam ,poma-	..
I Teodozij;
skupaj slovenski in srbski zemljo-radnik neposredno na rodni gru-jdi.
"Ne, ne, o njej nič več ne po-, Ke mis,imo tnkaj opisovati povem brani se Teodozij. "Ne*po-;|efe potovanja dasiraYT1o bi to nikakor ne bil suhoparen potopis po
Nič vam ne pomaga braniti ^-'^bieajni šabloni. V tisk i, kater« Ini je stari tihi »-ad kakor!^it^ prebavljati ta dolgočasni ^o-| I eod',z1^ ker ziltvh' n,orate silo dobivali, so bili tako razno-.ilajer! po živahnem življenju. Ww»n!7'	''tudl koni"'atl bl1 ^ rtW,n	vrstni, srbsko prebivalstvo je raz-
ero drvi med n jegovim zidov-' Tako se nenadoma oglasi iz vseh vor-	vilo pri naših sprejemih toliko pri
i. Glasno. v,-v«.|ii Ji.vorjenV	k" - <lv": i '^pro m v dvora-' 1 •	vzdihuje. pogleda kvi-iSpfn0Sti in tako veliko bogastvo
išku, kot da bi hotel re<M : V	SVojega duha in notranje ter zu-
prekričalo ptičje p"*je \ gaju. ""	prileten gospod.	I. .	,	. , i
Cvetlice uho več negledane venele Ter-dozij. mož kakih petinšest-!-^"1 ],u,ePl1' bom pa -povedal. t-r,nanje kuitlire, da izgleda kakor v
■jih steblih, temveč v
nadaljuje:
• Ki
v<
na svojih steblih. Temveč v krasne desetih let, dolge sive brade in šopke vezane so lišpale z bogatim dolgih sivih las. prijaznega obra-pohiAtvom o/alšane - .bane po gru-;za' živahnih oči in gladkega lica, du. ali pa služile v kratkoca&nojtaJ<o ,Ja je kazal mnogo let manj, /abav.. brezskrbni mladini, ki 'h*1^' jih je imel, je bil že nad štiri-je vkon» e**li dan m
stem	c*'inega so obdržali dediči iz
med vse družine nckojne grofice.jPi?i,na damo odgovora! — Za-Njegova dolgoletna zvestoba iii'kaJ Pa fi1'"^'« - popra&eval sem udanost <lo ranjke 1L' —"akin je, njegova faričnf^ Ln razumnost
iantastični pravi jiei. Potovanje
O selil grofici vaša pisma ci-J zasluži v resnici, da se opiše in tal. katera so se vsa konča/vala z ostane zabelježeno trajno. Toda istim vošči lom, da jej želite dol-j tukaj bočem s?:mo poudariti neka-gega življenja in krepkega zdrav-jtere momente.
udila na pro- ^-st Vt gra.j^inski oskrbnik. Nje-,ja' P^^bovala se je porogljivo) Slovenski seljak pred svojo vla-
'in <k!ločno dejala: Tetxlozij, na ta do. V resnici neizbrisen ostane
vsakomur zgodovinski trenutek, ko so se sestali v Topčideru slo-
Bil je vroč poletni popoldan,! Solnce je l»ripekalo iz/a sivih oblakov, iti n«pTenes|jiva sopariea: je polnila zrak. Tiho je bilo p<»d
dt«-vjem okoli grajščine; kar je.
živelo, j, p,4,^uil„ V l.Ud„* 1>w|v««u finskih po^^v m de ^ ^ bj ,e ^ .^^ h kate™ « 8e pripeljali, se »sta-
sitne ora-Maii na'vri0-	•seni dobro vedel1 venski seljaki in naša vlada. Kma-
p»^tenosj ;ia-,za V7Tf>k — Ker mi ta moj tretji! lu po svojem prihodu so šli Slo-
oskrblji^epoznani zarod v pismih želi ve-!venci v Topčider, da si ogledajo ev ill de.is-"l°'	življenje, a v srcih siltamoinje gospodarstvo. Tramvaj,
/irrniee, v^e to je bila njegova
najboljša priporoeba. Ostal je tu-l^0^ ^are udit stara kragulja in
vi, seljaki izstopijo iz voza, od druge strani sc pripeljejo avtomo-
atore grajskega zidovja.
V veliki dvorani pri tleh, ki je|di d n0vimi gospodarji	v"prej-|menda kaJ hujšega! Moje pre-
imela umetno izdeian kamneinj — j ^^ '	možen je ni ravno malenkost, je-li (bil i, v prvem sedi ministrski pred-
tUk, je vladal prijeten hlad in, .. A|. ^ ?OSJKH|j do}„	poJ iV»dozij ? Ono prav lahko v -kuš-• ^nik PašiČ. Seljaki stopijo v po-
pr;wuje T»-od<"kzij obžalovalno. k
od
z hišljanoii '•ena. ičui
zunanje st rani j ^ kri5anje nekoliko pi,leglo in^,ike" ~ ,n tako govoreča m divjo j ^	dQ	ve - na »je zvijačno z očmi."
j dal jeva! je dobrohotno, "kdor jej * ^vrstno! Charmant!" dvoraaii j«* biU ta-ira^.n me-n«r« h™™,	^'»»elo je po dvorani med
polmrak. Ta pa je <prihajal odtod, ker so bila okna popolnoma i o/o prera.*
V	tej idi krat zbi VtV- 'j
je leno slonelo po na>b»njačih, držeč knjige ali manjhua ročna <lela v rokah. Ali videlo se je. da jih niti delo niti čitanje nič ka.j i>o-sebno no vc*eli.	J kratkočasite."
V	»s*- mladenič»-v različne stari »st i
i n iavo
vajen mestnega bruna, privadi se.
smehom navzočih.
y.\ ^ -1
•ana druži a mladiii ljudljtežko tjh«ra. enakomernega spo-lič-n v laiikih .-biekah! ]jt.n na deželi."
spravlja moje mlade sorod- i lnkrog, kmet Ažman stopi pred migala ^Pašiča, sežeta si v roki in Slove-! nee pozdravi zasluženega in veli-zado- kega Srba, a on mu odgovori z gi-r.jenim glasom. Prvie je stopil tu slovenski kmet prod svojo narodno vlado. Ta prizor je bil sijajen
Severova zdravila vzoriujeio zcrJ>|t » Uruziiu.'i.
Nervozne, oslabele
žene,
ki trp« na bolečinah v križu, ▼ bokih sili na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in deia v spo-dojam tela^u tažo. na glavobolu in neredu pri nara.vr.ia funkcijah, dobe udpcor.oc, kc vzamejo
Severa's Regulator
(Severjev Regulator). Pripcročen je za zdravljenje tisti.: pco«?bm.i lastnosti neredov in hiranj«*, ki so jim podvržene žsiske. Dobite ga yn svojem lekar a te danec. Cena $1.25.
VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
ADVERTISEMENTS
Rad bi izvedel /.a prijatelja .JA-1
ZAČDIBE, ŽELlSČA IN NAJ-HAZNOVFS1NTUŠA
NKZA ŠKKU11K4 \ domu i/ Podgore n-i Notranjskem, ki biva -.. t ij nekje v IVnnsi Iva-tiji. T Pišite p« trezpia^ni cenik.
| MHACA ZDRAVILA
sam čita. naj - • ;:ii	•♦katjra priporoma msgr. Rnetpp,
Joe Nanui. Ill W-^r s)(rM,e J nnam vedno v nalogi.
strew, t	Mi,,	♦ MATH. PEZDIR
t 1 ( -iS— ]o ♦ -------------- J P. t). B«x T72, City HaU Station
issss s^s kis mE 11 New York
je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslo-"	• vanske krone, dinarje, ita-
ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
srvniiu
• •/, i imra	ti»fm it.. več odvrne Teodozij nekaKo I """"
i	^i^'.lina zahava na raern, njegove pre- P»">erja«. ta p,.zor s p
./. tiruziie,	temv« prizadevajte Zt- ■ ■ zorom, ko je s ovenski kmet pr
Si. da nas s	čirnei-sibodi nekoliko —nue dolgoletne gospodinje m. ^ ^ J ^ ^
"Se<laj pa res ne zinem nobene {
nekako i ZUJaanji izraz našega oslobojen ja
nekem oziru bi
pred kneza
".laz. priprost samotar, da bi
i prijateljice.
**0 pač, pač! Lc še nani kaj o
je?
na Gosposvetskem polju.
Srbska kultura. Začudil se
ie bilo med nikni Ta ie sedel na i. - *, """V \	,	prateti povejte. t>betamo vam. da1	J.e
I jijuui. ia Jt siuei j Itratko^asil mlade, po zabavah K 4 1 .	. . i slovenski kmet, ko je ragledal vi-
men mi
. ostanemo pri vasem pripovedova- *
Tako
soko razvito srbsko kulturo. Po-
i/e in počasi pušil drago-;razvajene gi^K.de!" mlvrne plaš- .	. , _
eeno snrodko I)ru«'i ie iabal na -r j™*-	nju resni kakor svetniki.	.	, . ,
j. jAiiai jo* „,.	|	.. .	Jlje je sicer obdelano manj mten-
* piosijo vsi.	zivno, kakor na Slovenskem, toda
" \ este kaj, ljubi Teodozij, o
stolu ali slone! na naslonjalu. t»a-videzno zamaknjen v časopis. Oni se je zoq>et vdal zdehanju in čital iz knjig
grojee
"Mi ne zahtevamo od vas uic % ^ f
duhovitega notolaii u-a. mind*' • * ^^	1	i	y, 2eml ja je iako obširna in bogata
. " ' pmoiazi g<i miaoa nl skoposti nam še zdaj povej- , f - ,	*„ «
gospodična, "temveč le uekaj nam'".-	,da da-*e srbskemu kmetu popolno
| .	.	_	te , rcniKsli .si drugi. Kako J*% možnost ne samo, da se primerno
preživlja, nego tud», da razvija
natno kulturo. Srbski kmet je
napreden, opazuje pevsod vse no-
n'ida!inie utm ter •-----"— —---' — ~~ *------ -.ve pojave, je zanje dovzeten in
•i ^o stali na posameznih okrog-l"..	, " . JUJ , . . nedeljah, je .Kipošiljala, rekoč,|iraa velik orpanizacijski talent.
lih mizicah poleg oken lu njih '/illtl oK l	TrLZ L^ ** nadarj^e ubožee samo ob so- Ne^atere kmečke zadruge, katere
,......., .. , . J»*J lasje okoli eela po koncu stoje. uflt.,Vi "	i	-- , - - a , ^ , ,
skakljanje je bilo edino, kar je	. .	(.)otan.	'so nasi kmetje videh na Srbskem.
motilo takratno tihoto. Ptiči pa '' ]l°3* /!''-10riJe<	' "Molči, brezbožnik!" podari; so vzbr,dile naravno-t ostnnljenje.
nin,. pref»evali; saj so tudi «ii, ka-|T^!d??IJ odkritosrčno, "nuna v sestrična. uKo bi grofica Ve-jTežko je pojmiti, kako so se v ne-
kor mlada družba, čutili klaver-ttMsr" nu' »»»kabiega. \ krait-'ronika ne bila s\-oje dni skr^parila. mirni dofci in kratkih letih mogle
nost, ki navadno prevzame člove-jk,h »^'^ali bi lul zapopaden ves bi se mi zdaj ne veselili!"	j razviti take stvari, kakor je na-
ka ob veliki vročini.	jiek mojega dolgega, a mirnega! "živela torej skopušnost!" za-.primer vinarska zadruga prav v
(iospr dične in g«wpod*i sr. bili)	I« t", odkar aenizagle- ki ič^ veselo Evstahij in vrže časo-;srcu Šuma d i.je, v vasi Banja pri
bratje
!il1 ll,r*	v	hišici, ki pis v zrak. ''Saj res. prej sem ved- Topoli, rojstnem kraju Karadjor
tam doli blišči med zelenjem— no pušil nap<d prazne cigare tke, j d jevičev. p. katal je z roko proti zaraščenim'/.daj pa kadim, hvala njeni sko-i Pokrajina okrog Niša je šele oknom — do današnjega dne, ko posti, samo millares."	j pred 43 leti prešla pod Srbijo, in
irnam čast biti vas vseh udani slu-j ' fn jaz", pristavi mladi poroč- je preživela nekaj ler vojne in tri gntega. brezskrbnega žrvijenja. žabnik.	Jnik, "jaz s<*m prej hodil vedno leta bolgarske okupacije. Toda v
"H >di tako prijazen in obrni se' 4 * Vedno ponižen naš Teodozij!" p^š. a zdaj imam. svojega drago-,teh kratkih in nemirnih letih se drugam, bratranec Spiridijon; j P°šepota nekdo.	jeenega vranca. Prej sem vačjidel j* razvila tako. da se lahko meri
tvoj dim me hoee zadušiti", ogla-1 "Moj <»če je bi^ to", nadaljuje nosil stare, skrpane rokavice, zdaj ? vsako civilizirano deželo. Mala s i >«• zd i j ena izmed gospodičen [Te^lozij, "kar sem jaz sedaj. Že- pa — "	;mesta po deželi ne zaostajajo v ni-
lii sestre, bratranci in se-;	-jrečni dediči ln»gate
nepoznane pratete groftee Veronike. 1'zivali so /a nekaj dni v lastni grajsčini poletni hlad in slast bo-
po
in maha z batis»nim prtičem dimu. <la bi ga odgnala.
Itesfxde so veljale mladmiču v
lel je sicer, da bi si bil jaz izbral "ln jaz —" hoče drugi pove-!čem od malih provincijalnih mest drug poklic od njegovega. Ali ker dati.	i po Češkem ali po Nemškem in ce-
sem vedno kazal več veselja po-' A Teodozij mu |>onižno seže v le kultura srbske province se sil-njeni bližini sedečemu, ki jej je|ha)kovati po gozdih s puško na ra- besedo ter hitro reče: "Vsak člo-'no razlikuje naprimer od Galici-pore^n*» puiial dim v obraz.	I ati, kakor pa čepeti pri knjigah, vek ima svoje slabosti. Ranjka j Je, ki je bila sto let pod Avstrijo.
"Hvala Bogu. da >e je nekdo j obdržal me je po dokončanih p«*-' grofica je bila skopa, to je res, a j Srbska šola. Srbska šola je na-oirlavi!"	narasih l«-r»h doma Ko «em hil nrf.'imela ie tudi dobrih lastnosti." I rodna v pravem pomenu. Njena
je črtal, in iHimaknivKi se nekoli-
. .... .................... i na jstih letih doma. Ko »em bil pet- imela je tudi dobrih lastnosti."
otlloživši časopis, katerega I i »dvajset let star. umrl mi je oče "Dovolj o tem, pustimo mrtve.naloga je, da vzgaja d eco v naei-
in jaz prevzamem njegovo službo, pri miru!" pravi resno najstarej-i»nalnemjluhu narodnega ^ujedi-
"Tako smo tihi, val i huje
ko od Mmtriene. kakor v cerkvi."
"Ah. kako )e vroče nekdo v drugem kotu dvorane.
"Nič ne moreni citati; vročina me
muči."
"Jaz tudi ne morem č it at i: tudi men e muč i v roč in a ", od go v a r j a jo posamczuii glasovi.
"Najrajši bi danes celi dan v kopeli sedel", opazuj«* drug mladenič in %i o<l|>eiija /.avratmk.
"KoUko je ura V popraiuje druga izme<l g»«*pod«čen.
"Pol treh", je bil <»dgovor.
"FV»g! in pred petimi ni dane® niti misliti, d« se dš Hi »zpod stre-lic", pritoži se ne!cdo v družbi.
"Še dve in pol uri dolgega ča-tut! Hvala, grem rajši spat", tarna drugi.
"Vi gospodiči ste pa kaj malo galantni", opomni gospodična, ki je ve« čas čLtala neki ilustrovan čaaopis. *' Vas je petero in nas žen
Odslej sem se ves udal svojemu ša izmed go«podičen "Govorimo J	Koder so potovali Slo ven-
poklieu. V zadnjih dvajsetih letih'" čem drugem: o lovu, ako se vara!'" na vseh krajih jih je pricako-pa. ko je grofico Veroniko vedno ljubi; o duhovih, o katerih pravi-'val° "citeljstvo s solsko mladino, bolj vid zapuščal, bil sem jej ob-'J<», da navadno strašijo po starih k: * P«la narodne himne vseh enem tajnik, oskvbijeval Jej vse1 gradovih; ali o eemurkolisibodi;!ireh V^rnen. a uciteljstvo je v denarstvene opravke, čital jej pis.|;» ne ofcirajmo svoje največje doma in časopise ter jej služil kot. brotniee!"
njena desna roka. S čim drugim1 Teodoeij je izpr«-videl. da ne življenju nikdar|!>odo prej jnistili ranjke grofice pri miru, dokler ne bo razflrovora
pa se nisem v bavil."
"Dovolite. Teodozij !" pretrga n» kaj drugega navodil, in tedaj mu besinlo J^>iridijon, ki je bil reče počasi, položivši roko na če-najstarejši izmed družbe. "Ker(lo. kakor da bi zbiral svoje misli: ste prečitavali, kakor pravite, gro- "Majhno dogodbico bi vedel po-
tici vsa pisma in bili tudi njen taj-Kidati, kamera se je pred dvajse-nik. povejte nam vendar, zakajna tem gradu vrnila, ako uam ni ona nikdar odgovorila nap»e bo gospodi predoljpočasna.''
pisma, katera smo jej redovito vsi!	hitro na dan ž njo!" silijo
pošiljali h godovom in ob novem mladeniči.
letu."	j "Poleg nas v naslonjač se vse-
Na Teodori je vem poštenem ob-ldite!" vabijo gospodične starega razu je bila videti zadrega. On ni,"Skrbnika. Iirzo odgovoril.	|	(Dalje f>Hhodnji«.)
"Ne bo|te ae, da «bi nas razža-lili, Teodozij", reče prijazno ta-
				
		L'-^I	BBS	m
svojih govorih navdušeno pozdravljalo narodno edinstvo. Gotovo je vsak slovenski kmet občutil, kako daleč zaostaja v tem oziru naša šola za srbsko. Dolžnost šole je. da vzgaja človeka za dobrega državljana. Za državo je vrednejši mal > izobražen, toda zaveden državljan, kakor visoko izobražen. a brez državne zavednosti.
Gostoljubnost ia presrcnost srbskega ljudstva. Obisk je prišel ta-korekoč nepričakovano. Ni bilo časa. da se pripravi svečan sprejem. V Niš bi naprimer po prvotnem načrtu morali priti v soboto a so prišli v petek. Vsakdo ve, koliko truda prizadene samo skromna prireditev. Ako bi bili ti sprejemi takorekoč naročeni od zgo-
r;:j in umetno prirejeni, bi izpadli vsekakor zelo k! a verno. Toda opažalo se je. da gr? ljudstvu v resnici od srca. Vsakdo se je potrudil sam od sebe in dal. kolikor je mogel. Opazilo se je. da smatra v resnici vsak čl o ve?. Slovence za svoje goste. Kjer je kdo mogel, je postregel, bil oči vidno vesel, ko je mogel priti ž n jimi v dotiko. Ravno ta osebna presrčnost vsakega posameznega domačina je delala sprejem tako prijazen.
Zavest narodnega in državnega edinstva. Večkrat s > sliši pri nas očitanje, da so Srbi šovinisti, ki poznajo sam.» svojo Srbijo in srbski narod, a ne marajo za druga plemena. Slovenski kmetovalci so imeli priliko opaziti, da je Srb ne ««mo globoko naroden, nego tudi široko naroden, ki -»e je v svojem mišljenju in čustvovanju pov-spe! do popolnega narodnega edin stva. Nikdar nisi v nobenem govoru slisiil poudarjati srbstva. pač pa mirod in državo. Predstavimo si. kako bi bi* > pri poaobni priliki na Slovenskem in kako bi se poudarjalo specifično slovenstvo. — Srb ve dobro, da je med Slovenci mnogo ljudi, ki nečejo narodnega edinstva in skupne države ter mrzi.io Srbe. to je tisto pleme, ki j« nositelj osvobodilne ideje in državne misli, toda Srb nima do njih nobene j* ze. Smatra jih kot izgubljeno d-M o, ki j*1 bila vzgojena pod tujim krovom. Treba jih i< polagoma pomočjo prosvete ?opet pripeljati pod skupni mater-r;i krov. kjer pa to ni mogoče, je • reba mimo čakati, »ia izumre polagoma stari rod. ki jedel iz e-iripčanskih loncev in pripogibal kolena, ko je pi! iz vr«-leev sovražni deželi.
Presrčni pprejem slovenskih kmetovalcev v Srbiji je imel svoje korenine ravno v globoki zavesti. ki je prodrla v vsako srbsko dušo, da smo iste narodnosti c Srbi. ločila nas je od njih samo hudobna usoda.
Srbsko dinastično čustvovanje. Srb je dinastieen. to se vidi pri njem na prvi pogled. Obrtnik v svoji delavnici, kmet v stanovanju vsakdo ima na steni sliko svojega vladarja. To ni umetno narejeno ali od zgoraj komandirani patrio-Hzem. nego izvira v resnici iz duše. Tudi pri obisku slovenskih kmetovalcev jc prišlo to dinastično čustvo do izraza na različne načine. Najviharnejše odobravanje je žel vsak govornik vedno pri oni točki, ko je omenil sedanjega ali pokojnega kralja.
To so nekateri momenti, ki so vzbudili pozornost slovenskih kmetovalcev pri njihovem pose tu srbskega seljaka. Gotovo se bo vsak Slovenec še v poznejših letih lad spominjal na ta pomembni obisk, ki je lodil toliko izlivov prijateljskega čustvovanja in toplega rodoljubja. Slovenci so videli srbsko poljedelstvo, \ideli pa so tudi srbsko rodoljub je in opazovali so oboje z enakim zanimanjem. Eno kot drugo je temelj naše države in kdor ga ruši, je naš neprijatelj.
("Slov. Narod".)
MAJZELJEVO POSESTVO
v Belicerkvi na Dolenjskem se proda z vsem inventarjem in živino, t. j. tri zidane hiše, polja, travniki, gozdovi, vinogradi itd. Gostilna, mesarija, trafika.
Ponudba na Majzeljevi dediči, Belacerkev pri Novemmestu. Jugoslavia, Europa.
BREZPLAČNA POJASNILA
Na tisore rojakov se obrala na mene vsake leto za razne informacije. Vsakemu dam pojasnila zastonj. Izdelujem tudi KI'PXE PCMiODBE, POOBLASTILA, 03VEZMCE in 1MILŽNA PiSiiA,
POBOTNICE. OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Moja dolgoletna praksa jaiWi vsakemu dobro delo. Pišite aii pridite osebno.
Anton Zbašnik
SLOVENSKI JAVNI NOTAH Corner 4Rth and Butler Sts. Telefon: Kisk 2085 Pittsburgh. Pa»
Zastonj! ČUDOVITA GODBA Zastonj!
NAJNOVEJŠA IZNAJDBA
Ura, slavna vsled svojega rekorda svetovne godbe.
Vi boste boste presenečeni in navdušeni, ko boste slišali tako čudovito godbo, ki je skrita v novoiznajdeni uri, katera je ravnokar dospela iz Evrope. Ta ura igra čudovite melodije, skladbe najslavnejših umetnikov, in vi jih lahko z veseljem poslušate, samo če navijete uro ter pritisnete na gumb. Eno zbirko svira približno dvajset minut ter je vse skrilo.
W	Vam ni potreba Iz-
dajati denarja za draga godala, kot so piano in fonograf ter njihovi valji oziroma rekordi itd., kajti ta ura je tako napravljena. da bo njena godba	nadomestila
vsak dragocen instrument.
T;i ura je napravljena iz solidne bronce ter je nadebelo pozlačena. K*-r je krasno izilclana. bo vačl hiši v okrasek. Kolesje je tako napravljeno. da bo kazalo boljši čas kot v.saka dru-Ka ura.
f: od be no kole.sje je v dnu ure in je tako postavljeno, da je prosto vseh »tresljajev in vsega, kar bi oviralo čiste in sladke gla.sove godbe.
Ta ura, ki je tako velike vrednosti za v«c:<ega, ni samo Iz-boren časomer, paC pa tudi prvovrstnr godalo.
mesecu samo to veliko
$6.
50
Vredna .i« pravzaprav $18.00 doeiiu je naša cena v tem s J5-letno garancijo vred. Zagotovo izkoristite takoj I on ud bo. kajti pozneje bo cena $18.00.
Izr»-ž:te ta oglas, napišite svoje ime in naslov razločno
s SO centi v poštnih znamkah za pokritje poSiljalnih plačali, ko vam bo ura dostavljena. Poskušajte jo deset ni žnjo, v;im bomo vrnil vaš denar, PIŠITE DANES!
UNION SALES CO., Dept. 48, 673 W. Madison St., Chicago, 111
ter nam pošljite zaeno stroškov. Ostanek boste dni in če niste Jiadovolj-
ADVdTIfl KMTTMTg.
Želim Izvedeti za ANO VODOPI-VEC, s katero sva potovala skupaj \x Trsta s parnikom Columbia in sicer 24. maja. Išče jo njen prijatelj: .JoKC-ph Ta »ear. Hox 137 James City. Pa. f 26-27—10)
Brezplačne hlače bo dobil vsakdo:.
Prid«nlte štiri znamk« po 1 cent ter piftit« po pojasnila takoj. O-K TAILORING CO.. Dept. A.
1206 N. Irving Ave III.
Naznanje in Priporočilo. Pozor igralci harmonik.
*^TAZNANJAM cenjenim rojakom sirom Amerike, da sem se preselil v lastno hišo, kjer bom imel večjo delavnico, in obenem trgovino vsakovrstnih harmonik svojega izdelka, kakor tudi vse tej stroki spadajoče dele.
Izdeloval bom slovenske, nemške in kromatič-ne harmonike ravno tako kakoršne si kdor želi. V popravilo vzamem tudi vsakovrstne harmonike.
Cene sem znizal za $20 pri vsaki harmoniki.
Vsako delo garantirano in točna postrežba.
Zahvaljujem se mojim odjemalcem za naklonjenost in se za nadalje priporo-čam za obilo naročil.
S spoštovanjem
oAnton cTHervar
6921 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio.
iiMillnilttii-HMlllHiH
mmm
rlfiaiiffiiih-.-iiiHtf..
JStiJiuiLiiii lii« i if •n'-iaiižv -iii
..is-*- .. -Alii	«." . . jKL ,
■■->.'A r - -
6LAS NARODA, 27. OKT. 1921
Vdova Leruž. Spisal^i,^ori*tt-
Prevedel za "Glas Naroda" G. P.
Francoski detektivski roman.
4 H
(Nad*ilj< vanje.)
V	trenutku, ko je ocImI Noel iz sobe preiskovalnega sodnika, se je pripeljal o«"*e Tabaret. ves wsel in srečen, kot s spodobi prina-šalcu dobrih novie.
Skočil je iz voz«** ter po stopnjieah navzgor kot dvrjset let star mladenič. Za celo g^erijo je potreboval le dva skoka ter planil kot kanonska krogla v «obe sodnika. Pisarja je z veliko silo potisnil na fctran, n« da bi ga pr >-il za odpuščanje.
—	Ujet, — je zai.rieal, ko je stopil na prag sodnikove sobe. — ujet v past, zaprt. Imamo »a.
liaburon, ki je siri š«- vedno pod uplivom razkritij Noela, pa ni imel Aiui:»la za to h r 117.10 veselosi Ozrl se je strogo v očeta Tabaret ler rekel:
—	tiospod, pomirite se. bodite dostojni.
Ob vsakem drugam <"*asti bi se .^tari mož ustrašil, da zasluži tako Karanj«-. V tem treni tku p« ni to karanje napravilo nanj niti najmanjšega utiša.
-	Xe morem biti mirer . — je rekel, — ter sem ponosen na to. Se nikdar ni videl svet takt stvari. Vse smo našli, kar sem napovedoval vnaprej. Zlom'jeno bodalee. sive rokavice, ustnik za smodke. Nobena stvar u«* manjka. Vse boste dobili, gospod, in še dosti več. Sedaj vidite, da zmagala moja metoda, katero je (Jevrol toliko zasmehoval. l>al hi tuko_ sto frankov, da bi bil le on sedaj tukaj navzoč. Ne, tievrol lovi človeka z uhan:, Jiober dečko, ta Gevrol, izvrsten dečko. Koliko mu plačujete na leto za njegovo bistroumnost?
-	Moj dragi Ta\aret. — j.* rekel sodnik, kakorhitro je mogel priti do besed«-, — bodite r«^ni in lotiva se stvari na rodni način.
No, — je odvrnil star* inoži, — kaj koristi to / Vse je jasno sedaj. Ko bt>«io privedli moža semkaj preti vas, mu pokažite enostavno •trobce, katere >em vz«*l izza nohtov žrtve obenem z njegovimi ogulje-airai rokavicami. To ^a bo presenetilo in premagalo. Stavim, da bo priznal vse. Stavim sv«,i© glavo proti njepovi, čeprav je to riskantna hlvar, k^jti njegova bo najbrž odletela.
liaburon ga je po .hiša. in š -l« potem, ko se je razburjenje starega možakarja ohladilo, ga je pričel irpraševati.
Sodnik j«* bil zelo presenečen, ko je iz;edel. da je Albert ob po-j/ledu na zaporno jkh v/kliknil Vse je izgubljeno.
No, — je zamimral. — to je strašen dokaz proti njemu.
—	Gotovo, — je odvrnil oče Tabaret. — Oe bi bil v navadnem razpoloženju duha, iu nikdar n.' dovolil, da mu uidejo te besede, ki j/a dejanski uničujejo.
Bilo je raditega, k«-r smo ga aretirali, ko se ie komaj prebudil. Ni bil v postelji. temv< ' ležal oblečen na zofi, ko smo dospeli. Skrbel sem za to, da sem po^al naprej preplašenega .služabnika, kateremu .sem tesno sledil jaz s<un. Na ta nač n je bil demoraliziran. Vse moje kalkulacije so se udejstvile. Pa nikarte s bati. on bo že našel \vjet-110 zveneč izgovor za ta svoj vzklik. Mimogrede omenjeno, smo našli ludi včerajšnjo števi«k.j polkijsk« Uazete, vso zmečkano, namreč številko, k: je vsebovala poročilo o umoru. To je prvikrat, da je novica v listu pomagala pri z^sačenju zločinca.
. — l>a. je mrmral sodnik, globoko zamišl jen. —vi ste dragocen človek Tabaret. — Glasneje pa je dostavil: — Jaz sem popolnoma prepričali. Noel 'J.-rdy me je ravnokar zapustil.
—	Vi ste videli Noela! — je vzkliknil stari možak.
V	istem trenutku je izginilo celo njegovo ponosno samoeadovolj-vtvo. Oblak strahu. k< t koprena se je razširil preko njvgovega lica ter zatemnil njegovo veselost.
—	Noel tukaj, — > ponovil Nato pa je boječe dostavil; _ In
en ve
—	Ničesar ne ve. — je odvrni' Daburon. — Ni mi bilo treba uti-kati vas vmes. Sph.h pi. ali vam nisem obljubil popolne tajnosti?
-	O. potem je VM dobro. — j vzkliknil oč • Tabaret._ In kaj
mislite o Noeju?
Prepričan sem. da j« plemenitega srca. _ je rek<;l sodnik. — Ima mo.no. a obenem ne/.nc naravo. Oils t va, katerim j«- dajal tukaj izraza in o kojih pristnosti nisem mogel dvomiti, so kazala visokost tluše, ki je žalibog zet;. redka med nami. Rekokedaj v svojem življe-.ijti sem >«• s»*sta! s •'•lovekmr, ki bi Ni od prvega početka pridobil mo-.»•• simpatije. Ilobro lahko razumem ponos človeka, ki se šteje med njegove prijatelje.
—	To sem ravne rek« !. Prav I.sti učinek proizvede na vsakega. •>az ga ljubim kot da ;c moje lastno dete. Naj s - zgodi kar lioče. on bo podedoval moje e-io premoženje Da, jaz mu hočem zapustiti vse. Moja oporoka je napravljena ter se nahaja v rokah Barona, mojega notarja. Tudi za madamo Gerdv je nekaj zapisanega, a to bom sedaj iakoj izbrisal.
—	-M a dama Gerdv kiualn ne bo potrebovala nikakih zemeljskih llagrov, Tabaret.
—	Kako / Kaj m-slite? Ali j- srot*...
—	Ona umira ter be komaj preživela današnji dan. Goapo£ Gerdv •lain mi je povedal to
—	Sveta nebesa. _ je vzkliknil stari možak. — kaj mi pripovedujete! 1'mira 1 Noe! bo znorel. Nef ne. Ker ni njegova mati, ga ta
zguba ne bo zadela Umira ? Tako zelo sem ji bil naklonjen pred tem razkritjem. Ubogo človeštvo! Zdi se mi. da izginjajo vsi glavni sokrivci tega velikega greha ob istem času s pozornice. Pozabil sem vam namreč povedati, da sem čul v palači Commarina nekega služabnika pripovedovati nr!:emu,drugcml, da je starega grofa zadela kap, ko je izvedel za aretacijo svojega sina.
—	To je največja nesreča za mladega Gerdv-ja
—	Za Noela ?
—	Računal sem s pričevanjem grofa Commarina, da dobi on nazaj vse to, kar tako zelo zasluži. Ce bi umrl grof, če bi umrla raada-ma Gerdv m ko je vrtova Leruž že mrtva, kdo dam bi mogel povedati, če se je načrt, obrazložen v teh pismih, v resnici izvedlo?
—	Res je, — je mrmral oče Tabaret, — to je res. In da nisem tega videl! Kakšna usoda Jl? se ne motim. Jaz sem prepričn
Ni končal. Vrata Oaburcnovega urada so se odprla in stari grof < ommarin sam se j- pokazal na pragu, v krvi in mesu, tako eestit-l;iv m dostojanstven kot ed^n onih starih portretov, o katerih domne- ' vate. da so zmrznili v svojih pozlačenih okvirih.
Stari gospod je dal z roko znamenje. Oba služabnika, ki sta ga
podpirala, sta izginila. ---------- t p ;
Enajsto poglavje.
Bil je v resnici -:rof de 'Commarin, ali pravzaprav njegova senea. Njegova glava, katero je nosil ponavadi tako visoko, mu je paijpla na prsi. Njegova postava je bila skljpčena. Njegove oči niso imele več običajnega ognja.'Njegovi lepi roki sta se tresli. Njegova neurejena oble1;« je še bolj spravljala na dan izpremembo, ki se je zavrnila z njim. V teku par ur je postal dvajset let starejši.
Ta robusten stari mož je bil sličen enemu onih velikih dreves, kojih les v notranjem je strohnel in kojih življenje obstaja le še v zunanji skorji.
Taka drevesa izgledajo na zun-ij zdrava, kot da se rogajo času. En sam močan vihar p t jiii vrže na tla. Ta mož. ki je bil še včeraj tako ponosen na to. d,; se ni še nikdar uklonil nobenemu viharju, je bil poražen. Ponos njegovega imena je predstavljal njegovo celo . ilo. Ko je bilo to ime ponižano je padel tudi 011. V njem je vsaka stvar odpovedala ob istem času Njegov hladr.L pogled brez življenja je razkrival t*.pe misli. Nudil je sliko skrajnega obupa, tako skrajnega obupa, da se je s;,dnik stresel ob pogledu nanj. Oče Taba-let je bil prestrašen in celo pisar ie bil ginjen.
— Konstant, — je rekel Daburon hitro. — pojdite z gospodom Tabnretom ter poizvejte. č<: je na prefekturi kaj novega.
(Dalje prihodnjič.)
Železniška zveza Slovenije z morjem.
Za kaj gra/ Vzemite zemljevid železniških prog srednje Evrope * in poglejte železnice. odpadejo na Jugoslavijo. Lahko je spoznati, da so novi državi pripadle železniške proge, ki so bile namenjene drugi, ne več obstoječi državi. Dunaj, Budimpešta in Trst so velika središč«, kamor so težile železnice nekdanje monarhije. Jugoslavija pa ima svoje potrebe katerim ne ustreza prej obstojeeč in prejšnjim razmeram primerno železniško omrežje.
Ako razmotrivamo zmljevid železniških pro L*, zapazimo med ne-dostatki takoj, da manjka kratke zveze med Kočevjem in Brod -Moravicami. Ta košček ni več kakor zanjka ali pentlja, da se prav izvrstno zveze železniško omrežje v Sloveniji z onim v Hrvatski. Da se ta, samoposebi umevna spojitev še ni izvršila, je rzrok pač stari boj za pivenstvo med Trstom in Reko. Avstrija je raji zidala alpsko železnico v Trst, kakor da bi bila dopustila, da bi bil šel njen promet na Reko. Danes j" položaj ves drugačen. Sedaj mora vsak Jugoslovan želeti, da se promet odvrne od italijanskega Trsta ^o lastni zemlji k lastnemu pristanišču bodisi na Bakar ali v Dalmacijo.
Proga Ljubljana — Kočevje — Brod — Mora vice ustreže tej nalogi popolnoma, ker peljt v najkrajši črti v Dalmacijo se pri tem .zogne vsakega kilometra ovinka in prihrani v prometu proti Reki 76 km pota. Naloga pametne tarifne politike pa ho, da se pospešuje to progo. Ali naj prikličem v spomin, da je samo avstrijska tarifna politika omogočila, da se je obrnil izvoz iz Češkega preko Trsta, čeprav bolj teži na Hamburg? Sedanja osamelost in opustošenje Tr-sta je dokaz. Industrije bogata Gorenjska ter velika industrijska južna Nemčija pa teže k progi Kočevje — Brod — Mora v ice izrecno ugodno, in ni treba veliko razborit osti in pogleda v bodočnost, da prerokujemo o velikem pomenu te proge za izvoz.
Kdor spričo teh velikih viaikov narodnega in državnega gospodarstva. kateri mse pridružijo ne baš tako tehtni deželne obrambe, vprašanje, ali bo železnica, ki bo brezdvomno glavna proga, vse skozi prvovrstna, ta pač le prazn i besediči. Ker bo imela značaj trlav { mh prog. katere bo a-zala, bo sam;: glavna pro<ra. Imela bo ista razmerja vzpona, kakor železnica na Reko. s katero se združi. Dočim ima Ta priklopna proga v dolžini približno 44 km 25 odstotkov vzpona. bo imela proga Kočevje — - Brod — Moraviea isti vzpon samo v dolžini 18 kilometrov. Proga Karlovac — Rek?, je bila najvažnejša izvozna proga nek la.i ta'.;o velike ogrske države in zanjfi gotovo prvovrstna glavna proira. Isiotako ne bo nihče tajil, da so proga — Dunaj — Trst. proga iz Insbrucka preko Brennerja v Italijo, druga alpska železnica Avstrije v Trst, glavne železnice.
Pri lokalnih železnicah je najti še večjih vzponov, do 40 odstotkov. Osobito pri električnem obratovanju, ne pomenijo nobene ovire. Ti navedeni primeri Se tičejo samo železnic v gorskem svetu. A-ko se prav ocenjujejo oziri na kapital, ki se naloži v zidanje železnic ter na stroške obratovanja, pridemo do izkušnje, da se pri glavnih progah v gorovju vzp>n 25 odstotkov le nerado prekorači. £a železnice po ravninah in priče v j 11 veljajo druga načela, daje se z ozi-rov 11a obratovanje prednost manjšim vzponom. Bilo bi pa napačno, aico bi načela za ravninske železnic; veljavna hoteli uporabiti za gorske železnice. Kajti, kkor je treba stremiti za cenenim obratovanjem prav tako je treba 1-uli paziti na majhen kapital za zidanje, sicer trpi rentabiliteta.
Veliki vzponi se nahajajo zve- —---•
ADVERTISEMENTS.
<3 O
čine v goratih pokrajinah, koder j lektričnega obratovanja pri že-so Često vodn2 moči na razpolago, leznieah. Tudi Avstrija ima v delu Ni misliti na to. da bi že obstoječe vzpone železnic v bodoče pre-
več dvanajstoric električnih brzo-voznih in tovornih lokomotiv, ker
zida vali ali jih znižali z dolgimi so se resno lotili elektrifieiranja predori, pač pa se moderni razvoj. žrdeznic pred vsem na Tirolskem, rad poslužuje elektrike. Električ-1 Tudi Slovenija im.t bogate vodno obratovanje premaga lahko in ' ne moči in,več preddel je bilo še rationelno večje vzpone nego par-j pred letom 1918 dovršenih za njih 110 obratovanje. Električna loko- j izrabljanje. Opomnimo le elektrar-motiva se da preoblržiti in zasigu-; no pri Žerovnici na Gorenjskem, ra tudi boljšo adhezijo. Ker se po- > na električne naprave na Fali ob kg tega tok pridobiva navadno iz j Dravi s svojimi 6000 PS turbina-vodne moči. je uporaba elektrike | mi. Gotovo bodo tudi v Sloveniji pri železnicah tudi gospodarsko v bližnji bodočnosti uredili elek-npravičena. Na tak način postane ! trično obratovanje na gorskih
^EMSŠKBk.
Washington
je sedež Patentnega t"rada I Združenih držav in naš na ve*ji slovenski urad. se nahaja samo v Washinj*tonu bli?.u Patentnega Urada. Xa ta način nam .ie osebno mo-mče urediti vaše patentne zadeve najbolj t orno — najbolj I pošteno — najbolj poceni in | najboljše.
1 Ime A. M. WILSON je znanol že 30 let.
PiSIlc 5e danes za "aSo sloven-1 sko brezplačno knjižico glede | iznajdb in patentov.
A. M. WILSON, Inc.
Registered Patent Attorneys 320 Victor Bldg., WASHINGTON. D. C.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplnjejo iz New Yorka.
LA LORRAINE
NOORDAM
SAXONIA
.TAMA
AMERICA
ADRIATIC
PARia
ARABIC
CARMANIA
■FINLAND
OLYMPIC
MINNEKAHDA
WASHINGTON
HOC H AN. BEAU
3ELVEDC.RB
ORBITA
POTOMAC
REGINA
ROTTERDAM
LAFAYETTE
AQUITANIA
GOTHLAND
LA TODRAINE
ZEELAND
POTOMAC
1YNDAM
MANCHURtA
PARIS
ARGENTINA
29	J Ki.	— Havie	K ROC N LAND	26	nov.	- Havre	
29	okt.	— Boulogne!	OROPESA	26	nov.	—	Hamburg
29	okt.	— Hamburg	N. AMSTERDAM	26	nov.	—	Boulogne
29	okt.	— Trat	AMERICA	23	not.		Bremen
1	nov.	— Cherbourg	ADF IATIC	30	nov.	—	Chcrbwurg
S	nov.	Cherbourg	MONGOLIA	1	dec.	—	Hamuburg
2.	n-»v.	— Havre	LAPLAND	3	dec.	—	Cherbourg
•	nov.	— C--noa	CARMANIA	3	dec.	—	Cherbourg
5	nov.	— Cherbourg	PRES. WILSON	S.	l«C		— Trvt
S	nov.	— Cherbourg	HUDSON	3	dec.	—	Bremen
5	nov.	— Cherbourg	■ JOOROAM	3	dec.	—	Boulogne
S	nov.	— • Hamburg	ARABIC	6	dec.	— Genoa	
S	nov.	— Chsrooi.ro	G. WASH TON	3	dec.	—	Bremen
s	nov.	— Have	SAXONIA	8	dec.	—	Hamburg
9	nov.	— Trst	FINLAND	10	dec.	_	Cherbou. j
12	?»ov.	— Hamburg	PR. MATOIKA	10	d ic.	_	Bremen
12	nov.	— Bremer	OLYMPIC	10	*lec.	—	Cherbourg
12	nov.	— Genoa	ROTTERDAM	10	dec.	—	Boulogne
12	nov.	— Boulogne	CRDUNA	•1	dec.	_	Hamburg
12	nov.	— Havre	SAXONIA	13	fee.	_	Cherboui g
IS	nov.	— Cherbourg	AQUITANIA	IS	dec.	_	Cherbourg
17	nov.	—- Genoa	MINN 1* K AH DA	15	dec.	—.	Hamburg
1»	nov.	— Havre	7EELAND	24	de^.	—	Cherbourg
It	n#v.	— Cherbourg — Breman	!RVNDAM	24	dec.	—	Boulofre
19	nov.		i oraiTA	24	dec.	—	Hamburg
19	nov.	— Boulogne	ADRIATIC	28	dec.	—	Cherbourg
23	nov.	— Hamburg	N. AMfTERDAM	31	dec.	—	Boulogne
25	nov.	— Cherbourg	POTOMAC	31	dec.	—	Bremen
26 nov.		— Tr^t ARGENTINA		12	Jan.		— Trat
železniško obratovanje neodvisno od naraščajočih mezd premogarjev. Amerika in Švica, pa tudi <Jornja Italija in Nemčija nam že
progah. Osobito pridejo v poštev proge Kočevje — Brod — Mora-vice — Reka, ker so tu v Kulpi in Cabranki na razpolago bogate dajejo lepe vzglede popolnega e-'vodne sile ter so skladi rujavega
ADVERTISEMENTS.
Pozor!
Srbi
Sldvenci, Hrvati in
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem'. Ciste sobe z enn ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach 'irafVr

S9E
premoga v Kočevju le kalorijska rezerva.
Ker se je v časopisih opetovano pisalo, kakor da so predori več kilometrov dol«ri le nedolžna atvar. bodi Še tej zadevi posvečenih par besed. Vsak daljši predor podraži stroške za zidanje in obratovanje železnic prav znatno. Stroški zidanja predora se večajo r. njejra dolgostjo, ampak ne v premeno razmerju, temveč v razmerju potence. Na ta način se rentabiliteta obremeni z večjimi stroški obrestovan ja in amortizacije stavbne (TP. kapitala. Vsak daljši predor mora imeti stroje in priprave za umetno zračenje, obtežuje dela za ohran.ienje železnice ter povzro-"ujejo plini dima, r« se začne zi-dovje in druee naprave prej rušiti Kakšne nevarnosti in zla iznena denja so mo/.na pri vrtanju dalj ših predorov, kaže prav zanimivo zgodovina zidanja predora Bos-nck in Simplon. Znak površne /in prenagljene sodbe je. ako se upra" meni očita drah pred kakim daljšim predorom. Po nalogu tedanjega avstrij železniškega ministrstva sem v le *ih 1911 in 1913 dvakrat potoval po Francoski, Angleški in Ameri-'ii. da sem proučeval tamošnje predore in podzemske železnice ker sem bil posvetovalni inženjer za dunajske podcestne železnice.
Noben inženjer. ki se peča z zidanjem predorov, ne bo tajil, da so predori pod morskimi zalivi, naprimer v Bostonu in Chicagu, pod veletoki kakor v New Yorku. Londonu. Parizu. Liverpolu. in slednjič železnice pod obljudenimi deli velikih mes*. najtežavnejše stavbe, ki jih pozna moderna tehnika. Ampak tehnika, če jo prav razumemo, zahteva tudi varano. ne predrago delo ter uporablja tako drage stavbe, kakor so predori, le tam. koder so neizogibne.
Ce kdo trdi, da namerava Avstrija napraviti 19 km dolg predor ra koroško izhodno železnico, treba odgovoriti, da je to časnikarsko pisarenje, noben inženjer pa niti izdal*ka ne misli na tak nest vor.
Naj reko nasprotniki proge Kočevje — Brod — Mora vice karkoli, dejstvo je:
Ta železnica je brezpogojna potreba za spojitev železniških omrežij v Sloveniji in Hrvatski. Je pa tudi prav posebno državi v korist saj napravi jugoslovansko trgovino neodvisno od italijanskega ozemlja — kratka je: samo 45 km ;n se da zelo ugodno trasirati. Na jugoslov. ozemlju skrajša pot na Reko za 76 km, pomeni torej velikansko prihranitev. — Vod! v najravnejši smeri v Dalmacijo, nobena druga proga ni krajša. — Železnica bo nakladala in odvažala iz pokrajin, ki jih na novo otvori prometu ter tako povzdi-j govala njeno rentabiliteto, les premog, olje, opeko, izdelke industrije. obrti in poljedelstva. Naravne krasote teh krajev, znanih pod imenom Hrvatska Švica, ter zanimiva izpeljava železnice ji zagotovi tujski promet. Železnica otveri eksploataciji velikanske gozdov, ki nosijo deloma že značaj pragozdov in teče po ozemlju, ki ima bogate vodne sije in premogovne žile.
V nekaj mesecih bodo podrobni načrti te železnice predloženi ob-lastvom. Nima smisla do tedaj se v dnevnikih prepirati o drugih načrtih katerih niti še nt ne!
Prijatelji železnico Kočevje — Brod — Mora vice so pokazali svojo odločno voljo s svojo požrtvovalnostjo s tem. da so dali to progo trasirati. Mirno lahko pričku-jejo odločitev poklicanih činite-ljev, ker zavzemajo se za patri-otieno in zdravo zadevo.
Glede cen za vozne listke In vse drag* pojasnila, obrnite se na tvrdko: FVANK SAKSEB STATE BANK,	82 Cortland« St, New York
Naznanilo.
JugoWovanski genernlni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tt>ga leta stopila v veljavo 1. tega laestsa.
Izza p-vega ok+obra so take oziroma p.istojbine sledeče: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajočo s« prtšenj. vsaka 10 eeulov; -fl izdajanja, podaljšanje ali obnevitev potceua li£ta: za šest mesecev 2 dolaijaj za er.3 leto 4 dolarje-7i potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pri izdajanju a'i obnavljanj.-: potnih listov je t.-eba plačati pr.stojbino tudi za čas, ko ci bil potni list obnovty n ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vslc-d tega morajo; državlju^i r-r-jšnje kraljeve Srbije plačati za vsakih šest mesece? .rra prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočik Sesf mesecev. Državljani Južne Srbije plačajo takso kot čSrbi^mci, toda t» »aksa se jim računu od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih po^raj'u, katere dan«, tvorijo -estavni del Kraljevine Slovencev, Sroov Hrvatov imajo plačati od 1. januarja 1919 pa du danes zn vsakih šest meseccv po dva do larja in dva dolarja za prhod^jih šest mesecev. One osebe ki imajo ootne liste prejšnje kraljevine Srbije aii kralj''vine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki ibnovitve ali predložitve potnih i istov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsekih šest Laeaecvv po dva dolarja n dva dolarja za p ihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se taksa -ačuna od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačat* razea takse ra iada-vanje ali obnavljanje še t&k&o za prošnjo, vizum in kzijiiico. Vsi ^ni državljani današnje kraljevine, hi niso bili podaniki prejšnje kra-jevine Srbije, morajo plačati za potni list: takaa ta potni lUc 12 lolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vi*am 60 ccatov in rakso za knjižico dolar. Vsega skup*j torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil r veljavi do konca tega leta. Ce kdo £eli imeti potai list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potteha pošiljati vizum 60 centov.
COSULIGH ČRTA
Mrežne potovanje ▼ Du-brovnik (Gravjsa) in Trst.
BELVEDERE .. ARGENTINA .. PRES. WILSON
9. ntiv. 26, i.ov. 3. dec.
Cene zm. T*at In Reko Pre«. Wilson «115 In $5 4a*ka. Ar^entli.a In Belvedere |1C3 in <5 davfcm.
Potom listkov izdanih rt rai kraje v Jugoslaviji In Brulji. R&zlf^ne ugodnosU prvt**. 6ru-
Sega in tretjega razredi Potniki tretjega razreda do M rajo tr*"ti»la«ino vino.
PHELPS BROTHERS <S Co.
P«*a«noer Department
2 West Street New York
Direktna služba v
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parnlki n \ 2 In ■> vijake
LORRAINE ............ 29. okt.
PARIS..................2. nov
HOC HA M BE A L ........ 9. nov.
LAFAYETTE .......... 12. vox.
Za družine nudimo Iz borne ugodnosti tretjega r.vzreda — kabine a dvema. Štirimi, lestlml In oamlml postelj;: mi. vBj taki potniki bode deležni is'^ izborne službe In bv&-ne. vsled katere Je znana FranooMs črta.
Za nadalje informacija vpralajt« pri lokalnih Agentih FRENCH LINK.
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00-$250.00
- VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. -
Imam novo zalogo nemških tmportiranih "Homokord" rekordov 4 Brezplačne eenike dobite pri:
VICTOR NAViNSEK, 331 Greeve SI., Conemaugh, Pa.
DOCTOR LORENZ
EDINI a<.OVEN8KO OOVOAEČI ZDRAVNIK ftPECIJALiaT MCftKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je cdrailjenje akUialli ta kroničLlh bolezni. Jas sam ie zdravim nad 28 let ter Imam skušnje v vteb boleznin tn ker snam slovensko^ sato vas moram popoliv ma rasamett in spomatl vašo bolezen, da ras osdravlm ia vrnem »oč in adravje. 8-od 23 let sem prldo^J poeebrx skošnjo pel ozdravljenju moSkib bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In llaa »o t«lasu. bolezni v (rtu. Is. padanje laa. bolečina v k ost ah. star* rana. ilv£n« bolaznl. oslabelost, bvlnnl v mehurju, ledlcah, ietrah In teloucu. naenlco. revmatlzem. katar, slats tile. naduha tU.
Uradne ure so: V pondetjek. sred s h la petkih ed t. sjutral do 1. popoldne. V torkih, ietrtklh .n sobota od ure zlutral de Sl tu j zvečer. Ob nedeljah pa do *. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITC OSEBNO. NE POZABITE (MS IN
NASLOV.
Dr. LORENZ 644 ?tmn Ara PITTSBURGH, PA.
Nekateri drug! zdravniki rablje tolmače, da vaa raaumel*. Jt ana-i bovat. sko is Is stsrsga kraja, sato vas <aije zdravim, ker vaa razumem.
&0JJJQ, NABO0AJTE 8E VA "GLAS NAKODA". NAJ* VUOJI 8L0YWUU DKS¥HflK V ZDE. VMtAJAM. _ ,