SSE006 .. ,. ISKANJE VLOGE ,. .. STR.5 LETO:90 IZVAJALEC TEREN: VISOČNIK TŠ ZAPŠ DAT.TEREN KO PRIIMEK IME ZAD.DAT: ZAD.IZV. VRD REŠ 1 1876 25.10.90 0681 KUJAVEC FRANC • 11.01.91 ŠAFARIČ 022 010 2 1893 24.10.90 0677 BOŽIČ PETER 25.01.91 ŠAFARIČ 022 010 3 1895 22.10.90 0681 GERŠAK JOŽE 11.01.91 ŠAFARIČ 022 010 4 1897 22.10.90 0656 VUDLER NADA 18.12.90 ŠAFARIČ 022 010 5 1977 13.11.90 0678 BR.f,ZNIK ERIKA 05.01.91 ŠAFARIČ 023 010 6 1979 11.02.91 0622 DOBAJ IVAN 21.03.91 ŠAFARIČ 020 010 7 1980 21.11.90 0647 DERKO FRANC 20.03.91 ŠAFARIČ 022 010 8 1981 13.11.90 0721 PERNAT TEREZIJA 05.01.91 ŠAFARIČ 022 010 9 1983 03.12.90 0679 ČERNEJ MIHAEL 19.02.91 ŠAFARIČ 022 fJlO 10 2017 13.03.91 0520 KETIŠ MARIJA 02.08.91 ŠAFARIČ 022 010 11 2032 10.11.90 0680 JELEN EDI 15.12.90 ŠAFARIČ 022 010 12 2034 21.11.90 0614 SIMERL SMILJAN 17.12.90 ŠAFARIČ 020 010 13 2186 11.10.90 0608 KOREN SW[JSLAl/,4. 25.01.91 ŠAFARIČ 022 010 14 2224 18.02.91 0577 PAJNIK OLGA 04.03.91 ŠAFARIČ 020 010 ZIM ===> PF7 PF8 PF9 PF12 AKCIJA LJST.NAZ. LIST.NAPR. PRVA S. ZADNJA S. *** PRITISNI ENTER ZA KONEC LISTANJA "'** Podobno rešitev kot v SS01 je možno uporabiti še v druge namene. Na Geodetski upravi Maribor smo jo uporabili še v aplikaciji SS21. Uporablja se za tekoče nastavljanje povezovalne evidenčne baze med hišnimi in parcelnimi številkami kakor tudi za izpis potrdil iz te evidence. Iztok Požauko Prispelo za objavo: 31.1.1992 Odprta vprašanja ob vzpostavitvi katastra zgradb Gradivo za pripravo predloga Zakona o geodetski službi in dva članka, objavljena v Geodetskem vestniku v letih 1990-1991, so v definiciji zajeli namen, osnovno vsebino in idejno rešitev vzpostavitve in vzdrževanja katastra zgradb, k?likor je bilo nujno potrebno za pripravo določil zakona. V člankih so že izpostavljena nekatera vprašanja in dileme ter opozarjanja na nujnost sodelovanja z drugimi strokami. V tem času smo spoznali stanje in koncept katastra zgradb v Italiji, kar je potrdilo pravilnost našega koncepta; drugega uporabnega gradiva ni bilo. Strokovno zanimiva tema ni vzbudila zanimanja, čeprav obeta v kratkem času geodetom novo delovno področje in zaposlitev. Večina je v razpravah izražala dvom v realnost izvedbe in celo potrebo take evidence. Podoben je bil odziv Skupine za pripravo Zakona o geodetski službi, ki je v Geodetski vestnik 36 (1992) l pripombah na kataster zgradb imela le pomisleke. Vendar avtor teh pripomb pol leta kasneje v Geodetskem vestniku že piše o katastru stavb (torej o vsebini tako imenovane enotne evidence nepremičnin bivše Jugoslavije) in delno poyzema objavljene usmeritve. Strokovnjaki negeodeti pa vzpostavitev katastra zgradb ves čas (po letu 1988) podpirajo. Vse aktivnosti Republiške geodetske uprave (RGU) so bile v drugi polovici leta 1991 le priprava in izvedba razpisa o računalniškem vodenju geodetskih evidenc, zato je bilo prekinjeno tudi delo na vsebini katastra zgradb. Za to področje so bile 11. decembra 1991 sklenjene pogodbe Priprava metodološko-tehničnih rešitev za vzpostavitev digitalne baze katastra zgradb. V dokumentaciji za razpis je bilo uporabljeno navedeno gradivo, kar so izvajalci celo poudarjali. To ne bi bilo pomembno, če ne bi bila ta gradiva, kot tudi gradiva, ki jih je pripravila Skupina RGU-ja za zemljiški kataster, v celoti zavrnjena. Pri delu Komisije za izbiro ponudb na razpis so člani komisije poudarjali pomanjkljivost dokumentacije k razpisu, ki ni definirala namena, vsebine in postopkov vzpostavitve in vzdrževanja evidenc. Le-to so opozarjali v razgovorih tudi ponudniki na razpis in nato pogodbeni izvajalci. Pripombe in dopolnitve v razpravah komisije so bile sprejete opozicionalno in destruktivno, čeprav so bile kasneje v večini upoštevane. želja in ambicija tega članka je, da pravočasno seznani geodetsko strokovno javnost z bistveno problematiko vzpostavitve katastra zgradb, za katerega odgovarja tudi stroka. Še pred objavo razpisa je bilo opozorjeno na prezrto delno dvojnost vzpostavitve bodočega katastra zgradb v projektu 1.4. Model digitalne baze katastra zgradb in projektu 4.1. Priprava metodološko tehničnih rešitev vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze stavb z evidenco hišnih številk (EHIŠ). Pripomba ni bila sprejeta, vendar sta bila projekta nato v pogodbi za računalniško vodenje združena, toda brez konkretnih medsebojnih vsebinskih opredelitev. V tem trenutku se OJ?erativno združujeta oziroma se pri vzpostavitvi katastra zgradb uporablja EHIS in razmišlja o prehodu EHIŠ-a v kataster zgradb. Podobno se razmišlja o registru zgradb. Register zgradb naj bi bil osnova za vzpostavitev katastra zgradb in naj bi imel funkcijo katastra zgradb, to je zaščite lastnine in naj bi bil evidenca (upravnopravna) nepremičnin. Po tej logiki naj bi bil tudi osnova za vpis v zemljiško knjigo. V razpravah lahko ugotovimo, da razpravljalci termina vsebinsko ne razločujejo. Posamezne evidence bi bilo nujno že v pripravi projekta vsebinsko opredeliti, opredeliti postopek vzdrževanja podatkov glede na funkcijo evidence in ugotoviti vse možne ter optimalne povezave v funkciji informacijskega sistema prostora. In končno ali naj bo rezultat razpisa RGU-ja vzpostavitev digitalne baze katastra zgradb (in zemljiškega katastra) v osnovni funkciji katastra zgradb (ki je znana) in s primerno organizacijo podpira funkcijo katastra zgradb v informacijskem sistemu prostora ali bo le izkoristil obstoječe podatkovne baze za vzpostavitev informacijskega sistema v funkciji urejanja prostora. Katastru zgradb je nesporno predvidena osnovna funkcija in sicer tehnična osnova za vpis lastništva v zemljiški knjigi. Ambicija geodetske službe je seveda širša. Toda glede na osnovno funkcijo se bodo podatki v katastru zgradb vzpostavili in vzdrževali v predpisanem upravnem postopku in na osnovi pravnoveljavnih dokumentov. Kataster zgradb oziroma zgradba in deli zgradbe so z Geodetski vestnik 36 (1992) l lego zgradbe na zemljišču in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem vsebinsko in pravno povezani z zemljiškim katastrom. Zgradbe ni mogoče obravnavati ločeno od pripadajoče gradbene parcele (termin v Zakonu o urejanju naselij), ne glede na to ali je zgradba izpod ali iznad zemljišča in dejansko nima funkcionalnega zemljišča v smislu veljavnih predpisov. Lega zgradbe mora biti identificirana v sistemu zemljiškega katastra in v grafiki povezljiva z zemljiškim katastrom. To je pomembno opozoriti zaradi različnih nepovezljivih koordinatnih sistemov zemljiškokatastrskih načrtov v Sloveniji in tudi zato, ker vemo, da je EHIŠ digitaliziran na TIN-5 in TIN-10 s problematično natančnostjo lege stavb. Le-te so bile zadnja leta nesistemsko vzdrževane po metodi tekočega vzdrževanja in te vsebine na načrtih ne razločujemo od ostale, strokovno natančno vnešene vsebine. Katastra zgradb ni mogoče vzpostaviti brez predhodne ureditve postopkov (v predpisih), usklajenih z Zakonom o zemljiški knjigi (predlog zakona je v programu za leto 1992), pri čemer je treba upoštevati, da bo zemljiška knjiga še dolgo vodena ročno. EHIŠ je uradna evidenca podeljevanja hišnih številk s koordinatama hišne številke, odčitane grafično v TIN. EHIŠ s koordinatama oziroma centroidom locira v prostoru stavbe (stanovanjske in poslovne) in podatke, ki jih zbira statistika na stavbo oziroma stanovanje. Zaradi narave teh podatkov jih seveda ni mogoče uporabiti pri vzpostavitvi katastra zgradb. Lahko so pa uporabna informacija za npr. načrtno in hitro vzpostavitev katastra zgradb. Obratno bi bilo nesmotrno, če podatkov bodočega katastra zgradb ne bi uporabili (s podatkom o izvoru?) kot podatke, ki bi zamenjali nezanesljive podatke, pridobljene s popisom v podatkovni bazi informacijskega sistema prostora. Namen vzpostavitve EHIŠ-a in katastra zgradb je različen. Izhajata iz različnih osnov, njuna funkcija je različna, zato bi bilo nesmotrno razmišljati o potrebi oziroma črtanju prvega ali drugega, temveč je treba obe evidenci medsebojno vsebinsko in organizacijsko opredeliti ter pri tem razmišljati tudi o registru zgradb, ki v tem sestavku ni posebej obravnavan. Pri vzpostavitvi katastra zgradb je navzoča tudi problematika zatečenega neurejenega lastniškega stanja in urbanistične dokumentacije na tem področju, ki je sicer ne bo reševala geodezija, je pa ne bo možno spregledati. Ali se teh težav, ki bodo onemogočile vzpostavitev katastra zgradb zavedamo? Ali bo Zakon o zemljiški knjigi sprejet brez vključitve katastra zgradb za vpis lastništva na delih zgradb in zgradbah z opisom dela zgradbe in vpisom solastništva na zgradbi? Resnično težko pa je razumeti predloge, da naj bi bil za vzdrževanje katastra zgradb zadolžen upravni organ za urejanje prostora, ker bo predvsem ta upravni organ uporabnik. Thza ima napačna izhodišča in je bila verjetno postavljena v času operativnega iskanja povezav •~ pri izvedbi kompjuterizacije baz po pogodbi in brez predhodne analize izpostavljenih vsebinskih vprašanj v uvodnem delu članka. Božo Demšar Prispelo za objavo: 17.2.1992 Geodetski vestnik 36 (1992) 1