r -'i . JHIWpi I • ILJII I M. 'I PUBLISHED AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Wo. &B6) AUTHORIZED BY TBS ACT OF OCTOBER 6. Itl7, OM TILS AT THE FOOT OFFICE OF HHW YORK. H. Y. By Order of the President, A. B. Burleson, P. M. Gen Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa vse leto..........$5.00 Za pol leta............... 3.00 Za New York celo leto____ 6.00 Za inozemstvo celo leto ... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Diily in the United States. Issued every day except Sur » and legal Holiday« 75,000 Readers. 1 TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. --i TELEFON: 4687 CORTLANDT. KO. 117. — ŠTEV. 117. NEW YORK, TUESDAY, MAY 18, 1920. — TOREK, 18. MAJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. AMERIŠKI FINANČNIKI 0 RAZMERAH V EVROPI POTNIKI, KI SO SE VBNIU IZ EVBOPE, IZJAVLJAJO, DA JE CELA EVBOPA NA DELU. — PET OPAZOVALCEV SOGLAŠA V TEM, DA POSTAJAJO BAZMEBE VEDNO BOLJŠE. — AMERIKA MORA POMAGATI, — PRAVUO. Washington, I). ( , 17 maja. .— Svojemu mnenju trl*'cl»i finančnega političnega in inUii*trijaliiefra položaja v Evropi, ki jr gotove vel tke vrednosti za trgovski in industrijalni svet, j«' ilalo izraza pet tiohro inform i ran ili opazovalcev, ki so se zadnji tedru vrnili v Amc-liko s paru kom '* M*>«»i «*tania*\ Vsi so poverili na zrlo optimističen način jrle«le naporov, k;it» re so narodi Evrope vprizoriii. tla pridejo nazaj na stališče koi ji- prevladovalo pred vojno ter povdarjali poireb/i, da tudi ZdTiižene države vdeleže uravnave svetovnih za-, dee tiovorniki so bili A Ivin K. Kreeh, predsednik ftpiitable Trust t ompanv; Saumel Vatielin, predsednik Baldwin Locomotive Works;! k on man« U r Angelo j'opliani, ravnatelj Hanea Italiana di fteonto; Ira Nelson Morris, ameriški poelanik na Švedskem ter AV. Averill Hurnm.m. s Cela Evropa >e je vrnila, k delu. — je izjavil predsednik Krceli. - To je prevl-idujoči utis. katerega dobi človek v vsaki de-1 i. li. Obisku! sem 1'r.i teijo, Nemčijo, Holumlsko, Italijo, Ceho-.Slova-ško ai ^patikko. Bolj*, vizeni je mrtev in delavski nemir, čeprav je l.rtipdi, je odločno j.ri^el izginjati ter je omejen na posamezne o-l.raje. \' tem ožim ni nobene izjeme. Naravnost presenečen sem bil; \*pr:«"o bistvenemu /boljsjtiju v i udu stri ju I nem in finančnem ozi-; ru na CVho Slo\u»ki i . in v Italiji. — < e: e luivadii'l* potrebščin mj |»o mojem mnenju s par izje-maini dosegle svoj Kdor dvomi o tem. naj študira zadnji padec J cen /a eel li petdes«; mlstotkov nu Japonskem in padanje een na naš li lastnili in ino7< n.skili tr/išr-ili z;i neštevilt e temeljne sur ivine i:i i upol izdelane pnslukte. Vsakdo si lahko misli, kakšen . » inck na Zdmi»-iie tlržave bo un b« življenje evropskih industrij. Svet so bo-m /a o!.r:,tubo same^j M-lie pod praporom produkcije in industrije. rubljala čas. SMRT ODLIČNEGA AMER. DRŽAVUANJA Levi P. Morton je umrl na svoj 96. rojstni dan. — Bil je nekoč pod-predsedrik Združenih držav. Rh'nebcck, N. Y..17. maja. — j Neprestano pr'hajajo Ijrzojavke jsožalja iz vseli delov dežele v El-ilerslie. krasni dom Louis Parsons LMortona. ki je r.mrl ob priliki !»isliiu^evetrn Washington, D. C., 17. maja. — Celokupna dež. In , vi. Skupna resolucija, s katero se sklenila v svoji s» ji. da \ proglasa mirovno stanje z Nemči- točenje vseh alkoholnih pijač \ i-jo in Avstrijo, bo odobrena od na. piva. žganja , en,-!;.. 1; ■<• senata in zbornice ter poslana v tudi prodajo alhokoh da naiv n- ! v.i. Ljudje, ki tarnajo, da ne morejo izhajati, razsipajo denar z:i bo-tiljke. Nujno delo zastaja, drairi nja vsled pomanjkanja blaga r;i- spionažni postavi. SMRT NAJSLAVNEJŠEGA GONZALES BAJE ŠPANSK. TQREADORJA NE BO KANDIDIRAL Nevesta navsoča. ko je bik natak- O Carranai ni ne duha ne slnha. stim knkorhitro bostu lahko stopili v prosto trgevsko tekmovanje z.nil zaročenca na ro^e. — Časo- 24. maia bo kongres imenoval pro-dru^iiui narodi. pisjc v posebnih izdajah. '»lede razmer v nemški Avstriji, katero je tudi obiskal, je rekel _ Vanelnin. da l»odo pridelki pripravljeni še nredno bo imel na ! Madrid. Špansko 1 rod 1 Vanelnin, da bodo pridelki pripravljeni še predno bo imel na-j Ma lokomotive, s katerimi bi razvažali te prie- IESKA BO V DESETIH LETIH jem stališču, bo tudi Anglija \ >,(tas- katere je zaslužil pri šte. SUHA, — PRAVI PUSSYFOOT, desetih letih suha. Svetovna pro- vilnili bikoborbali. --bibicija bo izvojevana v Združe" Vest o njegovi smrti je ]»ov/.ro- Vorku nib državah. V slučaju, da se bo1 'i I a j»o a sej Španski veliko raz- pa Amerika kaj obotavljala, bojourjenje. ('asoj>isj" je izšlo v }>o- fcehnih izdajali. Med ' _ Včeraj je ^o\oril v N*e\\ " I 'ussy foot .Johnson ter rekel, da bo Irska v desetih letih »»ulia. Ves svet suh šele v sto letih, alkohol bo tako pregnan iz dežele —Irska vas ue sme skrbeti kot je svoj eas pregnal sveti Pat" sinfajnovei je veliko abstinentov, riek kare. Ko bodo te Irci začeli kontrolirati Vsa zadeva glede prohihieije je svoje lastne zadeve, bodo ravno* * rokah Amerike (V bodo Združe- tako pregnali šnops kot je pregnal ue države trdno vstrajale na svo- sveti Patriek kače. Obnova brzojavne zveze z Mexico City je prinesla od poslaništva dolgo zaželjiva poročila. Kljub temu pa ni bilo v njih niti besedice, kaj se je zgodilo s Car-r.:uzo. Ve sede toliko, da je pobegnil v gore pri Jalapi in da so mu revolucionarji na m Eagle Pass, Texas, 17. maja. — I Vn«-. jv dospet ?.a mej.) Raphael Zubaron ("apmanv. ki jc bil zelo izvežban v mehiških diplomatič-nih zadevah pod Porfirjem Dia-zom. Posvetoval se bo v Pedras N<'i>ts z mehiški:'., liberalnimi tistaškimi uradniki. ZAVEZNIKI KONTROLIRAJO AVSTRIJSKE ARMADNE ZALOGE. "SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE Dunaj, Avstrija. ll». maja. — Vojaški zastopniki Italije. Fran-' cije in Japonske so povdali avstrijskemu državnemu tajniku dr. Za potovanje v «'.:ru domovino so se pojavile zopet nove težko-1 Juliju Deutsehu. u- ANGLIJA HOČE POMAGAT! NEMČIJI ton smatral do zadnjega časa za " mladiča Splošno zdravstveno stanje Mortona se je poslabšalo izza smrti njegove druge žene, ki je umrla leta 1918. Zamrli prejšnji podpredsednik je bil sin nekega pastorja ter se jI- rodil leta 1824 v Shoreman, Vt., nasproti jezera Tieonderoga. Njegov oče je imel velike težkoee, ko je moral podpirati mnogobrojno družino s $600.00 na leto. V svojih mladih letih se je posvetil trgovini, pozneje odvetništvu ter stopil v politiko šele potem, ko je nagromadil veliko o-sebno premoženje. Nekaj časa je bil tudi poslanik Združenih držav v Franciji, kjer je postal ljubljenec francoske visoke družbe vsled sijaja svojih družabnih prireditev ter splošne .splcndidnosti, katero je pokazal. ku po robu ter glasovali za Por- ste> nu'tl tmn se tratijo debaterjevo resolucijo, bo najbrže sle-K ,no£i P° gostilnah in zakotnih dilo istemu toku pri končnem gla- kll""mal1- Med pivci se potikajo izgubljene eksistence in no redko-krat državi nevarni elementi, ki sova n ju. Glavni argument, katerega navajajo demokratični voditelji, ki nasprotujejo Porterjevi resoluciji, je ta, da zasleduje resolucija izključno strankarske. politične prednosti iu da ne bo nikdar sprejeta v senatu. Sedaj, ko jc senat glasoval za J resolucijo, bi ne bilo nič prese hujskajo proti vsaki ohl_ ti t"!-seje jo nezadovoljnost med svet. 1'važujoč vse to, jc posegla deželna vlada j)o omenjeni radikal ni meri z namenom, da obnovi red in ustavi ogromno izgubo na-j rodnega premoženja, ki se sedaj !po nepotrebnem razmetava. netljivega za republikanske vodi-1 Ta naredba stopi v veljavo z tel ji tel je, če bi številni demokra-jduem razglasitve po posameznih ti glasovali za resolucijo, ki bo poslana v Belo hišo. IRSKI NAGIJONALISTIGNI IZGREDI ŠE TRAJAJO NAMESTO GERMANI JE DEVI. CA ORtjEANSELA. V Belfastu in drugih irskih mestih je prišlo do velikih nacionalističnih izgredov. Strasbourg, Francija, 16. maja. — Danes so dijaki vrgli raz po" slopjc vseučilišča kip Germauije. Na njeno mesto bodo postavili soho Device Orleanske. U&AGUAJ in prohibicija. Montevideo, Uraguaj. 16. maja. — Kongres je sprejel predlogo, ki določa, da morajo šolski učitelji nastopiti odločn oproti alkoholnim London, Anglija, 17. maja. — V soboto ponoči je prišlo do ne-številnih izgredov v Belfastu, glavenm mestu Ulster okraja, kot s«.* je izvedelo danes tukaj. Pri staši Sinn Fein organizacije ter unijonisti so izvedli med seboj ostre bitke. Načelnik detektivov je bil ubit in eden izmed civilistov je bil smrtno-rievarno ranjen. Pri izgredih v Londonderry v nedeljo zjutraj so prišli v porabo revolverji v družbi steklenic in dve ^>ebi sta bili resno poškodovani. Administracija v Dublin Castle' je spravila na lice mesta velike množine bodeče žice, da se zava- DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. pijačam ter predstaviti učencem . mje na ta način pred napadi Sinn Anglija hoče pomagati Nemčiji in to kljub nesprotovanju merodaj-nih krogov v Zdr. državah. It jc navailno potovalo največ naših rojakov, ne vozijo. Kadarllirala vse armadne zaloge na I>u-( Pariz, Francija. 17. maja. _ bo ta siavka končana in <-e bo zopet pričel redni potniški promet, naju in v Celovcu. Avstrija toliko Tukajšnji dipiomatični in ekonom RAGUL l oiuo naznanili v "Cla- Narodačasa ne bo mogla razpolagati z Vsled te stavke je za Jugoslovane odprta s« mo Cosulieh proga J arraadnim i zalogami, dokler nebo katere parni ki vozijo v Trst. Pa tudi tu so se pojavile ovire; par- j zado»rtila vsem določbam mirov n k "Susquehanna", ki bi bil imel odpluti 12. maja, je zopet prekli- ne P"g°dbe. can. tako da od pamika "Argentina", ki odpluje 5. junija, pa do' ___ parnika "Preaidont Wilson", ki odpluje 8. julija, nimamo na raz PROSTE VOLITVE V NIČA polago nobenga pamika Oni rojaki, katervn smo sporočili, da smo za nje preskrbeli pro-j store na *'Ktraqttetianui**, naj tedaj ne pridejo v New York v juniju. kakor jim je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. julija, ker smo j.li vpisali za parnik "President Wilson". Vnem onim pa, ki >o bili namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo, svetujemo, tla ostanejo na svojih mestih in pri svojem delu. dokler ne bomo v našem lisu sporočili, da so se razmere kaj izboljšale iu je potovati je zopet odprto. 8an Juan del Bor, Nicaragua, 16. maja. — Ameriška vlada je vstra* jala pri svoji zahtevi, naj bodo volitve v Nicaragui popolnoma svo" bodne. Prebivalstvo je sprejelo to vest z velikem zadovoljstvom. Predsedniška* kampanja bo precej ostra. V najkrajšem času bodo imenovani kandidati. ski izvedenci se ozirajo z velikim zj. čudenjem na očividni sklep ministrskih predsednikov Lloyd George-a in Milleranda, ki sta na s\ojem sestanku v Angliji očivid-no sklenila naložiti na rame Amerike vse breme, da se od pom ore eentralno-evropskemu finančnemu položaju. Izjavila sta, da se bo Nemcem na bodoči konferenci v Spa dovolilo posojilo s pridržkom, da bodo Združene države odobrile to posojilo, čeprav ne bo imela Amerika nobene besede pri konferencah, ki se bodo vršile v Spa. strašne posledice, ki jih ima zav-živanje alkoholnim pijač. Nadalje je kongres odredil, da naj ne bo nobene carine na uvoz nealkohol' nih pijač. Prodaja in izdelovanje absinta sta prepovedana. Neki visokostoječ ameriški u-radnik je označil to postopanje "kot presnetijivo nesramnost" in prav posebno izjavo Lloyd George-a, da predstavljajo nemške ladje, vključno one, katere ima v rekah Amerika, zadostno vareči-rc za predlagano posojilo. Drugi opazovalci so prepričani, da je predlog velikanski bluf od strani Anglije, kajti soglasno z odločbo najvišjega sodišča Združenih držav pripadajo tozadevne ladje že Združenim državam ter jih ni mogoče napraviti temeljem posojila za Nemčijo ali katerokoli drago državo. __________ 1'ein pristašev. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po celi Istri, na GoriŠk'*ni in tudi na Notranjskem, po ozemljil, kije zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moramo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir ____ $ 3.00 100 lir ____ $ 5.70 300 lir i... $16 50 500 lir____ $27.50 1000 lir .... $54 00 Denar nam poslati je najboljže po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. Tvrdkt Frank Sulrmr. , Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo ▼ času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postat] hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakot* ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa raalird neizkušenim začetnikom mogoča izpolniti svoje neutemeljene ubija« be, je veliko vprašanje. Naše denarne poailjatve ae zadnji čas primeroma sedanjim ra* meram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 900 kron .... $2.40 1,000 kron $ 7.70 400 kron .... $3.20 5,000 kron .... $38 50 600 kron .... $400 10,000 kron ---- $75.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Ordet eUpnpo Hew Tock Bank Draft. TVBDKi ntAHK g AIT avm SttBMfUm Ute um il t! m k L ^ k -L.;. GLiAS NARODA. 18. MAJA 41 GLAS NAHODA 99 Ca turf Dopis White Valley, Pa. Ker vsakdo prične z delom, naj še jaz. Tukajšnji premogitrov Dehnont Mine obratuje vsak dan. ali samo po par ur. tako tla jih je že veliko pustilo delo in so Sli na železnico delat, kjer se ver zasluži. K tukajšnjemu rovu je prišel no naznanjam članom dvorane kateri niso Uili na zadnji seji na-vzori, da se je sklenili*, da se koliko!- mogoče obilno vdeleže l>odo-če seje, ker imamo več važnih reči za rešiti, posebno pa o veselici, katera s«* vrši v pondeljek 31. maja. Zatorej že sedaj vabimo vse Peter Zgaga • LA« knj» nratelkoT ha hltrej« ILAINARODA «c Manhattan. T«i*pn«na: Cortlantf« m Vojno razočaranje. Razočaranje radi \ojne v Italiji je mogoče bolj ostro kot pa ga je najti v drugih deželah, kajti vedno je obstajal močan del Italija-i.«»v, ki so bili in so proti vojni. k«*t uam poroča iz Hinm poroče->ale»- pariškega Temp- Ta poročr\alc«- pojasnjuje tudi sovražnost italijanskima časopisja proti franeoskfiiiii zasedenju nemških mest. Tako Itidjaiii. ki -o pr«^i vojni, kot iuterveurijuiiisti, ki so zavzemali /a vstop Italije \ vojno. -o napravili »kupno stvar v svoji opo/i. iji proti koraku fran«-«*ske vlade v zadevi vprašanja Ruhr doline. Interveneijonisti. to jc oni. ki so s.' zavzemali z;: vstop Ita'ije \ vojjio na temelju «/jav«. da je treba Francijo in ostale zaveznike i'opraviti >d govorni m za to. da se Italiji ni dovolilo uživati sadov /niapc. Zmaga pa tak« da je strah! (V hi Italiji dalo to dovoljenje, tako izjavljajo iutervriieijouisti. hi imeli oni sedaj večino ter "vlado, ki hi s» zavedala ziuaire ter kovala zaveznik«' v lie bo' *. f | J Nasprotniki vstopa Italije v vojno pa na s) »rotil jejo. soglasno z izjavo tega francoskega poročevalca. francoski akciji na temelju rplošuili principijev. Ti niso veroval: v nemško nevarnost pred vojno, niso vrjeli v nemška grozodejstva tekom vojne in sedaj, po končani vojni, tudi ne vrjaruejo. da j,* bila Nemčija odgovorna /a iz-bmh vojne. Kako hi mogli vsled tepa vrjeti v strah, katerega oh-i utijo sedaj Francoz; ? Dejstvo je, da jc eela Italija izmučena mi \ojne ter razoč arane vsled izida vojne; Trpi - ' se vzdržali na svojem ozemlju t-*r čakali na prihko. da vprizore svojo novo ofenzivo. Posledica trga je bila, da se je nahajal za bojnimi črtami svet. ki je bil nemi-len te poln nasprotujočih si čustev. Razdeljena je bija družba in lazdiljer.e s0 bile cel* družine. I >o pod ki na fronti, srečni ali nesrečni, so imeli globok učinek na narodno italjansko dušo. Upanje in razočaranje je vladalo izmenoma prav do dneva konečne zmage. Ve Italije, temveč drugih zaveznikov Takrat se je pokazala slava I ove in prerojen«* Italije in z uspehom .ie bilo kronano delo mter-veneijonistov. Vojna stranka je bila zmagoslavna ter lahko prevzela vodstvo novih usod dežele. Kmalu po sklenitvi premirja pa so prišli dnevi razočaranja tako v Italiji kot v v«eh zavezniških deželah. Odprla se je doba no-di težkoč, napačnih računanj in pomanjkanja. Ko se je ta doba /.»vlekla na obžalovan.';, vreden način, so se nevtralisti seveda po-služili te prilike ter pričeli kričati: Saj smo vam lekli. da ho tako, zakaj pa nas niste hoteli poslušati. Ko ni potem počasno in skrivnostno delo mirovne konference preskrbelo Italiji teg : kar si jo žel. la. in ko ni gospoda v Parizu rešila vprašanj, pri katerih je bila Italija najbolj interesirana na tak način kot je pričakovala Italija, so zopet pričeli kričati pristaši nevtralnosti ter nasprotniki intervencije: Kje so torej sadovi vaše zmage V j ^iini izjavljate, da s<> vam zavezniki odklonili te sadove. \ i ste bilj /a vstopj \ vojno mi da se pridružimo zaveznikom. Vi ste sklenili zveze ter podpisali pogodbo. Kaj pa -te dobili sedaj za Vse to* K-siti.», je. da inier\ Mieijonisti. mesto da bi odgovorili na :e napade, s trni, da pokažejo moralične in materijnlne pridobitve, ki so nastale vsled soudeležbe Italije v vojni in mesto, da bi povdar-.;;li upliv te intervencije na strani prostih "narodov in tudi s tem. da so omalovaževali ti ritorijalne pridobitve Jtalije in nove meje. pričeli kregati se sami med seboj radi jadranskega problema. Ničesar drugega ni-o bili v slami videti ko( ovire, katere jim je stavila na pot mirovna konferenca pri uresničenju njih nacionalističnih za-l.tev. To niso bile n Kake nacionalistične. temveč imperialistične zahteve, kejti Slovene in Hrvati gotovo ne spadajo v krog italijanskih narodnih zahtev. sto velja glede Albanije in Male Azije, i Pariški poročevalec pravi konečno: Ali m* je italj: nskemu narodu preveč trobilo v ušes«! pesem o porazu? V vsakem slučaju je narod pri volitvah. kadar je irlaso-\al, — kajti vzd r zanje od volitev šteje prav toliko kot volitev sama. - - 1» I asova I za one. ki se niso poslužili poTnih prednosti vojne. Se-daj so interveneijonisti poraženi ter obsojeni na molk. postopali so II do s svojimi nanproniki in sedaj morajo sami trpeti represalije. tem. tiči enostavno dejstvo. Italjanske volitve so dale Italiji parlament, ki noče govoriti o vojni ali o mirovni pogodbi, ki pripisuje prvi in drugi vse zadrege in vse nerede sedanje ure. Kočija listič na stranka je bila vedno proti intervenciji hi isto velja glede večine takozvane ljudske stranke. Obe sta za popolno revizijo mirovne pogodbe, in miru, katei-ga je uveljavila ta mirovna pogodba. tudi novi .superintendent in je se-j rojake iz bližnjih in daljnih na-veda takoj vse predelal. Tako jeiselbin. da bi se naše veselice vde-tudi napravil, da so zdaj stroje ležili in inrponiogli do izboljšanja djali v jamo. Kakor pravijo, bo- dvorane. do kmalu vsi za strojem delali.| Člani delničarji, vsi na sejo 23. Kara premoga velja zdaj tukaj | maja 0i> 7. urj zvečer in 31. .f1>.50. to je za tistega, kateri ne v ; lla veselico! dela pri kompaniji, kateri pa dela Zapisnikar pri kompaniji, ga dobi nekoliko j cenejše. Ker smo v temperenčnem času tudi tukaj ni več tako. kot je vča- sih bilo. Le redkokdaj se dobi ko-|slab° dola- tu Pri nas. ^ dela za r če k ta kratkega. Kozarec rozi-niivea se se kje dobi. ali drag je kot žefran. Ni š»* dolgo, ko mi je eden ponujal zaboj t. j. 12 steklenic za *P5<>, reci stotrideset dolarjev. ljej»a reč. kaj ne! Naj >c omenim nekoliko <> tukajšnji slovenski dvorani. Poseb- s polno paro vsak dan. Ce kate-rega veseli, lahko pride, zasluži tudi kakor drugod. Naznanjam, da se je poročil tukaj rojak Jožef Škorec z gospodično Alojzijo Spilar. Novemu panj želimo obilo sreče! Naročnik. Pismo iz domovine. Notranje Gorice, 12. IV. i;r2u. Dragi brat {.los. Lapajnar) ! Dolgo je že temu, kar si se po vojni z<»i»et oglasil in pisal domov. namreč draginja. Drago je tako. tla to ne bo moglo iti več naprej, ali pa bomo začeli nagi in bosi okoli hoditi. Danes stanejo v moški Ameriške lepotice se rade svobodno gibajo, že vsaj v vodi. In vsledtega je pri njih zelo priljubljena kopalna obleka iz cnejra samega kosa. Oblasti so odločno proti temu in hočejo to obleko odpraviti. Ali se jim ne smilijo dekleta, ki bodo prezebala brez te obleke! * * * l čenjaki se strinjajo v mnenju, dr je mesec maj jako nevaren maja ; mesec za poroko. To je mogoče j res. Meni se pa zdi, da so nevarni slov. dvorane, j tudi meseci september, januar. Ralphton, Pa. j avgust, marc. julij, oktober, junij. februar, december, april in november. . * * * Noben slikar ne zna naslikati mirnega dne v "mehiškem mestu. * * * ..Noben slikar ne zna naslikati mesarja, ki izpremija ceno pork- čapsom od 4(1 na 30 centov funt. * * * Včasih so ljudje govorili o starem redkem vinu, ki pa ni bilo še nikdar tako redko kot je sedaj. * » * Striženje las bo v New Yorku stalo kmalo en dolar. Po mojem mnenju je "ajboljše, če si pustimo rasti plešo. Kttgaslmmttska Ustanovljena 1. 1898 SvatnL ikiinnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Akni Uradniki. Porotndri. Predaednlk: 1&IHAE1. ROVAN§*K, GREGOR J. PORENTA. Box 17«, BI« Box 251, Ccnemaugh, Pa. Diamond, Wash. Iz več naselbin se čita. da se j Na svetu so nekateri ljudje že da Večkrat seiu se že namenil, da Ti j Ljubljani moški čevlji, arednje|tolikokrmt izpromeniij barvo nun pisal, pa sem vedno odložil.Itini. 700 K. klobuk Ii50—100 K. ____ ____i______T: . 1.1 .1.— >>-.iui <) tr onnl ne, kaclar jo izpreminjajo. . . ^ 1 sedaj sploh barve več ne izpreme- Kako sem vojno prestal. Ti je « bleka 2.">00—3000 K. srajca 200 že Angela pisala. Sprva mi je «lo:K ovratnik 18 K, krava 70—100j pri vojakih precej slabo, toda se, K. To so naravnost bajne cene in! ie kmalu obrnilo na boljše in nuj bomo morali res pobarvani okolij^ y gjavo j..ir uam ie slo bolje kot pa mi gre sedaj, hoditi. In eene živilom so ravno j v «javo ne paj0 ko sem že poldrugo leto v civihi'tako visoke. Hela moka stane 18' „ Večkrat nam v sanjah kaj pa-11 iti v sanjah ko sem že poldrugo in se zopet ukvarjam z vaškimi j K kg. meso 30 K. sladkor, če se paglavci. Celo lc'o 1916 sem bil ga sploh dobi. G8 K kg. kava 90 v Celovcu, potem sem šel v Gra-jK kg. olje 98 Kil, vino 24 K dec. iz Gradca na Zgornje štajer- 1 I. mleko 4 K 1 1. Pri takih češko v Rottenmann. od tu pa kot; nah mi lahko veruješ, da se ne Fi'h 11 rich v Ljubljano. Imel sem! moremo imeti preveč dobro. Se-namreč srečo, da nisem bil za I daj se bo zopet podražil tobak frontno službo sposoben, to pajbo stal jiakelček, ki jc stal pred zaradi operacije 11a trebuhu. Saj'vojno 13 krajcarjev, sedaj 13 KJ ves. kdaj sem bil operiran, takrat!pa je bil boljši kot pa je danes. m bi! še doma. V Ljubljani sem! In plača? Imam 1747 K na mc-«*stal do konca januarja 1918. po-K«*c. toda spremeni krone po se-tem pa sem moral odriniti v Ita-!danjeiu kurzu v dolarje, pa uvi lijo v Latisano. Pa seveda ne najdiš. da imam "10 dolarjev. Toreji fronto, ampak k armadnemu po-4oliko kot imaš Ti gotovo na dan.. veljstvu kot pisarniška moč. C»o- Skoraj dva meseca bi moral de-dila se mi je dobro. Avgusta 1918 lati za eno obleko. Blagor Tebi.' em postal Leutnant. V oktobru 'da si v Ameriki! . . „ w . pa. bil sem ravno doma na dopu- In je kriv te velikanske|k°Z1 ,m vPrasate, ce ge Narkoza Cinimanj las ima človek, temveč dela mu j>rizadenejo. * ^ * * Moj prijatelj je danes napravil prvi korak k ločitvi zakona. prijatelj se je namreč za Ženitna ponudba. Mladenič, LT> let star se želi po-iročiti in išče starejšega, že več let \ , poročenega gospoda, ki bi mu to odsvetoval. * * * Listnica. 1'ravite. da ste dobili pismo, da jc vaš prijatelj našel smrt v nar- >'tu. je prišel razsul Avstrije in1 draginje! Jugoslavija je bogata, nastala je Jugoslavija. V Jugoslaviji sem služil še kakih 14 dni. pritok reke Save. Meni ni znano. Morda bodo ve- Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box 108, Pear Avenue, Lorain. O. Tkjnlk: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. E!ly, Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnln: LOUIS OOSTELLO, Salida, Colo. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minnesota. JOEX R UPNIK, S. R. Baz 24, Export Pa. Vrtwml Zdravnik. Or. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S-, Plttsburgli, Pa. NadornlkL JOHN OOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0041 Arena« So. Chicago, 111. Pravni Odbor. JOHN PLAUTZ Jr^ 432-7th Ari, Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 824-2nd Ave^ Dnlnttk« Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madlaon SL, Chicago, HL Zdrulevalnl Odbor. i RUDOLF PERDAN. 6028 St. ClaK Avenne, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, 4904 Waahlngtoa M-, St., Denver, Colo. GRKGOR HREŠČAK, 407 8th Ar^ IVAN VAROGA, 5128 Natrona Alley,, Johnstown, Pa. Pittsburgh, Pa. Jed no t in o glasilo: "GLAS NARODA*1 Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSllJater naj te pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiiljajo na predsednika porotnega odbora. ProSoje za sprejem novih Članov in sploh vsa zdrav-al£ka_spritevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katolifika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Jednota posla Je po "National Fraternal Congress" lestvici V blagajni ima okrog $300,000. (tristotisofi dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin, ln posmrtnln Je Izplačala že nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota 3teje okrog 8 tiso« rednih članov (ice) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelka. Društva Jednote se hahajajo po raznih clorcnskih naselbinah. Tam, kjer Jih Se ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član naj se zglasi pri tajniku bliiaega druStva JSKJ. Za vstanovitev novih druStev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl s 8 člani aH članicami Bolgarski kmet. i * » Sladkor po trideset Lani julija in av«rusta s«*m de- ',r;1 iz\o/.ili v Nemško Av-' lal orožno vajo. Služboval sem visti"ijo in na Ma*Lžarsko va- centov Ljubljani, inoj komandant je jstal sem poročnik in I On i nam pa pošiljajo pomaranče 15 . V. je vložil tožbo za iočitev zakona, ker so mu povedali stvari. o katerih jc mislil, da so samo ujemu znane. * * * Kakšno pa jc to sredstvo zo- seni sedaj tudi s tem činom spre- 'n rozine v zameno za naše pra- !»< podgane? jet v skupno jugoslovansko vojsko. Ce bom moral letos zopet delati orožno vajo, še ne vem : ne delam jo nič rad. ker jaz imam julija in avgusta počitnice in se ne maram igrati "sudate". Opisal sem Ti na kratko mojo vojaško službo. Iludo res da ni i ^iee. Pred enim letom je bilo navdušenje za Jugoslavijo velikansko, toda s takim ravnanjem se j«' moralo ohladiti. Opisal sem Ti tu nekoliko razmere, v katerih živimo; niso ba.š prijetne. Tolaži nas le še up na boljše ča.se. bilo. pa vendar bi raje imel. da bil. Tt*bi veiM- ušan. Potem ni bilo več. oziroma nisem hotel več. Dovolj sta dva. pa ravno par. Priloženo Ti pošiljam sli-, ko moje družine: sliko sem na- name spomni in mi pošlji par dolarjev. Mnogo lepih pozdravov Tebi. Fan i in Olgici. Tvoj brat Viktor. I 'mrl Smrtna kosa. j*' v Kamniku zlatomaš- O, izvrstno. Zelo je poceni, in kar je prlavno; zelo redilno. * * * — Kako. ločiti se hočete- Saj sta vendar trideset let živela skupaj. — Vidite, gospod sodnik, stvar |je laka. V teh tridesetih letih sva napravila precejšnjo svoto denarja in sedaj -/a\i in poklical pc zveste iii inoč. ji vojake tako. da so uganjali vj£>;|iitel jc ' šeji", seljak iz sofij bratski Srbiji celo najhujša trro- ske ravni, utrjen hajduk iz Bal-zodejstva i;ad ubogim, brez- kana. i/ podonavske isiža-brambnim ljudstvom. \ v,- in ognjevit kmet iz podbalkan-A končno so po dolgoletni voj-' skega juga. >:a^rrabili so ]>o orožni tudi Bolgari izpregledali. I'vi-'.iu za mir in i- "ri-.' ljubljene rod-deli so. kam jih je zapeljalo brez )" l odne /em! je. strii ^o odpor vestno vodstvom, slepo za Jude- j komu-.istov i vzpostavili mir in zev groš. udano krvobM-nemu Ko-; red v državi. Na zavedne^« bol-buržanu. prijatelju nemškesra kr-irarskcga j.- z začudenjem voloka Viljema, zavezniku naš"- u.ad ;!.t v-.i Kvi-opa. tra "Korlna"*. !--- [ Xa starini a- Ljubljani je bil mesar in r aretiran trgovski sot rudnik Fer-P Ivan Grčan. tudi sam. Danuška hodi že v prvi'P"^^"^" v Kamniku, znan razretl in se prav pridno uči. Ona'imenom Mfastnikov Janez, je }H»polnoma mamina (Pepca Mislim, da bi se s Tvojo Olgieo kaj dobro razumeli. Sem prav zadovoljen s svojo družinico in tudi s službo. Službujem še vedno v Notranjih Goricah pri Brezovici. Je veliko boljše na deželi kot pa v mestu. Če pa hočem v mesto ali če mi kaj manj Suho Grozdje importir&no is starega kraj« 22 centov funt. Boksa 50 fnntor $11.00 Posebne cene na veUko. Dan d ana šu i je laž tako v časteh, da se niti najpredrznejši ne vZ Xlbii^l'BALKAN IMPORTING CO *me drgniti ob njo. Resnico je treba spoštovati v teoriji, za prakso'urj doma v Trnovem. nima nobene vrednosti. Prvo je, da človek živi, — ce on s pomočjo J laSi ali reunite, je napori«! vseeno. Sredstvo je sredstvo. 1 Vojno smo srečno prestali, toda sedaj je prišlo še hujše kot vojna, 61*53 Cherry Street Hew York, H. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. ■ lUljanski vojni stroški. Od 1. avgusta 1914 je izplačala Italija skoro 96 milijard lir in prejHa 77 milijard in 400 milijonov lir. Tako je morala vzeti iz zaklada okrog 18 milijard in 600 milijonov lir. 96 milijard izplačil Odvrirlo jc vojaško diktaturo, pobegnil je oholi Koburžan v tujino kot nas 'Kori' in /.njim n;ij večji sokrivec vojne, ministrski predsednik Radoslavov. k: j<- 1 > k i naš Susteršič ščuval ljudstvo na boj proti lastnemu bratu Srbu in osvoboditelju Rusu. Zdravo narodovo jedro je zma-jialo. Končalo se je krvavo klanje. Zaeetok konea svetovne voj ne je povzročil bolgarski s^Ijnk (kmetj. Takoj po končani vojni je kmečko ljudstvo.- iiezaupajo** več svojpim bivšim zapeljiveem iz drugih strank, ustanovilo svojo lastno, neodvisno kmetsko stranko in nagnalo gosporlo, ki je privedla ljudstvo in državo na kraj propada. Bolgarija jc- kmet^kji država, ker je tudi t;im kot pri m:^ velika večina, t. j. vsaj Mj odstotkov ljudstva kmetov. Nova kmet ska stranka je takoj pri prvih držav-nozborskili volitvah ]>ridobila večino. t. j. nad polovico vseli dr-žavnozborskih poslanskih mandatov. in je tako na mali postala najmočnejša stranka v državi. Y.u kmetsko stranko so poslali najmočnejši socijalisti. Dasi ni država tovarniška, so znali socijalisti bi mnogo s prejšnjim vladnim siste mom nezadovoljnih ljudi na deželi privabiti na svojo stran. S.nrija-Iisti se dele na "ožje" in "širje" od katerih si> prvi komunisli. ki so > **širjimi"" zelo v nasprotstvu. Večje število mandatov so dobili »ialje nisofilski " naroo doživela Evgenija sto let. Ona sama se ne zanima z.i te. Njeno življenje obstaja le v spominih. Pred par mesei so videli setalci v Tuillerijskih vrtovih v Parizu neko staro ženico, ki se je izpre-hajala. Njena še vedno močna postava je bila ogmjena v črn plašč in krog vratu je nosila črn šal. Njeni -nežno beli lasje so bili zviti v kito. ki je padala na rame in oči so bile zastrte s črnimi očali, j/' eno roko se je naslanjala na Ia-pieo. z drugo p<* na solnenik. Njen h raz je bil rozoran r>d let ln ža-Irsti. Vstavila -e je. »la oa kaže današnja družba v materijalnem ožini silno razdaljo d najnižjimi in najvšjimi sloji, ni haš težko uganiti. Dosti manj- j H pa ni oziionia ni b la razlika v intelektualnem pogledu. l»r-j.i flihnina (»j ve dala za enkrat hitro izenačiti. nekoliko težje bi, m |>' dhwgi, Po p. t, i. tili. kaj. po (Ivajurtih letih bi bili Mpel H»| t da. na starem. Zak.:.i? Zato, ker je trčita najpreje odpraviti podla-j o, nakatero se je /id. lo vse dosedanje hotenje in nehanje človeške Iru/be egoizem. Kg«« /.em j«- vslvaril države, egoizem je vstvaril Mr.ink< in razr*s|e in se mu moramo v glavnem zahvaliti za vso do-' dlanjo civilizacijo. Ce se zdi komu l*cseda egoizem pretnla. jc lah-[ nadomesti u vcljavljenjc samega sebe, ki jc mnogo bolj nedo-peiia. ' l'red no začnemo torej zidati novo družbo — in to hočemo vsaj r a videz moramo -praviti s sveta in človeških src egoizem. Tako problem jasno poplavljen, a z jasnostjo — kakor po navadi — lakte tudi tcikoča \ • mimo celo. da ne tvori egoizem izvirne si>l»ro. poskus j., nekaj vreden, ampak če se izka-ja pa na G mesecev težke ječe. Kokalj pravi, da je bil tako pi- •. Fran Jerala. rekel: "Kaj namf ve. če se smatra blago, za katero eba kralja, saj vem. kakšnega! gre. kot demobilizacijsko blago. Skrivali ulrradenega usnja. Kazenski senat deželnega sodi- la se ) • |i«.sk S p. I t sre. 1. d.i začenja zamenjavati egoizem dni- Obtoženi so bili. da so si prilastili jan. da se nič ne spominja. kaj jc i,'.., v Ljubljani je |w-d predsed t ml i preeej človečka lastnost, ki sliši na ime lenobe? Tukaj bo r-ha ton-j končati i pustiti, da sc uredi vse zopet samo — to se t v i. tako kot je bil«, do sedaj! Vem, kaj se mi '.*» tvlpovorilo : b'lioba se ue bo pasla ne na tlroh- 10 ne ni debelo, kapi \s;ik l.o k deln prisiljen. Lepo. ampak ne vi- toženci kaznujejo, da jim bodo do po trdili, da je bil Kokalj res : m pr..\ kaka ho rdi/aeija na |M»velje. In potem: kakšna j kosti ]*okale, da se že enkrat kon- pijan. Dr. Jerala zaslišan kot pri- j,. oboda :ako avtoplašče, vredne do :h».(nio K. govoril. Zagovornik dr. Natlačen .«Vom nadsvetnika Žebreta obso-kateri so bili ukradeni erarju. Pr- predlaga, da naj se zaslišijo kot dil čevljarskega mojstra Karola vi državni pravnik dvorni svet- priče Franc Knralt. Anton llaf-jlt<,Hm. Albina štrussa. B«»lliovega nik 1 »ežek jc zahteval, da sc ob- ner in Janez Zakotnih, kateri bo-rp..močnika, na '2 meseca in zaseb- Krančiško Sjfrer na 1 mesec ker jc Kar; 1 Bolha lani je- cajo velike tatvine, ki bi lic bile ča pove. da je Kokalj udrihal p> s.-ni od tat«»v Petra Terazzinija. mogoče, ako bi se ne dobili ljud- advokatih in rekel; "Kaj nam je <;:]do Deluchija. Bernarda de I.a- je. kateri prodajajo in kupujejo treba kralja!" Na vprašanje pr- bo in Avgusta Albertinija. kateri ukradene reči. vomestnika svetnika Rekarja po-iSo ukradli tvrdki PoPak usnje, si ve priča, da jc pil Kokalj žganje. g<; pridobil; Albin Struss je pa Eneigicen gospod drugi pa vino. Tožil ga je tudi; 14 pokradenih kož skril, ker mu .> , . - , i - zaradi razžaljenja časti, toda je j., t » naročila Sifrerjeva. /e pred nekaj tedni smo poro- , • • čali o kazenski razpravi, katera t('ž,H' priče Janez, , se je vršila pred deželnim sodi- Ka,an' Miralt. Anton Hat Na 14 mesecev težke ječe I i- ..... i ;,,».i, L..- ; 1..^,,; ner ux Janez Zakotnik potrde. da ;t. Jdhi obsoiena osemkrat zaradi -.'.ij ponižan razžaljen, bo sedaj enak svo- v Ljubljani zato, ker je lesni w„L-.n ,,,L-,v it \ m i J trgovec Viktor Om.szv z Vrhnike Jt !ul takiat Knka,J JMjan' nak'iriT: pretlkaznovana Ana Mila- umakne državni pravdnik dr. M»- katera je ponoči ukradla ne- so štiri n-inu N. L">:I0 kron; po prestani iibdol/.en- kazni se postavi pod polieijsko se kar vsip! ibuies kot v mitju evet.ie z dreves. Sic-*r ni prijetno itmirti "d glatln. Hi \ endar je svoboda in nc vemo. Igo s«* je home še v»*^lili. Pd reeiuio. tla se ho lll>tllIo vs»- v najlepšem redu. ko bo cult o-lpravljen egoi/ri i I la pa j>- treba pri vstopu v novo kralje-»tvo o istiti svoje Čevije egoizma, v tem smo vsi enih mi^li. Kavno-iko s« \ si strin jamo v tem, da je tr»-ba začeti negovati na mestu njega ljul»ezen »lo bi:/.njega l'«»g!ejmo torej, kako s»- pripravljamo ia to nalogo. Kdor je •mil h'.ni. n kaj se! Tudi on naj okusi enkrat, kaj pomeni poni • —•• " ....... 1 i , . . . . i umaKiie oiv.aon ;mu\iiiiik '.vat, M razzaljeM^t ,„ ko ho n«xžil te,a občutka, bo še le .topD J > I-^aje.iacclniku na \ihni- I ( L . i 1 i> i •• ii i ki Alfredu Petku, ko sta sc dne ;..... - pi« destia enak med nake. Prav. va„io bojim se. da hi mu tako u 7 p,-i,*.,, najbližji soswlje i , .ii i . i . i i , -•>. novembra 1'JH* na kolodvoru * jalo na prestolu, d : ne hi h«»tcl iti / njega in ha ga treba s silo vre-i. \ si(j zgodovina nam kaže. da n.> gnslo ljudje nava«li prosto-oljno s prestola Kditr je hil j^slaj rlo zdaj zatiran, naj ne stopa ta-oj i .i vladarsko mesto, ampak naj zatre prej < goizem v sebi. Seve-bi inoral potem tloleo čakati — ia bi naposled ne maral pre-lola. kr prestol suponira egoizem. In potem: zatiranih je več nc-o zatiraleev, in ke»- >«mo, da vlada veti no manjšina. ««• ho»lo modi in rsikateri zatiranei tudi nadalje zadovolj ti z dosedanjo vlo-o. To e v, r ,-da veli 1 kri/. T«-is'.j s,- ne sme vzdrževati egoizem ili prehodno. In potem — pa klojemo preživele i«b or se že imenujejo sprla: "Jaz se nie ne menim s takimi gosptnli kot ste vi." Pri teni prepiru je Petek in-ital Oroszvju. da jc bil avstrijski koufident. za kar ic Oroszv Petka pri okrajnem sodišču na Vrhniki tožil in je bil ca. kateri ga že od mladih nog ]m>-i nadzorstvo, znajo. ]>otrdi!i. da je bil Kokalj 4.h času dejanja do nerazsodnosti * že n°. R^r-ovniku ni dobro pijan, medtem ]»a »slina obtežilna storil", priča izpove, da je Kol.alja takrai p avi sodnik Ivanu Miheličn. kale malo časa videl, da ga drugače t« H .i" pokr;:d ! pri Zupančiču francoske repuhbkc jalisti'ni republiki. In šef franeosk • •♦ lo ime neka struja lan dela! Ne, nc. 1TJO po Kristn, to bi ijo in domišljavost Petek radi razžaljenja časti obs P™v nit' -bleke. Prišel je od vojakov jen ker ni niti dokaza resnice na P™J vuM ^ l^trjeno. da je s Kon-šk.-ga. kjer j • tudi kradel, stopil, da bi bil < »ros/v res avstrij "Molženiv štor:! pr^grešeK v p^^kakor sam priznava: prt *LeonuT ski koufident. Razprava proti O- P°ln« l"janost,.*' j, karte in biljard, za Ev- p'lstinio ta potem. Živimo x dobi dekaden«-e in n szvju se je nadaljevala pri de- sr-na Pirnata se jo pustil napačno Delavcu ukradeni kovčeg. j vpisati v neki gostilni, v kateri je prenočil. Smliščc je obsodilo Mi-h"liča na Is mesecev težke ječe kot |«-s stare k«»sti. Knakost. bratstvo in ka-jželneni sodišču radi pregreška pa-paiiaeejr. ram omamljajo možgane, čete iragrafa 1°4 srbskega kazenskega pa so \ Frankfurtn. ki pripada nemški soci- Andrej Segulin je obtf»žen. da državno. jZVabil 25. marca t. I. Janezu zakona, ker jc videlo pravdništvo v zgornjih besedah kovčeg. v katerem je bilo h* .ie siK-ijalisi Millerand. k. ima po njem < »r<»s/yju razzaljenje javnega U- blaga v vrednosti PC><; K. Zajko H I.jali/m.1 lil na Kuskein proglašajo 1 maj »adnika. Kot priča je bil med dni-' j0 pripeljal marca iz Za gimi zaslišan tudi Petek sam. O-.gr.ha v Ljubljano. Iskal je i'ce iit izreklo, da ^ po ]»restani kazni odda v pi'isiluo »lelavnieo. ži\ ljenjc sr nc bo šlo učit k ideologijam leta bilo nekoliko preveč celo za našo bujno domi- Novice iz Slovenije "Vi niste bili se nikoli pred sedni jo!' * pravi sodnik Antonu Belcu, ki i odgovori : "Že velikokrat!" C-j kradel je l!>. marca t. 1. nekemu Avtomobilska nesreča na Bledu., rodja. Ker je bilo poslopje krito mXmwm aiieu glavne ceste IMed j s slamnato str**h«». ui bilo nobene j- zgodila avtomobilska. pomoči. Tudi na no-sto d«»šli p<>-srei-a. katere žrte\ je postal g 1 žarna Hramba iz I>i»brepolj ni mo-\'»m janee. trgovce i/. IVvme^gla stopiti v akeijo. ker ni bilo pri tioriei. Cospod Jakil ml. je \ ode. Kako je nastal og.-nj. se z \"zil / avtomobilom z I »leda proti gotovostjo ne ve. Zvečer je bilo Lescam. \'a znanem klaiieu je po-leuti v bližini veliko petja. Mogočnemu kolesu gumijeva cev. če. da jc nastal ogenj na ta način. je j h 1 neprevidnosti padla go- čila Avtomobil je z vs«, sih> rakretiil s ceste proti hribii ter se pre\r- da reča raketa na streho. Ljudje so nil. Dočim so ostali jMitniki. kit-, Lili ž.- v postelji in jih jc opozoril je avtomobil pokril, ostali na požar šele plat zvona. Sreča v ros/v .ie bil <>d obtožbe oproščen, (n,„^šea. toda ga ni dobil; v Ko ker je sodiŠČ-e smatralo, da tc l^ -vačevi gostilni se mu je ponudil sede niso razžaljive, ker so vselto- ŠegulitJda mu preskrbi i»rcnoči-vale le opravičeno obrambo proti |Vijal je v Sl|.)0 ,vana K Petku, kateri je malo ostro proti stoli,.a, Jiri katri,.,n Z;1 hlilJ>. .........1 vali- Droszvju nastopil. u.r. ^hteval »hI njega delav- f sko knjižico in kovčeg. češ. da mu Oropani tihotapci. bo vse vrnil tlrugi dan. Zajko mu , , ... , • ..... " . znava v polnem obsegu. kar je Pred deželno sodnijo v Ljublja- je res izročil zahtevane stvari, to- .. . , .. . x . lt ,.,...., , ., . . . . . „ .. storil. I.clcc je bil ze petnajstkrat 111 so bili obsoieni Lovro Likar na drugo jutro Je l»a nas»-l Zajko .... *. ... . - M , 1- • 1 ' , « '»sojen. Sod 1 see mu jc prisodilo tri. Kudoll Likar 11a pet 111 Ala- vlomljen m prazen kovceg pred , . . . , , . . - . 11 , - - ,.!<> mesecev težile ce. tevz Jelovcan lia sest tednov jece. vrati «-<>d Malenskim vrlioui pri navedbe obtožbe. Nadsvetnik Ve-Jehivčanu. Ub '2. uri popolnoči1 dernjak priči: "Ali se ne motite sta prišla Likar iu Petemcl. ka- v osebi.'" Priča: **I)o smrti me Pred deželnim sodiščem -e j:- V sobot" razpravljalo,- ker z dežele povabljene stranke vsled štrajka na že- tera ^ta prisilila kontrabantarja, žihar štrafajo. da sta jima izročila Ves tobak, ka- nice!" Sodišče ec ne govorim re>- je obsodilo S«»gu-i ieznicah niso prišle k razpravam ter '■kom popolnoma nepoškodovani'nesreči je bila. da stoji hiša zunaj J1 zaynal Komjaiiea kake .{ metre velike vasi Kompolje, ki šteje 114 terega sta nameravala iztihotapiti linri na mesecev ječe; plačati Uazprave so zato večinoma preložili. preko demarkacijske črte. mora Zajku 2HŠS kron. mirno, je jiožar prizanesel tudi O- Joži ploškarjevi hiši. ki leži nasproti daleč. Kouijattce jc pri tem tak«> nesrečno padel. da si je prebil čn-pinjo v zatilniku. Težko |h»-ško«|.»\anega so prepeljali v Ijub- I j a 11 s k o de/elno bolnišnico, kjerl pogoriŠ4'a. (»ospodar je imel ]»o-je |M>dlfgel jMiško-ilbi. K am janee! |x»!noma nove svinjake, ki so mu je bil vrl lil navdušen narodnjak zjrorrli .h. tal. ltuščaj je bil iava-J'o polomu je vstopil 'a časa Im,- rovan le za utajimo svo^o je v na Koroškem kot ilobrovoljec v jugoslovansko armado ter se odlikoval v raznih bojih. Kot artilerijsko jmroenik je zapoveilo-val bateriji v Podrožiei. Tam jc Številk, drugače bi bila zadela vso I Moravčani pred deželno sodnijo vas strašna nesreča. Ker je Lilo I Anton Fraiikar Valentin Tič. bil tndi ranjen in je s svojim to-]xnn zadrževal takratni naval nemških čet čez predor. Ker je pretepel t Kletno Frančiško Cradišar. sta-nujočo na Rimski eesti v Ljubljani in i»h isti priliki rekel; "(V bi j'» |«ra\ ubil. bi je ne bilo nič škoda ". iu ker je kupil od Ivane (jrunda ukradeni jermen, katerega je pn»dal naprej Ivanu štem-bonu. je obsoilil okrajni sodnik g. Avsee Franceta Povlieta v štiri Le z Jesen ie s«- j«« pripeljal lesom I/ivni Koblar. kateri I je ukradel inžediriu llumelu par •'•evljev. za kar mu je sodišče pri-Demobilizacijsko blago. 'sodilo 14 —ls?»4. ki s«»jt|a S4, V2fi,j ^klenjem-ga zabo- Perlingu iz Novakov, kateri mu imeli po ukazu ministrstva za voj- ja Mfi tvrdke Schneider > ukradel krotkega srnjaka. Ja- no in mornarico oditi k liteihti- • nekaj usnja Josipu "cz Deri in g je bil obsojen na šest ski orožni vaji. nagovarjali, na;1 ivrnivčiču. ki trdi. da je S4N) K tednov težke ječe. ne poslušiijo poziva, kakor nava-, VM-|„(P črno kožo kuj.il -d neke-' ^ Kranja se j,- pripeljala k so- ja obtožba, ki zahteva. naj se ka-;^., Vojaka. je bila ta /nujejo po paragrafu"i*7 sr'oskesja _ukradena. Vsi trije kazenskega zakona. Postopanje proti Klopčiču se jc izločilo, ker se mu vabilo ni dostavilo. Sodišče je obtožence oprostilo, ker j»o-izvedhe niso dognale toliko, da bi >e moralL.s]H«znati krivim. Iz gostilne. Poiar. lioreti ji« začelo [iosh»pjc Antona Bnščaj v Kompoljah it. 1, |h»-1 domače pri Kozarjevih. Dgnij. ki|,1ni 7HV"r* se je poka/al na »vin jak ti. je vi kratkem ča-u v pepeli I hiš«) z vsemi Mo$t ^ Ljubljanico gospodarskim poslopjem. Zgorelajua Opekarski <-esti v Ljubljani so je tudi večina gospodarskega o- pričeli te dni graditi. tljone ukradenega, toda dr/avno Dne 11. januarja t. 1. je Janez pravdništvo je ustavilo postopa-. Kokalj nekoliko korajžen v <>g- nje proti njim. Zahteva oprostilno narjevi gostilni v Žabniei navz«»-lrazsodbo. Dr. Oblak Šoštaričcv čim gostom raykla m poljski državniki dobro zavedapjo in so zato v mirovnih pogaja".jih z boljševiško Rus jo silno previdni. Poljska jc edina obmejna država, ki sc je krepko postavila v obran boljševiškemu orožju Tekom cir.'ga leta je postavilo moč .0 skoro n-ilijonsko armado, lasi je bila slabo oskrbljena. V boju z boljševiki je zavzela ogromne pokrajine in še danes drži Belo Rus jo. Poljski pa manjka moralna opora novih slovanskih držav. Z ('krajino in Cehoslovnško ima mejne spore, v Jugoslaviji- ji pa ne-dostaja tradicija v stiku. Poljaki kakor Rusini v bivši Avstriji so vodili separatno polit'ko. dočim so iia, li uprte oči v svoje brate v Rusiji, obenem so se pa v-borbi s Poljaki naslanjali vce ali manj na Avstrijo. Avstrijski državniki s«i podpirali Poljake, da so jih v borbi zoper slovanski živelj odcepili od drugih Slovanov. To je b;l povod. da med poljskimi 111 drugimi slovanskimi politiki v Avstriji ni lilo tik do zloma pravih bratskih »nlnošajev. Kljub temu so jmeli Slovenci «lo poljskega naroda velike simpatije in so z dušo in srcem zasledovali težk«* bojr pruskih Poljakov z Nemčijo. Ostali Jugoslovani so imeli za Poljake še mnogo manj smisla nego Slovenci. Kra-zem Pile, zaslužen poljski p<»litik i ti o« 1 ličen Slovan, ki si je prizade-\al, da bi umiril nasprctslvo nud Poljaki in Rusi. je navedel v časopisu "Misao" za to sledeči vzrok: "Poljska izdaja Rusijo in s tem izdaja slovaustvo! Stara in znana je ta pesem. V njej zvenijo odje-l:i starih in. kakor bi mislil, za vedno odpravljenih teorij in delovanje slovanofilskih organizacij carske Knsije. ki so imele Janovo lice: eno za južne Slovane, ki so bili pod oblastjo Avstrije. Madžarske in Turčije in ki m: sc borili za svojo svobod«* in neodvisnost, in drugo za svoje lastne Slovane. Poljake in za druge raznoimene narode ogromnega carstva. ki jih jc bilo treba, v interesu države, držat. na berigi. jemoti jim jezik, kulturo iu vero." Očitek, da kaže Poljska imperialistične teiuleiiec. ker je zasedla tudi Belo Rusijo zavrača Pile z. razlogom: IJc'.a Rusiji- je pri-j-adala Poljski iu je bda v letih 177l' th» 17!'."» <-d nasilno odtrgana. Vzhodni in pravoslavni del I'ele Rusije'je danes ncsumljivo pod vplivom ruske kultur. . Zapadui dci Rele Rusije pa spaja s Poljsko razen zajednega življti ja nekaj vekov versko edinstvo in zaie«lno kulturno «lcl«». Od 1-1. ti o konca Is. veka je Bela Uiisija kot del litav-ske kneževine v prostovoljni uniji pripadala Poljski. Ko je poljska vojska zasedla t«* pokrajino, je ves poljski parlament od skrajne desnice do skrajuie levice enoglasno sklenil, tla niti eno o-.i ozemelj stare Poljske ne more biti njej s silo povrnjeno, tla mora o i.-odi teh ozemelj odločiti predvsem volja narodnosti, ki žive na njih. Produkcija olja v Združenih državah Draginja in njen pravi vzrok Tajnik notranjih zadev, John ° P'diki zadnje lotulon. konfe-Rarton Pavne, je ravnokar pre- r< njemh komisij pe- iil statistiko o priKlukciji olja v ta,a z vprašanjem draginje, ki se mesecu marcu, sestavljeni po ge.JeUtl celeux SVetw 111 tvori logičiiem nadzorstvu. Podatki te- narodno vprašanje. Ustanovili so, ga poročila izkazujejo, da je pri- j,Ia ™ se Po«Jražile življenskc po-delek surovega olja narastel me- j trebsc.ne doslej : v Avstriji za 4000 odstotkov, na Nemškem za 1000 seea marca v vsaki državi, celo v 1 odstotkov, na Francoskem in v starih Appalachijskih poljih* "To bi bil krasen odgovor na visoke 1 ... ___ , . , ii,- i gleskem za liO odstotkov, na Ja" ••ene 111 bi vsebovalo boljše nade I % ^ ,_ 1eft , 4 it . r/, na bodočnost", pravi sekretar,. .... , , . , , . , .- zen.h državah za 120 odstotkov. Payne, ako ne bi uporaba olja rastla še hitreje." I Italiji za ;{(K) odstotkov, na An* j gleške: iponskem za IGO o«lstotkov in Zdru- Cclotni narastek vseh vrelcev Združenih držav tc kom meseca marca v priincrju k marcu 101!» znaša če/. G miljonov sodov, kar predstavlja lHiodsto- Ta draginja je v velikem delu posledica vojne, njenega razdiral-pridelku nega dela. A čudno je. da se dra" J ginja po vojni ni zmanjšala, marveč vse povsod stalno raste. To u-ganko nam pojasni laB»»tanja. Namesto marca nadkrilila 0110 lanskega Ie-j p^otnega burnega delavnika jc ta za skoraj V2 miljonov smh*v. »vf. Tako Konsumpcija 44 miljonov sodov ostalemu svetu ostane o«i- v ten, tHlinem mesecu pomenja.1'Prta ,z gospodarskih stisk 1 , , - i 1 - • lic ena rešilna pot: podvojeno in da Združene države uporabljajo 1 1 VJ v .. , ^ . 'potrojeno tlelo, uieseeiio vec olja. kot ga je ves, > vet rabil tekom celega leta 1HH."*. To so dejstva, ki jih mora vpo-števati vsakdor. ki rabi katerisi-bodi petrolejski produkt. bodisi j»etr«*lej za kurjavo, gazo lin ali mazilno «dje: te številke pa izziv-Ijejo tudi vprašanje javne politike. kajti Združene države brez-dvomno uporabljajo več olja. ka-Uor ga je 11a razpolago." MAJNIKU. Loj za Tome, Dunkirk. Kansas. Katoliško bogoslovno fakulteto v Bukarešta je ustanovila na tamkajšnji univerzi romunska vlada. Fakulteta ima vse pravice kakor ostale fakultete. •Najlepši mesec majiiik je. ta mesec oživi srce; cvetlica kaže svoj obraz in ptica poje na ves glas. Ko mimo nas ta kras hiti. solzno oko za njim strmi. Kot sladki sen izginil je. Bo«; ve. če vrne kdaj se še. A v nas ostane Še spomin blažitelj hudih bolečin. Življenje je spomladn^ dan. st^iaj krasan, sedaj teman. a z. Francoski spisal Rene Bizet. Ci«iilbi tlol^ujeui najbolj »rečne M« pripada iij«-nemii svetu, apouiine svoj«- mladosti. Daljna Neke nedelj«- zvečer s«* jt jiri-pttieklosi. kadar se spomnim na- petila izvanretlna stvar, edtem ko njo, naj« le najbolj naravni i/raz stui si« kot ponavadi potikal krog naši mali provciiieijalui obetlnici, zidov notarjevega vrta. sera čul kt/je okua so s«- odpirala na va godbo. Pričel sem prisluškovati, ško glavno c«*»to. Taui zojm-i vi- Pohitel sem k v rat cm:, igraii ^o n; • Lm s\oj« jra očeta, napol smehlja- harmonij. O tem sem bil svcst. jcčega se. napol r siie^a. sedeče- kajti mojega srea ui bilo mogoče ga na vi^okera stolu pri harmoni- varati. M NARODA, 18. MAJA 1920 ju. Mirna soba je bda polna blaženih melodij cerkvenih himen. Sedel sem na blazini ob iijejjo- Xeka znana mi melodija mi je priplavala nasproti. Da. to je bil moj harmonij, t o je bila moja \ ih migali, sledil s«-m gibanjem mladost, tuli pa so stopinje mo-iijegovih nog in rok. Nikdar -e j:b nog. Vedeli .s o. da sem jaz nist-m premaknil in nikdar izgo- tam. Glasovi harmonija so postali Priduško-" j<- lr«-s«'l voril nobene l>es*"*lie Val seiu i 11 moj dih v sprt«'-o |rrni'*eih glasov kot bi se lickd v »»pričo grmenja nevihte. Igral je za svojo ter zaupal edinol bolj nežni in vabljivi. Nisem se mogel ustavljati. Splezal sem preko železnih vrat. Ne da bi ved« 1 kako. sem >e zna-lastno zabavo š«! na široki stezi. Sel sem na.-v-temu initru-. nost naprej. brez obotavljati; j. mentu tajna čustva svoje duše. ki Pesek j«- škripal poti mojimi nošo se izražala v njih lastnem je-fgami. Neki p« > j«- zalajal. Seuea ziku, katerega ni razumel drugi kot on — in jaz. daz sem razumel harmonij. — <"al: Smatral win ga za živo bitje t«-r — ga ljubd z izključljivo. nilado^t- nikdo je pokazala pri vratih, a jaz K« m šel naprej. Nekdo je zakri- h jnv tam? Govori ali pa kom kot «la s«- dotikam r«»k svoje *irelja«i. matere. Ik-s«*to leto svoje mlado- -laz nisem rek«-l iii«-esar. sti iivi v moj« in spominu kot ena tuti je bilo oster pok in kro-ilol^a zahvalna peM*m. ki se je plja je prižvižgala mimo inene. «Uigala p rot i n«-bii. To j« In ln «1<>-aZakrieal sem ter padel v nezavest, ha mladostnega iui*tteizttia. Mali harmonij je «il>«Utjul.i \ mojUi lui- I*riš» l ».em zopet k —bi v veli siib neke \ i-ste svetost. Približal jki tapecirani s«>bi. L.-žal s»-in na siin se mu v spoštovanjem in no-ju vami. I5ilo je gorko. Svetla luč be na ttvar na svetu bi me ue mo- j metala svoje gorke žarke pre-jrlu privesti do t-'ga, inIImi in harmonij. Lahko si mislite. kaka žaloigra je bila v mojem življenju »star se« bil takrat dvanajst left. k«i j«* mo-" oce prodal ta inštrumeut. Z«k.it s- je ločil c m I ujeg« ? T«"ga nc v »m «b» »lanašnjega dne. Nik«lar tii>«-in bo-I ! govoriti e tem dogodku Kajti bul sem se. ila s«> osmešim v o«"eh siariš«-v tudi v namerni. «la jih pustim živeti naprej v iluziji, da loso storili nikdar nobene stvari. vUed katere bi jaz trpel. Domnevam. da jili je kaka nepričakovana denarna zadrega prisilila žrtvovati uepotrebno potrebnemn ler sprejeti ponndbo, katero j«» stavil Mr. Lejrer. notar biotičnega okraja, ki je živel v krasni hiši na robu o nega mesta. Onega «lne, ko s«~ prišli, da «»«1 Vedrju harmonij, sem zbežal iz bi-M. Potikal s«»iii se po erstah kot p«*s. ki je izgubil lastnika. Tudi guvnril sent naglas. Vrgel sem se ua kolena ter uiolil. Izogibal sein s«- ljn«lem na »-e-sti, kajti v svoji jezi s«mh se ha i, da jih bom žalil, ko sem se vrnil domov proti mraku ler sedel k m*zi. seni videl le prazni prostor ter na zidu znake izgubljene oblike. Te«iaj sem si pokril obraz z rokama ter pričel ibteti. Nobena tolažha ni mogla odvrniti mojih midi o«I t«ga inštrumenta. IV hum'i sem se pogosto pre binlil ter sk«»«'-il pok one i. kajli zdelo se mi je. da čujem nad s-eboj znane gffc»evr. Skočil sem iz po stelj«- ter odšel po stopil j tea h uav-xdol z bosimi nogami. Prepričan sem Inl v »vaji »tuši da je neki ču ol»o ter jokal «!«> jutra. V '-etrtkih in tm^ljali, k«« ni bilo šole, s e 11 j ve imtikal kr«>«r hiše M. Lejrer-ja. Preplezal sem zid v b« ilastetu upanju, da liom videl harmonij. V kateri si»bi je bil* — Kaj so storili r njim? Včasih je prišla m?ada notarjeva h«"-erka. plavnlasa ;il k zblu ter ji pn-tt»Žil KV«jo bedo ill svoje porje. 1 e«a pa si nisem upal storiti. Za mene je bila ona oselw iz višjega diuiahn^ga razreda » katero mori govoriti človek le T slučaju. •laz si mu nisem upal povedati resiiiee. To je bila mtijji največja T..jn«'st. Lahko hi se sinejal ijioji -tor'ji. Zamruiral s«'tn : Ua«li ničesar. Ne vem. iio>pa Leger pa je rekla: Le jKive.j nam. Mi ii ne h«»«n«» škodovali. Ne bomo pove«lali tvojim sta rišem. Vsled lega sem lagal. Orl sem se v gospo t«*r rekel: Prišel. M-m. — prišel sem... ra«li go^jMidične iilauehe. Notar in njegova žena sta se zasmejala. gospodična Hlauehe pa je zardela. — Ti lopovček. — je rekel uo-u.r ter me udaril po ramenih. Ko sla se <»<"-♦' in mati tiho ti-maknila ter >prejela moje pojasnilo. se je mlada dekliea sklonila pr ko mene ter n.** ptljtiada ta-k<* sla«lko in nežno, da s«'in nr'slil «la bom padel v nezavest od vese-lja. — Hvala vam. hvaia vam! Min vzkliknil* kajti takrat sC ni-s i »it«»v opija, v Srbiji Lit) ti>o.- funtov in v liolgariji 07 t imh" funtov. I^hko s«* domneva, da so v Tur < :ji k«>t taki priilelali več kot «'n miljon os4*mstotisoe funtov opija Konzularna poročila iz Frauei j« javljajo. lasom konzularnih poročil je bila sladkorna raeija v Angliji * viša n a od šestih m« osem unt* na teden za vsako posamezno osebo Položaj v Franeiji je vsekakor boljši, ker jo preskrbuje Amerika z vsemi mogočimi potrebščinami posebno pa s sladkorjem. Značilno je. da letina povsod [>«. Kvropi jako dobro kaže. lv. aprila ob |mi enajstih do Nato j«- v imenu belgrajske poldne j«- \ršil \«-iik naro«|se«l" shinl. kateremu je prisos'valo pre liik **Pebratimstva" Miliajlo \ u-ko 1"» tis«h■ ljudi. Zborovanje j«' « i> >-\ ie. za njim pa v imenu vojnih otvoril pre«ls«dnik belgrajske ob- invalidov Milivoj -Tovanovič. Načine g. Kosta Jovanovič, ki je «i<- ! ii«»?le«l je preiisedtiik prebral na- ■ jal med drugim: Mi smo «la- stopim rt-s«»IiK-lj«»: Me£«~-aiii I Je I cranes tnkiij ?-e>tali. «ia protestiramo «. «yhraii«Iaiies na nam odseka del naš«- ju»»os|ovaii- veliko Narodno skupš«''iii<> ter po ske zemlje. Naš.- ljudstvo <»t Tri" izjavah predstaviTeljev v-»h sIoj«-v glava «lo Vanlarja je dvignilo «rlai- meščanstva in vseli političnih proti temu nasilstvu. Kiičimo sku. strank. \si .složno: 1 zahtevaj«* paj z «-iuii s«»st-«lu pr« ko morja :**R<- •• «»b«Hlni volji «-e|oknpn u. • lin!-! ka k sebi!" — Za predsednika j>M» v svoji nar«»dni «ir/;*\i in »ja jiji zborovanja je bi! pre«lla»raii g<<- nobena sila n»-sme eej»iti i ti spra\ sj>«h 1 -Jovan Žujevi«"-. predsednik l.iati p«-«| drugih držav: LV srl»ske akademije znanosti. Njejro protestirajo pmti tajni b*ndonski va izvolitev j«* h;hj «»d v««.-l> burno pog«»«!bi in «lrugiin ••dlokotn. po po/ilr.-:vljena. \ svojem gov<»ru jej kat«-rih se 10CMKI0 •1uuoslov;mo\ natrlaša . da u « njaki ostali v stavlja po«l suverenost Italijan««'. t«-s?ii zvezi z i aro« h mi m je v«-s |-r« «t i njihovi volji in razumu ter tiaro«! dvignil glas z.i svoboditev'proti pravičnim if>rih :ne«liiaro«inih o«luo-' I o. /-ahvaiinio se prijateljski .šajt-v: M. protestirajo. «i;J Ja. ape-! ro«i je bil petsio let — grobu, ka- !irajo na «Iemokraeijo Italijau«»v. I Terega so mu izkopali Turki na da razbijejo imp«*ria!istiene težnje Kosovem. To«la nuš.- pleme je po- svojih sedanjih diplomatov, ki se, tal«» mo«'no in se jc osvobodilo. zhigajo z nekdanjimi lepimi tra"j Potem so hoteli, da pretrpimo dru* «liloeo z u?-oba. katero so nava- stanje, ki usctdepolno preti jug:>_i lil (Jermani na nas za eelo tri slovensko italijanskemu prijffte-! ta. Sedaj pa pripravlja tr««tjo (i«il- ljstvu. ki je potrebno narodom! rat«» italijanski naro«l. Slep. ka" obeh držav: ti. želijo. «la se v teh| kor nemški narod, hoče pro«lirati državah st«>ri vs.- p«jtrebno za razna Balkan in je zato za pose« l el ra- voj dobrih fidnošajev. kakor n. pr. i zne točke, našega jugoslovanske;' svol^pda da«lranskega morja in ob_-sra t« ritorija. namreč Reko. Zadar ojestranska zaščita onih narodnih in Skadar. Reeimo italijanskemu manjšin, ki IkmIo na obeh straneh narodu da ni na svetu niti enega morale ostati, ter da se razumno Srba. ki bi pride do t ret- živahnim odobravanjem. Dolgo I je eksplozije na Balkanu. (Ploska- ploskanje, vzkliki: "Živela jugo-i nje.) — Potem j«- govoril trgo- slovanska Reka, živelo jugosloveii-j vee To«b»r Mihajlovi«"-. Dejal je. sko Primorje!") Nato se je ogrom z«-uiski v .Sarajevu. il. IJu-iji v Zatrrebu. 7. Italiji v Ljubljani «konzularnaj agencija . III. Dala o s«. detiuitivna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzulatom: 1. Angliji v Yelgradu in Sko; lju vice-, konzulat . 2. Z«-linj. nini državam' v Bel gradu. Rusiji v P»elgra;lu (vieekonzulat . Oil mini-M-sTva za zunanje oraer.i«' ohra<*a!>* d-> , inozemskih mb ij v kraljesivu s prošnjami in zahtevami. «la bi e| v nekaterih krajih na našem o-j zemlju vfctanovili inozeur-ki \«' !-j zidati, ilinistrsto /a /u ianje-stvari « poza rja na neuin«*stJiost takega ji »st« panja. k« r- s«- ^ t«*iti ne samo tuje mislije katerim in«»-t ramo kot domačini p« »svečat i vso i>ozomost. ^spravljajo v neprije-ten pol« >žaj. temveč to l n« l i u p v -__stojna ]>«>t. N«»ve konzularne obli. Dala so se začasna dovolje-' lasti tujih držav v našem kralje-., . . , 'konzulat, nastopnim ni«'- stvu s«- morejo v-tanavijati siting o«lobretijn mini-( tvari. ki mora Navadni pora zu m n«« z Bolečine v križu £ so zalo popasto vsled nerednih ledic. g Tak simptom je največkrat prvo 5 znamenja, ki ras opozarja na dei- £ stvo. da. leaice in menu r ne delata pravilno. Popravi ju. Rabi g Severa^ i Kidney and Liver s Remedy | (Severovo Zdravilo 23 leaice). ki je ^ pnporodijivo kadarkoli potrebujejo g ledice ali mehur ton ke. Vzemite ca S proti vnetju mehurja in led c. neod-hajanju vode. proti odtekanju geste H urine, bolečinam pri uriniranju, ot®- ™ cenim nogam, kar prihaja vsled Mj nerednosti ledic. Cene 75 cer'-ov g in S 1.25 ter 3c in 5c davka. Na- 3 prodaj v vseh lekarnah. j W. F. SEVERA CO. CEDAR RARID3, IOWA , last mi pr«>soditi. ali j«» v kakem 1 kraju z ozirom tui tr^ov*ke «m1 m s;i je naše dr/.a ve potreben tuj nja za poslovanj« 'zeniskini konzulatom: 1. l»el«riji'j.<. predluKlnem v Ke1 gradu in Nišu. 2. Franeiji srrst\;t /a zunanji v Negotinu (konzularna asjeiu-i-i razum je veliko lruyinii nn.šinii ob- nenavaden kot vsik «lru«^i Diplomatski in konzularni zastopniki Jugoslavije I K«'!«n'ajski l*resbir«> objavlja u-ra«hio: Ministrstvo za zunanje stvari javlja v zvezi z »Mlloeitvijo zavezniških in i»ridruženih »Iržav domovino, ni nihee mislil, da se bo- "a l,l'l'"v,,i koniVrenei v Parizu: do morali boriti iznova za popolno J'' sklenila, da obnovi svobodo vseh nardv. .Ta«lrans7io. ''^'^"»»"tsk«* stike z nemško re-vprašanje s«' samo naše vprašanje. !>uhlik«i. ir: j«» imenovala za oprav-marve«" vprašanje miru za vso Ev. il'ka ]x slaništva kraljestva SIIS ropo. K\ r«>pa naj ve. da smo Ju-,v l^t-linu «r. Hajka Vintroviea , go^lovani e«lini in ložni «rle«le sn-f ri4V'»at«-lja 1. razrwla konzularn«»-i nanjih vprašanj ako tudi se "ddelka v ministrstvu praaanj hk<» nun se ncj skladamo v notranjih vprašanjih. 1zunanje stvari. I -Ia«Iransko vprašanje se more prf-,>lanik:i IT. razreda, ko naše volje rešiti samo nasilno.v najkrajšem Mi pa poudarjamo, da to ne bi ve. - vujt Ijalo ildpo. Želimo mir in prij«te-| Ministr ljstvo z «lrnpimi liaroMii. to«la za Ta daje v v ki ima «"111 j»o-< upravnik bo easu o.Jpotoval na lllesto. strstvo za zunanje stvari edinost interesiranim : Avtor je endna žival. Xjejfovn Invest ra»»te iz njegove glave. mir iioeemo /.(invali «lela nar«Hla. <r. Ne.leljko Divae. I le jal je med dmifiin: Mi soeiaiisti zahtevamo. «la se «la \ sem narr«lom p«»polna naeiotialna svoboda, ker samo ta- k«» se more vzpostaviti mir. _ V imenu ženskih lidmženj je srovo. rila gospa Leposava Petkovi«"eva. tuuepii I- s»-daj so l»ila izdana 11a-j A* imesnrJ'eelna «l«»voljefija za <.tvoritev nastopnih inozemskih konzulatov« na ozemlju našega kraljestva: 1 tJrški v Skoplju. 2. Franciji v Za-jrr«-bu in Skoplju. Aiufliji v Za-jrrebu. 4. Španiji v li»-lpra«lu. C Vin »slovaški v I?«-!gra. vsekakor pa prva dolžnost osvoboj-ncev samih. Navdušenju v zgodovinsko vstopajočega naroda se zdi izvedlji-\osa te naloge >ered;i nekaj lahkega, samoumevnega. Po vsaki revolt. Tli dobi nahajamo v duševni arhitektoniki prerojenih narodcv več .1 manj «-tro*ke nai'» osti in mlad- niške domišljije, ki s čudovito ledi koto pr.oho.-i nasprotja med premagano preteklostjo in zmago slavno sedanjostjo. Ni treba iskati primere v časovnih in deželnih t.avninfh, treba je pri luhniti tonu >.*' ne včerajšnje minulosti. Doha je — sit \ < nia ver bo — p resi rov a. da hi nas Jugoslovane ie bi bila -iztrezniln. V tem iztreznenju pa prihajamo do vedno jas-l ga spoznanja, da j pa«- osvobojena naša domovina, da pa ni se osvobojen i .lnngo»*lova:i. Teritorijalno smo pač izkoreninili zt večne čase habsburško suženjstvo; ne bo pa še tako kmalu mogoče očistiti duhove njihovih otrovnih klicev, ki liki šk.nlljive etnišk« jo bak- terije zastrupljajo s vojo trpežno eksistenco jngosloxansko umstve nost. Odveč bi bilo razpravljati o tem žalostnem dejstvu. Neverni Tomaži naj blagovolijo "iti sami v:-se" in naj odkritosrčno izprašajo vest. Osvoboditve drugi del se šele pričenja. Po katerih potih in v katerih smereh, o tem bodo odločevali narodovi kulturni, so-cijalni, gospodarski itd. glasniki, vsaki po v naši zemlji in v ljudskem značaju danih pogojih in po od celotne vvetovnopolitične situacije določenih potrebah. I stvariti na življenjsko krepkih temeljih enotno jugoslovansko kulturo, izključnojugoslovansko. od av-strijf ko-madzarskih ativizmov očiščeno samozavest, to bo glavna za dača bodočih desetletij Nc samo škodljiva, otroeja bi bila v t-m pogledu politika ptiča :mja. Edinole - priznanjem iu spoznanjem kulturnih iu plemenskih • a zli le med posameznimi enotami jugoslovanske skupnosti je mo o.*.- najti od zgodovine in naših mrtvih pote-gnjeni krog naše celote in naravno njegovo središče; .piiutam cssen-tiani jugoslovanstva. /ivo podlago, v kateri bodo nastajajoče generacije vtelesile jugoslovansko misel, ki bo tako ostro opredeljena, tako jasno samosvoja, luikor moremo danes govoriti o francoski, angleški ali ital.ianski kulturi, in naj se udejstvuje že na katerikoli točki zemeljske krog'jc. Iz Marxokcga svetovnega nazora izvirajoča vsporedba kulturnega razvoja z gospodarskim, v katero jc še bila zaverovana dru-/. bna veda iz pretekle minulosti, ne drži. Na gospodarskem in sve-tovno-političnem polju nahaja veleobrat zares znatne prednosti; da I .i n.i kulturnem popv.aču odrečejo matematične dimeizije. o tem sv cd oči jo n. pr. kultura skandinavskih narodov, da nc segamo po daljših primerih, jasno dovolj. Kulturna diferenciran ost med jugoslovanskimi plemeni .»•• Lila kolikor tako opravičena v prezapletenih j red vojn ih razmerah, i nipak pospeševati jo danes, ko šteje Jugoslavija med narodnostuo najeiiotnejše države, bi pomenjalo negospodarsko drobljenje ustvarjajočih energij, v marxističnem žargonu izrazeno, veleobrat v kulturnem poti v i zali ju obljublja več vrjM-nosti večje bodočnosti. Kar pa ni najmunj važno, je dejstvo, tla imamo pač narodnostno enotno, ne pa š- narodnostno saturirano državo. Milijoni naših i »jakov živijo v tliaspori po celem svetu, milijon jih še pričakuje od-Veftt^j* iz]».mI jarma .»rdov. Poslednji tvorijo živio mejo Jugosla-\ i je izven njenih političnih meja. Ker se torej politično Jugoslovan-stvo S. II.' krije z n.'.otlintstnini. tefiiveč jc poslctlnje širše, zadobi-v.. vzgoja skupinske Mvednosti tako važen pomen. Katekizem štirinajstih točk ost aue do nedoslednih ča>ov pač le katekizem za ple-I! .1111.' idealiste; 1111 pa moramo računati v dobi splt»šne moralne a. ia rlii je bolj s sos. I .v o m plemenitost jo in lastno samopomočjo. Način iti metodo, kako bi mogli naj*pretneje preprečiti preteče od-i iiroajednien jugoslovanskega naroda, ne mehanično sit m i rano, temve« \ slehernem pojedincu zakoreninjeno, kot nedeljivo in instinktivno čnstvovano jugoslovansko zavest, jc naj-sigurnejše sredstvo u - le. tla doMŽeino toli zaželjeno notranjo našo konsolidacijo, temveč kategorični imperativ osvobojenja še nejugo-siovauskih Jugoslovanov Na kar človek nima povoda biti ponosen. I g,i ne bo hranil in bianil v razbestielcm boju za obstanek in Jugo-slovanu. ki bi p'«! d< moralizujo. im vplivom naše domače kulturne iaztrgant.sti in narodu« stne ncedinosti v rgel jugoslovansko dedš'-i-no čez krov, bi pravi*- i tega in- mogel slediti v zlo. P ogni c. ni znamenje posebne samo/ia v est i. i ;* od narodi li sc kdo sredi narodne ce-l.t.e, ui pa takti ciiost. vra naloga za mladega elovcka na italijanski al» nemški meji. oddoleti vsem mamilom in vabilom sijajnejže knl-tnre in mogoč ne ji« ga *.zgbda narodne samozavesti. Naše dosedanje i/guhe nas svare. da nc računajmo z moralnimi čudeži. Nc bodo li nahajal iugo*dovani 'vstran detnarkacijskih in političnih mej tlosti moralne in kadar boj. potrebno i gmotne zasloiube v osvol>®jenem b-djn. je njih iimmI* zapečatena. Pričakovati pa. d;: bo državni aparat, ki je pri nas tako okoren, t/v i šil »o \ sled svoj.« razsežnosti in globine politični delokrog da-• o jc u» ka.:. kar precej presega n. pr. naiv-t.iko mIiic iiidividnalnosti, edino le mogočna, zmore tO. Organizacija, okoli katere se bo-.n pretIvs-*-ui i y:«e.poilarski einitelji v najšir-k: s«' morajo orjratnieno stnnti v rezu 11 an t o dinamike v avtohtono enoto. Pozne t i se boj. najti >el>e ne r platonteuih frazah teni-valnosti. st staviti nam je inventar nase itm-združiti življenja sposobne institucije v živ ta način nezlomljivo hrbtenico za nadaljno Dai ainja doba živi hitro, zamuda enega po/ue je desetletno fMikoro. 1'speh za »ignra Gospodarske vesti. Odbiranje jajc za valjenje. Važnost perutiiinarsi va je p«.-; \prečno večja kakor drugih žt\u-li. Saj vemo da nimamo s perut- kravjega m:e še s cunjami pokrili. »la mu j«* bil . lejio toplo. Revček 11! ioiel miru. IVjiujali smo mu svežega ieka. ki «.»a pa ni ma- nino nikakih posebnih skrb- m da ral- Kavno tako ni maral sladke ne zahteva perutnina veliko kr- Tudi zdravila, kakršnega se me. ker si jo povečini sama pzvari /a če jih bol, tre- buli. ui maral. V zaboju pa tudi Perutnina nam daje velike užit- !,i ,iaI Ku sm" lZ NAZNANILO IN OPOMIN vsem delničarjem Slovensko Delavskega Poučevalnega Doma v Farrellu, Pa. t ;ia\ na ga Dom,-, predku. a «ke. in sicer okusno meso, jajca. | mast in jierje. To je za današnje 'prehranjevalne razmere zelo važ- J'" zaboja, je hodil in stikal S; ■-t »koli h' bil lačen in žvečil vse. kar našel, kakor k« ščke prsti .-seh teh redilnih k-ščke skorje od drv in drugo Tudi razietlčencga ali oslajenega Slika nam kaže, kako lo stari Egipčani delali pivo. Kip se nahaja v newyorskem muzeju. no, ker nam vs snovi primanjkuje. • ^ - pešajo Naše gospodinje rede perutni- ,1,leka ^ ni «l 'taknil. pač pa začeli | ^y m,, ki je raznovrstna in razne ve- hlastno votlo. Ko smo to likosti ter po tem m? ravnajo tmli "Pazili, -ni« postavili preden j n<).( njeni užitki, oziroma nesnost. — }u] I>renirzl^ ^ Doma. kd- i Imamo razne pasme, rib so me ti- brc za meso. izmed kate->^: Tak"5 w l^^^al. Ko jejkd ^ ^ ^ še malo poktdrbal. ga je začelo: dru« pa za jajca. Najbolje je. da re-, tlimo domače ali že udomačene in utrjene pasme. Izmed teh je na- M> jtrimer na Slovenskem najboljša vnašat i in izmeta vat i je je! iz ze Dejal: smo g:i v zaboj, kjer . , .... i- ,- I nic In-» m imel miru. v z«*Ii smo, n in mu dali zopet votlo. Pil eja marca l'»-jn re-j.' ruziiiotrivala o n.i-žal. teg.i ni. Nekateri so kar \ucmar p.i^Tili ter jih ne biiga. magari. če \ s - prepade. Na 4 e jo jih pride ponavadi "s do 1"J iu I?aiui ti ne morejo nič napraviti. Tisti, ki ne pridejo, pa zna biti : pričakujejo razpusta ali prepada. ! Zatorej je očividno. da priprava i/.a novi Dom poio-huje. tla moči la jc premalo podpore, kora.i .e. Zatorej se je IliiilVi' sle h : Kdor les.iiei Je!n:'ar tega n če k s--jam lioiliti. Vit: za napredek, naj -V" ji m i cz i t >m in st* /. g! a s i la .lenar. nazaj z »ujeiiio ga je dal za del-»'-•. - * mi. M i pot rc-d"brih n j.K>dp.ii-uih dcl- štajerska čopasta kokoš ! sulmtal- je in zopet iznietaval. To s-e ji ! uiearjcv; ;ui potrebujemo može. S ki jim je pri -reii napredek D »-jina im v-i drugi naj sc odstranijo. Ki nimajo več namena podpirati so bili uspehi, to vemo. Vsi Jugoslovani pa, organizacije kakor posamezniki). ki so dobre volje in v kojih tli še i.skra nesebičnosti narodne ambicije, botlo vedeli, kaj jim veleva narodna čast. ;ka>. ki znese na leto od lfx> d., lwmoVil° nekajkrat. Iznietaval je( IStl jajc W do 60 gramov težkih.!*avž,to v,xio' zraVtM1 tmil 4,ru ik Poleg teh redijo laške jerebičar-' želodra 1,1 kar J<*. Dom. Zastonj nam je čakati Do- ke in plvmouthovke. Prve so naj pomenljivo - s^;,no. ta rise v. moramo torej ^ » \ 1 ,J ina da prulete na sejo meseca ju- n - . ii. iir mleko. \ lleKaj dneh je postal .. . ' j .. »»obirati za pleme le najboljše iz-,_____ t .. mja četrto nedeljo. Kateri pa Za smeh in kratek čas. Naši otroci. \ Bajka. Mati svoji hčeri: "Ce ne boš ta- j Kura jc brskala po zemlji in na-koj tiho. pridem s palico." — Ilči: šla črva. Mimo pride ribič in ga ji i4To večno žuganje s pa'ico me tie-j vzame. Razjarjena znese jajce. Od" la nervozno." !nesla ga ji je sraka. "Xe", zakri- ' či snlito kura, "nič več nc morem Redek ptič. j živeti!" "Vidiš", reče kuharica. Učitelj : "Imamo ptiča brez per- "navsezadnje si vendar spoznala a?" — Učenec: "Petelin!" — tvoje resnične prijateljel" iu ji med dobrega. To velja tudi za naše perutninarstvo. | Naše gospodinje to važno načelo redkokdaj vptuštcvajo. Imajo( slabotnega in lieprikladnega pe- popolnoma zdrav. Dejal i smo ga nazaj k materi, kjer je sesal in se razvijal kakor drugi n jogo vi bratci. Od tistega časa sem j. i- •• * i i. * p»*i isas pri uujskih drisko vedno .. .... , , j teh na. ne pazijo na to. kako stare* _ . 1 . / ......., . _ ....... ' ji v pravilih sledeče: Točka 1 ja Učitelj : " Ti si videl petelina brez perja?" — Učenec: "Da. ko ga je mati oskubila!" Slab mož. Gospa A.: "Jaz sem prfpriča-na, da imate vi zelo dobrega moža!" — (Jospa I!.: "To je pa res; t od a gospodariti ne zna nič. Pomislite, zadnjič je mesarju in peku račun plačal, čeprav je dobro ve, del. da jaz rabim novo oblckoT'* Prijaznost. Gospa A.: "Oh. če bi vi vedel kako moj iuož lepo piše; če hočete. vam pokažem par njegovih lju- zavije vrat. (Preklic.) drisko, použije. ima premalo mleka pri r la MoMiema imate delnice ter nočete več podpirati. pa m* izkažite. da se vam j izplača. < i lede listih, ki ste že pri- . . I čeli vplačevat i na delnico tega zdravimo * , - ' Doma in se niste v c splačali, stoji j Vsi tisti, ki >.o pričeli plačevati .delnice do 10. maja 11*1!» ni jih še niso plačali do 1!>. maja 1'JJO. to jc eno leto, izgube vplačano svo- enem Župan se je v ob- činski seji razjezil ter zaklical: dolžnost je. da gremo dvakrat ali "Polovica občinskih svetovalcev je!trikrat dolK>ldr-i če so kokoši znesle. Tiste, katere so oslov!" Tožen zaradi razžaljenja časti je moral dati preklic v "Do znesle, se izpuste, zapišejo v knji moljub". Tam se je potem bralo: iu nJih ^^ «teditajo. Ta " Preklicu ie m žaljive besede ter iz- se ,nora P«stopati. ako hoče , , -- . - - !na opisani nacm in vselej z ust>e- so kokoši; a se manj sc zanimajo ^ 1 • 1 za to. koliko jajv? kaka pi««ka na " ... , . i Prase, ki ima leto znese. •!>< lis« li Ako hočemo vse to zasledovati. 1 . , , , sesku samem, bodisi moramo vsako kokos zaznameno- . - • mater, ki isce med slamo ali na-vati na nogi z obročkom m s ste- . . ... .. , .... »šteljo travo m drugo, oodisi da vilko. Gnezda za znasanje jajc . . . uu.i, ... - . pri enolični zimski krmi ne dolu morajo biti narejena na avtoma- 'čila na delni - - , ii . v materinem mleku tistih snovi.' ..... t leno zapiranje (zaklopna guez- Stota, ki je bila vplačana, s, 'ki jih zahteva rastoči trup. ali .. pa cla požre kaj takega, kar nt-ž-1 V'S< ni želodček ne more prebaviti — X ............i. Imata 11*1 !♦. m od tistega dn \ s.- povzroči prav laliKoj _ . - . i .--ii - i: šteje in vpošteva praVila. vsi ti- zelodea. \neti želodce z.eh J 1 J . f st i. ki ne morete priti na sejo lii. 10-Jll ali da;. Vsaka kokoš, ki v tako gnez do zleze, se tam ujame, in naša ujcui žaljiv javljam, tla polovica občinskih sve"Sbiti prepričani, tovalcev niso osli."' more preliaviti — iu to vnetje votle, ker /ge. t e pa ]>ujsck nima 'pvode. stika za irnojni«.-o iu jo srka.!JU!l,J'' laKo .r _ t., .r...........r: ! ročite Iitičem«! .to, ker niso vplačali delnice v letu. Torej, da boste razu-od zadnjega datuma vplača ka eno leto. ■ prihodkom za Dom. Znano tla smo dobili čarter l!'. se k d em. nočete priti, spo-mnenje pismeno ali Slabo razumel. najtežja jajca od najboljših jaj-čarie. Le |>4>polnoma čista, pravilna iu najtežja jajca so uajsposob- i ji i- pujsek potre _.„__. , _____ da smo odbrali , , . . .... |h«»čett zato. ker drugače ne more izblpi- ali vati i/ želodca jih .je použil. tistih tvarin. ki Sprevodnik zakliče potniku, ki!"4'^ /a valjenje. Taka jajca ima- Iščem mojega brata ANTONA je rinil v voz, kjer se ne sme kadi-j^ ,,aiv<* redilnih snovi v sebi m M JII. doma iz Dobrepo ja. vas ti: "Ali ste nekadilec'" Potnik •! se u llJlh LZVaJ,* "ajkreitkcjši pi- Kompolje .st. ,1. Kranjsko. IIo- 4 Kaj ši- ba viiih pisem !"— Gospa 15.:-'Pu- Jaz sem Stembnrjev Urban, me-stite, prosim vas, saj imam še sama sar iz Suhih reber!'* nekatera jiisma od njega!*' Radost. Tujec natakarju: "Me gospodje poznajo? Komaj sem vstopil, pa sem zaslišal splošni. Oh*!*" — Natakar: "Da. veste., oni so vsi čakali na to, da ktlo pride, ki bo do~ Ga sploh ne poznam!j podnje pujske. le napis: "Počivaj v mirn na obeh naroda, ki .ie bil vsled svoje i Svinja jih je vrgla" takrat sedem, i 1*ved*Ii Sm°* ^ 3* S!ovenka ^ straneh!" — "Na svidenje v ne'! nstrasenosti hudo preganjan in iz! šest jkh je bilo prav lepih. zadnji'pila 24 2000 ^^ in besili Obžalovanje. Oče svojemu sinčku zek la v Domžale v registriranem pi Idenje v ne"I nstrasenosti bmlo preganjan če bo še kaj prostora!". domovine izgnan in ki je končno ^j,",; > pa bu kakor je to že jiirnrl na posledicah preganjanja 1Javadno_ llialljži. Svillja m puj. smu, ček j e izginil, besede pa v od strani avstrijskih tiranov. Jejski vs<. ^ 1>Uo zt]ravo (ey m,.ipismu: tu ti pošljem ček za 2000 Jane- še danes velik ljubljenec vsega če- j.aj ^^ ^ ^ ^^ /a(lllji ne. kron pa tako prečrtane s črnilom, kako S, moqrel reči tetki. .1ajške-a nartnla. ki ga obozaya kot,kam k|aVrn. hi se mnogo več |,ri- da se ni dalo brati, je bedasta? Idi takoj k njej ter j; j največjega svojega moža in i»a"|Kal sesek isUa, ^ z riK-koin Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji povej, da obžaluješ!" Janezek u i rndn.»sw innčenika. Havličck je de-, nekaj iu ojw lu |otlu fa^jejo, a dobe se pa le brez- boga, gre k teti ter ji reči: "Lju-jlal oblastvom s svojo neustrasenoj ha tetka. žal mi je. ker si Uedasta !" besedo in s svojo pikro pisavo rano-: . . . . 4 .. ii . 1 1 .da je sesal slamo iz nastelje, smo Črte. junija To pa vnetje le še pospeši. Takj,,M"m" buje torej votle tutli. lM,to,u svoj denar nazaj, ali hočete še v naprej podpirati bolj z močjo kot tlosiilaj .Mi hočemo vedeti, pri čem smo. ali je vredno I Joni napravljati ali ne. .Meni se vitli, ako Im. tako malo podpore, »la tr;, n,. bomo imeli. Ako ne boste podpirali, s.- bom jaz tutli odpovedal vsemu delu. ker se mi zdi. da je zastonj pričakovati boljšega. Kupili smo lot in plačali in še danes ne vemo. ali jc na-S ali ne. .Meseca marca bi morali vedeti o lotu. kaj tla je i 11 zastonj smo čakali uazananila. akoravno je lastnik tega lota vedel, kaj tla ima za sporočiti. Ne bom več govoril in ne pisal 't nobeni stvari. Ako se vsi drugi bojite drug drugega. bom pa še jaz z vami. da no bom sam med vami za zgago. Ali samo nekaj, kar jaz ljubim: nič prikritega, naravnost vse! Vidite. ta mali stari domek, ki ga jo društvo sv.Uarbare najprej kupilo za obdržavanje sej in potem sc jo kupil od društva za napravo Doma za vs.- potr.-be. iii ga morali vsi podpirati! Ali vidite, da «;a vsi podirajo. Naši otroei bodo kmalu vso ograjo razbili. Izgledu kot pri kakem starinarju. Nobeden nič nc reče. ne posvari otrok, lies lep<»! Torej, dragi mi. odlo-iino vendar nekaj, da vemo. pri e 111 da smo. Pa brez zamere! A. Valentinčič, tajnik s. 1). P. Doma. P. o. l*>ox 14. Farrell, l*a. (Adv.) SVARILO čeki. Pismo prejme naslovnik, a pride v teli časih navijanja cen. ga je driska. Ker smo zapazili.! vestneii, ki take stvari zasebe ob- ♦ oiiio uspeh ! •snuje s*- ".Itieo^'ovnnska M*ti>'*". Pi^lavila si je kot nalogo ude st v ov an je irori «utr. ;•<**•»» i It postulutov. Xasnovana je kot skupna ) igoslov ,4*isk«t organ izi.ija na nad strankarskem načelu. Njen cilj je. ] ' »s pese v.i nje gospodarskih m kulturnih interesov inozemskih .Ingo-slovanov "Jugoslovanska Matici" bo reprezentanUu naše notranje] enotnosti in /ivljenjsl ega odboja ne v političnem temveč v kultur-noč gi^spodaiskein smislu na zunaj, naš jugoslovanski Delos, .-»sred-»•je narodne - aw<««vrsti. Dose«'-i. da bo kadar in koderkoli i n« ipnpr.rstejii icnt^l priprostih naših Ijndi v tujini ponosno in brez bojazni mogel p; znati: "Jaz sem Jugoslovan", je idealni. ya < samosvoj it i in podpreti kadarkoli v gosjKnlarskem or. i m. gmotni t.amen te orranizaeije. Kuli.se na mednarodnem miru se menjajo časih naglo in nepričakovano. Kdo ve, kdo zna ! Kujmo železo, dokler je čas. Na otoku Helm so hranili in upravljali velik zaklad. Kakšen da je igral v vzdrževanju grike samozavesti in kako sijajni (Nezadovoljnež. > Verižnik s** vrača oti pojedine pri svojem to* v a risu. Na stopnicah se oprime z eno roko držaja a z drugo roko lo" vi po zraku, pri tem pa jezno ren" tači: "Kako. da ima prijatelj držaj le na eni strani stopnjie? Mar, misli, tla sem samo po eni strani pijan?" mislili, tla ima bržkone premalo! Rojake svarimo, da naj ni kari go preglavice. Horil se je zlasti zn ; f.*,. , * " ', ...i ! politično in gospoilarsko neodvis- , , , , - i j , • . . -.r . mleka, vsled eesar smo niu ix»nu vec ne posiliaio gotov denar v pi nost preprostega ljudstva. Med . , , . ,- , 1 ^ 4 7 r. . . . . . :j»li mleko m ga tudi zahvali s gmih v Jugoslavijo, ker pripeti sc mnogimi epigrami je zapisal tudi , . , ^ naslednjega- !kravjim mlekom, katerega pa s,-,kaj lahko, da ga ne dobi on, ko "V spominsko knjigo gospodi! J<* Ul'"u,i { > "ekaJ ^jnmr je namenjen. Kajboljše je de- Vsak.lo delaj svoje, ljubi goJh,ra!- l>nt",n i,a I"*""*- pošiljati po dobri banki, ki ro„j pa je postal ravno taksen im* v Jugoslaviji dobre zveze, ka Kmet iz gnoja žito. ti pa *z Twli ta - ni »»ngalj^ ^tro. sedanjemu času pri- za sesek, stikal je z rdčkom i»o|Bieni0 vplačujejo, uko na pri ________mer smo dobro prepričani, da kr Strah pred očetom žita gnoj! rilčkoiu naštel ji in gnoju ter žveeil t up« Nedolžen. Strah pred očetom. ;ram kak" hilko *lam-- ^ Pri ^ Šolnik: Vi ste obtoženi, da ste Mali Tinček s«- je prekucnil poceni pujsku sem rekel ženi: De-rekli toiiteljiei: eoperniea. pošast, stopnicah, nakar je prestra»eno|"i«»o ga v kuhinjo, da ga bomo kača., ali je to resnica!" Zatože- vprašal mater: "Mama. ali so se »"'di opazovati: vzmk bolezni stopnice kaj poškodovale?" niora biti znotraj! /ena mi je od- vrnila, BUCKEY pomenja kakovost garantiran stoprocentni čisti s'ladni ekstrakt hmela in stroj za maše-nje steklenic vse to se dobi pri". JAMES CONNOR 9ft S. Illinois St. Indianapolis, Ind. Pišite v slovenskem jeziku, j GLAS NARODA. 18. MAJA 1*20 A UI ZAVZEJTJEi BASTILE, a Nadaljevanj«' — Da. «rospiKl doktor. — Iu nemiri v Paiizu izvirajo iz le nemilosti? — Dostavili ste, ua je gospod Neeker takoj zapustil ParizT i stvari. — Dobil je svoj ib-kret. ko je obedoval. Eno uro pozneje se je'- /. nahajal na ]>«Jti .proti Bruselju. — Naj bo. kjer h«»če.... Ali niste čuli. da so je spotoma ustavil ! — — Da. v Saint (iun, da si* poslovi od svoje hčerke. madame de Mael. — Ali je madam;: de Stael odpotovala z njim ' sli. da hočemo sedaj d«»seči unij jfilj. predvsem treba: ljubezni d<« 1 Cosulich črta — Kot sem čul govoriti, je odpotoval le s svojo ženo. Nato pa me je urala neka neznan«, tuja in ueodoljiva sila po | __ Voznik. — je /a k Ileal Gilbert, — ustavite se prvem najbolj tledovih te ženske. Zasledoval sem jo z razprostr.ma rokama, puolče krojaču kot j. bila nmlče.-a tu«li ona Pogosto sem skti»al poklieati j«, a nik A|i ho,-.,.te izmenjati svojo obleko? — je vprašal Billot. U.ir nisem n.o-el s, niti glasu i/ ^'Ha. Zasledoval sV ne l«««vte našli notri par luidorjev. — Ha. ha. — je rekel najemnik. — Meni se zdi, tla ste pustili s\ojo denamieo v llasSili. — Tako zahteva predpis v jetnišniei. — je odvrnil zdravnik st-iehljaj«'. — Vsak predmet, ki je koli/kaj vreden, je deponiran v l< sarni. da bi « ustax tla. ne »ta Iu jo mogel duMvi. dokler ni isti «"u«lež. ki je 071 iuiij<*I njeno uu\zo nost. označil tudi njen «»dhod. Ta ž«'iiska je i/jruiila }>ota|roma. Telesno je poslala zojiet uieprla. mefrla se je JH> razgtihila iu \ seya ie iiilo konee Tedaj sem padel izu učen od napora. i a hnsl«, kj«r je izpilila. Tam me je našel Piti>\. pogosto še 1st.-pa dne. pogosto pu še|e nash*dn jega. Gilbert se je nepi^stano ter z vedno rastoeini nemirom oziral v tle«'-ka. Si pr>ti %«« prijeli /a žilo S«-I»astijana. Slednji je iiitil, kakšna eiistva navdajajo o»-eta Jer rekel: Hodil« brez skrbi, ««'■•• rnoj. .laz vem, da ni ni«-r*ar resnične-t a na vsem tem. .laz \«u.. «la to vizija in ni«' ilritfita. Iu /♦•iiska. j«* \|>raal d«»kt«»r. — kako j«' izgledala? - P.ila je inaje"*« '<«'iia kot kaka kralji«a. Iu iij« u <>bra/ .ili si ga tu«li k«'«laj videl? — Da. Od k««laj uapi«'jr je vpiaš-jl doktor drhte, šele

imaui tukaj, hi« tuka.i A'i ni ta vrt reserviran za učitelje? Kevda, «>«*•«• moj. a dvakrat ;;li trikrat s«* mi je zdelo, kit d» vidim to žensko IuhIii. po vrtu. Vsakikrat sem li h«>t«>l slediti. a ved no s«, me ovirala /apr'a vrata Ko ni«' nekega dne abej lierardier. ki je h i I / mojo uab»_'o 7«-l«» zadovoljen. vprašal. kaj si želim, šeu, oil i«s« do časa v vrt. To j«' uti dovolil. -la? ■nje i 11 tukaj, tukaj, oče moj. se je vizija zo Neka <~iidua /mota «"utov. —- je rek« vi kot j«- t vojn. Ti praviš, da si 1u«li 1. — videl lm pros l, naj m«* pu»i uporabljam to dovolj' pet prikazala tiill»ert je v/«lrhl. a UMnroea pri ner\«izit! « hraz. — Da. oee moj. — In se spominjaš tegao bra za ? De«'-ek se jr nasmehnil. — Ali si keilaj p skušal približati se ji? — Da. — In ji podati /oko? — V .ketn s!ttč»ju je izginila. ' Iti kdo. kil<> j*" «a ž«*nska p«> tvojih mislih. Sebnstijan? M**ui s«* /«li. «!a j«* uioja mati. Tvoja mati! je vzkliknil Cilbert ter pre bledel. Pri i« iu j.' polo ».i! svjo mkn na sree kot tla ho«"-o ustaviti kri. ki je vrela iz odprte rane. To so san.ie in meni se zdi. «la seiu prav tak kot si ti. — je rekel. Derek je inoh'-al t »t se zamišlejno g/iral v svojega oeeta. — No ? — je vprašal sle«lnji. Mo«r«ee je. la j«* to razdraženost živeev. Resni«*'iiOst mojih sanj pa obstaja kajti tekom zadnjih Binkošti so nas poi'edli v gozd Natorv pri X'ersailles in tam, doe itn sem na strani sanjal.... Se ti je /ope» pi ikazala ona vizija? Da. a v tem sii»«'*ajn v vo/n. v katerega so bili vpreženi štirj«. kia>ni konji.... V tem slu«"ajnu pa je bila zelo realna, zelo živa Skoro da n sem padel v nezavest. In kakšen utis ti je o-.tal o tej novi prikazni? Da ni bila moja mati. ki m- mi j«- prikazovala v sanjah, kajti ženska je bila ista kot ona v prikazni. Moja mati pa je mrtva.... Gilbert j«- vstal i r potegnil s svojo roko preko eela. Neka end na omotira s<» ga je lot da. Derek j«' zapazil itj« go\ nemir t or se prestrašil ra«Ii njegove ble-iJosti. Ah. je lrkrl, — sr«laj vi«lite. da nisem imel prav, kn «-.f>ir Mini pr i>«>vedoval «» vs»>h tor neumnostih. Ne, dote nmjf, ravno naspn»tno. G«»v«»ri pogosto o tom. ka darkoli b«i\a skupaj i i jaz t«> bom skušal ozdraviti. Sehastijan j«« /nriial z glavo. Ozdraviti ni« Mr ' In /akajda/ K^m se privadil teh sanj. Po stair so tlel mojega /i ljenja. Ja/ l jubim to vizijo, erprav beži pred n enoj in rperav s,« ni i /«li. «la me pogost«» «n|\ ra«"a «xl sebe. Ne «»zdra > i 1 m«'. «»«'•«• moj. I.al.ko me zopet zapustit«- ter s«- vrnete v Aiueri ko. 1 V imam to v /ij.» vsii m* liom sam. ' s Doliro torej. je rekel «lokt««r. Pm t«'m j.- pritis i-! Sebasti.iaua na st'0je pisi ter rekel: Na svi«lenje. detejnoje. I'patu. da ne bova vee zapustila druj: drugega. ( «' bom taipofoval. b«»m v seilanjrm—sjurajit Otlreilrt vst tako. tla boš šel z men«, j. Ali je bila m««.n mati b-pa ? — je vprašal deeek. O «bi. /•*!«« b-pa. — j«* odvrnil doktor iu glas se mu je tresel pri tem, Iu ^ .krep^ali mestiost i gb'«le zavz« Potem k Direktno potovanje v Dubrovnik (Grmvosa) in Trst. ARGENTINA ... SUSQUEHANNA PRES. WILSON 5. Junija 12- junija . «. julija Potom listkov. Izdanih za va« kraje v Jugoilavijl In IrDljI ftazko&p« uicndnontl prvftja, dru-■rga In iretJrC* rurrdt Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vin«. PHELPS BROTHERS & CO. Paaoenger Department 4 Wert Stmt New Yorfc Defaitisti. Spisal dr. Vladimir Ravnihar. VABILO MA PIKNIK, katerega priredi društvo Delavce št. r»0 SSPZ. v Coneniaugh. Pa. v nedeljo 30. maja na prijaznem prostoru na Woodvale Heights. Vljinlno vabimo vse r«»jake iz lieseilo je najti v vojnem slo- n ju iu nehanju iztieejo najslabše, Coiiemaugh. Franklin in Johns rju. Pomenja ljudi, neza^ovolj- za vsakim še tak«» dobro miši je-1 town ter iz «»k«»lme. «la nas blago-i«. ila se lastna država vdeležuje nini činom vidijo slabi namen, z v«»lij«> posetiti na omenjeni dan. vojne, k«*r razuuajo z gotovini neko posebno slastjo vrtajo i>«> suha grla in za izvrsten prigrl-,»• razom. Nezadovoljni sami s se- blatu. Z neznansko lalikomišlje- /ek h«» dobr » priskrbl jeno. Vstop-** i. s«-jej«> nezadovoljstvo v svoji nostjo Lzi*ekajo sunuiičenja. ne «la nina za moške '2~>*-. »lame proste, •i oliei. V lastnem taboru vidijo bi mogli izrečenega sutua kon- K obilni vdeležbi \:ib: odbor. s« slabo, vojskovodje za nič. vo-j k ret iz i rat i in nue da bi se prej ho-----------------— ta-jteli nrenrriati. ali ima t»bd«»li NAZNANILO. Universal, Pa. ('l.-iiKHii društ "Združeni So-bratje" št. l:*!» SDPZ. v I niversal se naznanja, da se vrši letna dru-| št vena VESELICA v pondeljek 31. maja v prostorih Slov. Narodnega Doma. Začetek «>b •». uri popoldne. Igrala bo izvrstna godba Brass Band iz Verone. Pa. Vlju«l-ii» se vabijo rojaki iz bližnjih na-selbin. naprimer < "enter. 1'nit D«*lm«»nt in Iten?«»n. e-li«-e polnoštevilno vdeleže. Za vsestransko j »ost re/bo bo skrbel v t«= "izvoljeni »hIbor. Torej na svidenj« dne 31. maja! Paul Kokal. T. tajnik, t 18-10—5) Kad bi izvedel za mojega prija telja JOŽEFA ifRIBAR. pod«> niaee Andr»'jčetov iz Jelšau na Primorskem. Prosim eenjene rojake, če ktio ve za njegov na-s'«»v. da mi ga naznani, ali }>a •'•e sani čita. naj se mi oglasi, ker mu imam več važnega poročati iz starega kraja. — John Hribar. ."»JO.'I Court St., Huston Wash. (18-19—."» Dr. Kx>ier SLOVENSKI zdravnik 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler > nnj-•larfjll tlnwtiiiki cfravnik. Ii>ec>-linl v llttabuTKhi*. ki lata r» letrao prakso v xilrav'.]* ntu vaeh m oak lb bolt-znl. Za.»tf-iolivni« kr vl t'liavi 4 (U-»oTltcm ®06. kl ra > lxwrn-1 <1r. prof. Krh<-h. Ce Imate mrzolt« nil nwnur-po t«l»»u v *rlu. lzi>a(Un> la«. bolrtin4 % koeteh. pridite In iz^ixtlJ vam bora kri. Ne iakajle. ker ta bo lez»-n ae nalez«. Vae moike >>olczent s3ravlra po o-kralAanl m storil. Kakor hitro opašite da vam prenehule zdravje. ti# te. irmvrt pridite In jaz vam ca bote xopet povrnil. • Hydrtwle kII vodno kito ozdravim v 31. ur.ill in elr-er brez operacije. Bolezni met-rja. ki povzročajo bo leine v kriiu In hrbtu In vAulh tudi pri i»:ifanju vode. ozdravim a Cuto-voat J,». Revmatlz^m. trranje. boleflne tekUne. «rbe*%lce. IkroHe ln druice kolu« bolezni, kl nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času ni potrebno leiatL ITradne ure: v«, t K d»n od 9. ura zjutraj «lo 8. ave^er: v petklb od D. zlu-traj do 5. i>opnlisi stvari ni bilo prav nič. Niti nis.. jm. ,-1. dokler ne bodo izvoljeni pri h. mislijo v splošnem razsulu spisi namenoma izginili, niti se prihodnji letni seji njih nanus: u iti dobičkov zase, lx»disi. da jih -plsi tikali zadeve, s katero bi s«- „iki. Obenem se bo ukrepalo o na e sedanji položaj razočaral in u- moglo uganjati kaj nepoštenega, daljnem delovanju nr.Še kompa-»;.jo ob izj'remen jenih razmerah Oprostite, taka pisava je perfkl- ni.je. n :i na konja. Njim ne veljaj«« na. In dotična v«-st ni bila morda Canon City. Colo., JG. apr. 11)20.j .1 je besede, ker zanje ne bi bili r kakem zakotnem, za seuzaeija-' Math. Slauovieh. }«redsednik. ■ i i «1« »vzet n i. Naspn»ti njim je „ii loveeem listu, ampak v v«,-' 1Š--J0—5) ii.-uo eno: strogost zakona. i«lilnem strankinem gla-silu. Ali pa'__ 1'oila poglejmo na primer naKojkakn se je pisalo o delovanju biv-j OGLAS 1 -nalistiko. Kako nmdlo pišej«. ^ deželnega prM^lnika. Naj Onemu rojaku, ki me je pred /. estiu ca soju si o vsem, kar bije inie, tlldi napake. in kdo je h.tj jska, j u moralo vse družiti: o nasi brez niih t««l-i I-; . - ,• .... j "Jin, tcKia Kri1iko nifmo «lebi mor-i . i ,. .. . . .. 1 IM- p»"» o «i« io. mora pi i- poravnati mu storimo krivieo. i hi. k, prebiva v njej. o u*si na-^nati. da je imel pri vsem naj- .,a/ prebivam tukaj na farmi nad . iui dinastiji o e.ljih. ki jih mo-,boljšo voljo, da se je z neverjetno rovom itev. takozvani Criff.th i. ta narod dt^ei. o sredstvih.(trtulnljubivostjo lotil nnjsubtil- Mine. Naj se mi oglasi na na na-.i naj jih ii]>orablja v to svrho. nejše zadeve, da je inieijativno . DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK EC I JAL 1ST MO&KIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kei] znam slovensko, zato vas moiein popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in z«lra» je. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju tuoškilr bolezni. Zato iae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazutl« In llaa po telesu, bolezni v «rlu. Izpadanje laa. bolečine v kosteh, ztare rane. ilv£n». bolezni, ozlabelost. bolezni v mehurju, ledcah. Jetrah In želodcu, rmenlco. revmatllzem. katar, zlato tllo, fiaduha Itd. Uradna ura ao: V pondeUak. sredah In petkih od t. ura ztutral do I. pcpoldr.a. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ura zjutral do 8. ure zvečer. Ob nedellah pa do 2. ure pipoidne. ^O POSTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN NASLOV. Dr. LORENZ M* Penn Ave. PITTSBURGH, FA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa^razumaio. Jaz znam hrvatsko 4a Iz starega kraja, sato vaa lažja zdravim, kar vaa razumem. , . „ . ^ ... . , - ...... Frank Bevčič. B ► -z navdušenja, toliko kar nio-jpostopal v vseh panogah javne u-'A«-osta Somei-set Co !»-« em storiti, ali pa da izgleda, ka-»pravc in da je vsakemu zlu skušal____i__1 « r da so nekaj storili. Namesto!priti do dna. Poštenosti lr bi vzgledno pr«slujačili, vzga- njegovem postopanju ne more odrekati. 42. h i nevedneže. dvigali dvondjiv-e. naravnavali omahljivee, po morali vse eitati: korupeija je bi- v vsem KROJAČI, POZOR, KROJAČI mu niln-e I*a kaj smo l)eb> dobita 2 izurjena kroja«'*a najsibo kar najbolj ugaja za vrh- navijali zmote. Takoj nekaj vrstMa še naj milejše očitanje" Sploh'!'j<' SIUknjf. ali rekelcP- hlaff« te 4. suhoparnim otieijelnim član-!koruptna je bila vsa prejšnja via-' " 3,1 Sam° Za P0Prav,^anJe PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudhr vam ne nudi noben dragi zdravnik. .I:i7. inuini toliko zaur>anja v svoj uspeh in sposob-iiiist. likor temu momentano služi'Srani P1***^ zunanjim svetom T Ka-j , t „ , ' j-[ho nas bodo eeni 1 i in spoštovali? 't sredstvo. Taka pisava tudi ».j - . ,.- . . * , , s.Klei> po taki pisavi, ni med nanui puva vzgojno toda vzgojno vi , , ... . . „ , - - i Prstenega eloveka. Kako moremo I« laitistienem smislu. Pohujšuje i .... . , .. . * , ^ . . ... ... "d ziina.i prieakovati kredita, eo j'Hlstvo, ki naj ne vidi svojih - „ , . _ . . . ....... . ga sami ne znamo dati, ee sami t.«*al'«v tam. kjer Iu jih moralo;.. . , ,, . ... .... . . ^ «<«kiiiiio najs|al«s.e. eo v vsakem tl«»ti. Daie mišljenju m eustvo- „ ... I .... |>tniesre«-eii«*iii emu nar-protink««- ; mju tega ljudstva i>ovsem na-.....• r i , . . .. 1 vem vidimo dolozi.o postopanje? i« .-no smer. \]»liv te vzgoje "P®'i Kako ; s dan za «lnem : npiiv to zopet vplivati na' za ti dajanju sredstev brata STANISLAVA ZUPAN-< l<-. doma iz Javorje. Šmartno pri Litiji. Leta l!M)T». je bil tu kaj v Forest City. Pa., in zdaj ne vemo. kje je. Tukaj ima oče ta in tri sestre. Ktlor ve kaj ' njem. na.i mi p««roea. ali naj se pa sam «»glasi svojemu bratu: Paul Zupančič, l{. F. I). No. 2 Box 41. Forest City, Pa. fl'i-pj—r») jamo popolnoma v praktike pred , . t . . . 7:a bojnih strankarskih razmer, ki v isTeneo držav«*, eelo proti srb- t 'ii. In ako bi me lieemersko 1«» že čas. da se jih «»tresei»n». bi NAZNANILO IN PRIPOROČILO sel <; il Imi-i ^opet Billota in Pitova. ki sta s«-tel pripovedovala abeju lierardier v-»e p«»sa-"a Bastile. T rašali. kako naj pa pišem««, te- tem muh p«jstali veliki: I^«jakom naznanjamo, da potu b j bi jim odgovoril priličim ta- številu prel>iv.dstva. |><> obsegu Je P° Pennsylvania rojal- '«• **patrijotično"*. kakor včasih n.-tsih državnih granie. Približati _ vč tvih pr.Nl vojuo. Kak«, ste ^.nali ni«»raino znati tem novim raz-' »> v«dičavati skupno d«*movino. "u-ram. Cb*«lati moram«« vs«* z ne-. v>viseno vladarsko Iimm«. kak«» ste ^'"gii višjega stališ«'-a. «»bjektivno »l«"rovali vojaški stan. kako na- pi^«»j**vati tinli dejanje svojega .*«!'išen«». prostovoljni« iu brez vsa-'lM,bti«"-iiega nasprotnika. Ako je •*« pritiska ste !«ili pisali o vseli slučaju«« na>|>i-»tnik na krmilu, •»"•i stvareh. A danes' Kakor «la I'11 m««re «"-ez n« «"■ ustvariti ne-,' Hi «.«• bali. «la bi današnji naš pa- na zemlji, naj s«' vpošteva. da i jotizem ljudstvu preve n^ za- stojimo š«' \sj skupaj pod "vis v mesti in kri: sam«« t««lik«». k««- oiajor '. da se tv«»rha naše države) ik- r je zaeasuo ne«ibho pr- .!• tojniKu zav«Mla nanovo priiwiroeil iiajveejo! . , , ,, ... • . , • - , , . .. . , . , , . .. i 'm .»h gotovem treuotku lahko «»- svetovne vojn«'. «|a m««raino biti pi/nost L'led« Sehasi;lara. je sedel doktor z «)i«ema tovari-vma zo ,_. • i: i ••, , , ,. 1 - J ip«'Z«»vemo. veseli, da smo jih za silo prebobdl p. miz. ____________Kritika je potrebna. Tudi ima i" da ni bilo vse še tisočkrat slah- 1 ie vzgojno sredstvo, ako ni zlo- In imeti moramo ]>re«l nemi. 'o.t'v*. Prava kritika izboljšuje, 'la n«»va doha zahteva «h! nas vse Drugo poglavje. G08PA DE STAEL. Ki je doktor lijllurt v izvoitčekn zopet zavzel svoje mes*o poleg Billota n Pitova. j»e ^»il ble«l in deliele potne srage so mu tekle po «'*elu. Ni pa bilo a* značaju tega moža. da bi se skiouil poti silo kakega čustvenega navala. Naklonil se je nazaj v kot voza, |»otisnil obe ro-I'i na eelo kot da Ione potisniti nazaj misli iu potem ko je osti za trenutek nepremičen, je zopet odstranil roki z obraza ter pokazal popolnoma hladen iztvr. lot, da je kralj odulov!! gospoda barona Neekerja ? — Vi pravite torej, — je rekel nato, — moj dragi goapod Bil- p' pravlja in ustvarja. Žal. najde- kaj vee. nejf«» «mo negativno. «|e-! mo take kritike v naš«-m »"-asopis- -truktivno }>olitiko iz/a predvojni orav mab». Menim kritiko o nih let. Zahteva predvsem p«»zi- Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe JD ROP. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, pred-no st' sestane konferenca. Mod temi do-k umen t i je bil rokopis te knjige. Hon. a urice Francis Kgan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiira jasno po-kaztije vse intrige, zarote in diploma-t i«" ne tajne procese, !;i so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 GEORGE WALETICH, iiMŠih javnih zadevah, o naši u- tivnega de)a. zakaj eilj je velik: ki je pooblaščen pobirati naroe jiravi. o vladi. odnr»sno vladah, o edinstvena na zunaj in znotraj nino za Glas Naroda in izdajati jmlitienih nasprotnikih. Seveda močna država ter d«-jansk«» ujedi-( pravoveljavna potrdila. Sedaj se je ta kritika strankarsko poba r-i njen je vsejja našega naroda. Z la-' nahaja v državi Pennsylvaniji vana in že zategadelj krivična in panjem ined seb«ij se temu eilju l>rf>K'mo rojake, da mu gredo na napačna. Tudi če na?cprn*nik kaže niti za las ne približamo. Dela je roke in ga priporočamo. Za naklo-dobro voljo in »kusa nekaj dobre- pa toliko. Toda. da premagamo njenoat ae ram ie vnaprej zahva-ga napravi t L ne pustimo mu tejra v sebi strasti, ki nas vedejo na ljujemo. veljati. V vsem njegovem dej^- j stranska pota, nam je poleg zave- Upravniitvo 6 laa Naroda. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Sulio. importirano iz starega kraja. Najbolj«* vrsta IM funtov S? 1.00 drura vrsta 100 funtor S? 1.00 MOST, kvežeca grozdja 51 tal %6ZJ#. MOŠT. svežega grozdja 26 gal $49. ' Zdravilno vino Ferro China 13 steklenic $18.00. Naročite, dokler je trnu. ker »o vse rene veljavne le za kratek ran. Posebna cena na debelo. Denar se pošlje r priporočenem pismu ali po Money Ordern. s . K U c I c H Dalmatian Cat Grapes Co. 00 CORTLANDT STREET NEW YORU CITY * L