Dr. Jernej Kovač, Eva Hršak Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih DOI: https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i3-4.204 Prejeto 15. 3. 2025 / Sprejeto 3. 11. 2025 Received 15. 3. 2025 / Accepted 3. 11. 2025 Znanstveni članek Scientific paper UDK 364.636-053.6 UDC 364.636-053.6 KLJUČNE BESEDE: psihično nasilje, partnerski od- KEYWORDS: psychological violence, partner rela- nosi, mladostniki tionships, adolescents POVZETEK – V partnerskem odnosu lahko prihaja ABSTRACT – Different forms of violence can occur do različnih oblik nasilja, ki se kažejo v obliki psi- in a partner relationship which manifest in the form hičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja. of psychological, physical, sexual, and economic vio- Pogostokrat se v primeru nasilja v partnerskem od- lence. Often, in case of violence in a partner relation- nosu najprej začne pojavljati psihično nasilje, ki se ship, psychological violence begins to appear first, lahko kasneje razvije tudi v druge oblike nasilja. Pri- which can later develop into other forms of violence. čujoči prispevek prikazuje izsledke raziskave o poja- This article presents the results of a research on the oc- vu psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mla- currence of psychological violence in partner relation- dostnikih. V raziskavi je sodelovalo 376 mladostnikov ships among young people. The research included 376 z izkušnjo partnerskega odnosa. Ugotavljamo, da so young people who had the experience of a partner re- najpogostejše oblike psihičnega nasilja v partnerskih lationship. We have learnt that the most common forms odnosih pri mladostnikih ljubosumje, uporaba nepri- of psychological violence in partner relationships mernih in žaljivih besed ter kritiziranje in poniževa- among young people are jealousy, the use of inappro- nje. Pri analizi glede na spol se je izkazalo, da so priate and offensive words, and criticism and humilia- ženske pogosteje žrtve psihičnega nasilja. V primeru tion. The results analysis showed that women are more analize glede na starost ugotavljamo, da najpogoste- often victims of psychological violence. In the analysis je doživljajo psihično nasilje v partnerskem razmerju based on age, we have discovered that it is young peo- mladostniki v starosti med 22 in 25 let. Pri trajanju ple aged between 22 and 25 who most often experience partnerskega odnosa ugotavljamo, da je največ psi- psychological violence in a partner relationship. As for hičnega nasilja pri mladostnikih prisotnega v par- the duration of the partner relationship, we note that tnerskem odnosu, ki traja med dvema in štirimi leti. psychological violence most frequently occurs in part- ner relationships lasting between two and four years. 1 Uvod Po Emmerovi idr. (2023, str. 71) postaja v današnjem času porast agresivnega ve- denja velik problem. Agresivno vedenje se lahko pojavlja v različnih odnosih. V par- tnerskem odnosu lahko prihaja do različnih oblik nasilja, ki se kažejo kot psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Pogostokrat gre za preplet različnih oblik nasilja. V partnerskem odnosu se v primeru prisotnosti nasilja pogostokrat najprej začne poja- vljati psihično nasilje, ki se lahko kasneje razvije tudi v druge oblike nasilja. Zato je pomembno, da pride do čim hitrejše zaznave in ustreznega funkcionalnega spoprijema- nja s pojavom psihičnega nasilja v partnerskem odnosu že v mladostniškem obdobju. 172 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) Pri nas obstaja malo temeljitih in sistematičnih raziskav, ki bi se ukvarjale s poja- vom psihičnega nasilja v mladostniških partnerskih odnosih. Tovrstno vrzel na področju psihičnega nasilja v partnerskem odnosu pri mladostnikih zapolnjuje pričujoča raziska- va. Prispevek je sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem, teoretičnem delu najprej na kratko predstavimo pojem psihično nasilje. V nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavimo nasilje v partnerskem odnosu. Ob koncu teoretičnega dela se osredotočimo na tematiko našega raziskovanja, ki obravnava nasilje v partnerskem od- nosu pri mladostnikih. V drugem, empiričnem delu najprej predstavimo ugotovitve o prisotnosti različnih oblik psihičnega nasilja v partnerskem odnosu pri mladostnikih. Sledi prikaz razlik pri zaznavi psihičnega nasilja v mladostniških razmerjih glede na spol, starost in trajanje razmerja. Ob koncu prispevka podajamo sklepne ugotovitve empirične raziskave, omejitve in nekatere smernice za nadaljnje raziskovanje. Psihično nasilje predstavlja vsakršna dejanja (najpogosteje verbalna), ki se na neza- želen in grob način dotaknejo človekove psihe, kar ima za posledico negativen vpliv na samozavest, samopodobo in samozaupanje žrtve (Društvo za nenasilno komunikacijo, 1999). Poleg omenjenega se kot psihično nasilje razumejo tudi dejanja, ki pri žrtvi pov- zročijo občutke strahu, ponižanja, manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske (Filipčič in Klemenčič, 2011). Podobno ugotavljata tudi Forward in Torres (2006), ki menita, da gre pri psihičnem nasilju za težnjo posameznika, da s ponavljajočim vzor- cem psihičnega pritiska doseže svoj cilj. Ob tem je hkrati potrebno poudariti, da je pri tem drugi v podrejenem in ponižanem položaju. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja, saj je po avtorici Bradshaw (1990) sestavni del vsake druge oblike nasilja. Psi- hično nasilje se lahko pojavi v različnih medosebnih odnosih, in sicer v bolj površinskih odnosih, kot so odnosi s sodelavci, prijatelji in znanci. Prav tako pa se lahko pojavi tudi v odnosih z bližnjimi osebami. Walker in Lurie (1999) ugotavljata, da obstaja kar devetkrat večja verjetnost, da bo posameznik doživel nasilje s strani bližnje osebe. V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na nasilje v partnerskem odnosu. Kovač (2018) opredeli pet oblik nasilja, in sicer fizično, spolno, čustveno in eko- nomsko nasilje ter zanemarjanje kot posebno oblika nasilja. Poleg oblike nasilja je po- memben tudi medsebojni odnos, znotraj katerega je prišlo do nasilja. Pri tem poudari, da največjo bolečino in stisko povzroča nasilje, povzročeno s strani bližnje osebe. Med bližnje osebe lahko uvrščamo stare starše, starše, otroke in partnerje. V partnerskem razmerju se psihično nasilje pogosto začne s posesivnostjo in mani- puliranjem, lahko sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje ipd. (Ministrstvo za notranje zade- ve, 2009). Aničić in Lešnik Mugnaioni (2002) tem oblikam psihičnega nasilja dodajata še naslednje: izolacija od oseb, ki jih imamo radi, ščuvanje proti drugim, odvzem in/ali uničevanje osebnih predmetov, ustvarjanje neprijetne in negativne klime, dolgotrajen molk in/ali nepripravljenost na komunikacijo, ljubosumje itd. Žrtev nasilja v partnerskem odnosu je lahko vsak, tako ženska kot moški različnih starosti. Razlika je v načinu nasilja, ki ga oseba drugega spola izvaja. Moški so pogoste- je storilci nasilja v razmerju. Nasilje, ki ga izvajajo nad ženskami, je najpogosteje fizič- no (udarci) in spolno (siljenje v spolni odnos). Na drugi strani ženske pogosteje izvajajo psihično (govorijo, da se bodo ubile) in fizično nasilje (brcajo, udarjajo, pulijo) (The National Center for Victims of Crime, 2012). Nasilje se ne dogaja samo v nezdravih, ampak tudi v na videz srečnih razmerjih. Dejstvo je, da se določena oblika nasilja pojavi v vsakem razmerju oziroma družini. Lahko da nas kaj boli in smo zato razdraženi. Po- Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 173 sledično bomo lahko partnerju nehote rekli nekaj neprimernega, kar bomo obžalovali; slednje se že lahko šteje za verbalno in psihično nasilje (Bučar Ručman, 2004). Emmerova idr. (2023, str. 71) ugotavljajo, da je na splošno pri mladih tradicional- no ustrahovanje in spletno ustrahovanje pogost pojav, ki je prisoten povsod po svetu. Podobno tudi Pirc in Pečjak (2023, str. 100) ugotavljata, da se v zadnjih letih zara- di množične uporabe elektronskih naprav pri študentih pojavljajo predvsem negativni učinki IKT tehnologije, kjer lahko posebej izpostavimo kibernetsko ustrahovanje. Iz slednjega lahko povzamemo, da je na splošno v največji meri pri mladih najbolj izsto- pajoče spletno nasilje. V mladostniških partnerskih razmerjih se lahko poleg spletnega nasilja pogosto pojavlja tudi psihično, čustveno, spolno in fizično nasilje. Od naštetih je najpogostejša oblika psihično nasilje. Mladostniki pogosto ne prepoznavajo psihičnih oblik nasilja. Nekateri le-te razumejo kot znake izražanja ljubezni. To še posebej velja za ljubosumje, ki ga mladi pogosto razumejo kot globlje izražanje ljubezni in laskanje, v resnici pa le-to lahko vodi v hujše psihične posledice, tudi fizično nasilje. Psihično na- silje se v mladostniških partnerskih zvezah pojavlja zaradi nezrelega reševanja težav in nesposobnosti razlikovanja med lastnimi potrebami in potrebami partnerja (Ajduković in Ručević, 2009). Prisotnost psihičnega nasilja v mladostniških partnerskih razmerjih naj bi bila med 30 % in 50 %, fizičnega med 10 % in 20 % ter spolnega med 2 % in 10 % (Helm idr., 2017). Mulford in Giordano (2015) ugotavljata, da je vsaj eden od 10 mladostnikov deležen nasilja v partnerskem odnosu. Gryl idr. (1991) ugotavljajo, da je predvsem za ženske značilno, da se prvič srečajo z nasiljem v njihovem partnerskem odnosu že v srednji šoli. Prav tako se lahko mladostniki, ki so povzročitelji ali žrtve nasilja, pogosteje srečajo z medvrstniškim nasiljem, ki je postalo eden izmed najbolj iz- stopajočih problemov v osnovni šoli. Lepičnik Vodopivec in Teršek (2021, str. 4) opre- deljujeta medvrstniško nasilje kot vsako ponavljajoče, namerno in agresivno vedenje, s katerim želi nasilnež izrabiti vzvode svoje premoči nad žrtvijo z namenom povzročanja občutkov krivde, bolečine in strahu. Tudi šola lahko predstavlja pomemben preventivni dejavnik, ko v učencih razvija socialne veščine, kot so asertivnost, strpnost in nenasilno reševanje konfliktov (Vekić Kljajić idr., 2022, str. 47). Ajduković in Ručević (2009) razdelita vzroke nasilja v mladostniških partnerskih zvezah na osebne in medosebne faktorje ter vpliv družbe in okolice. Pod osebne faktorje uvrstita nizko samopodobo in samozavest mladostnika, negotovost, izkustvo nasilja v primarni družini, pretirano ljubosumje, stereotipna pojmovanja o vlogi moškega ozi- roma ženske v partnerskem odnosu, razumevanje nasilja kot načina reševanja težav v razmerju, uživanje alkohola in droge ipd. Medosebni faktorji, ki vplivajo na pojavljanje nasilja v mladostniških razmerjih, so slabe komunikacijske veščine, nezmožnost izraža- nja svojih občutij in reševanja težav. Pod zadnjo kategorijo, vpliv družbe oziroma oko- lice, pa avtorici navajata (pozitivno) družbeno razumevanje nasilja, medije, pogostost pojavljanja nasilja v družbi in toleranco mladostnikov do nasilja. Mugnaioni Lešnik idr. (2009) povzamejo nekaj značilnih oblik oziroma motivov za nasilno vedenje mladostni- kov: nasilje kot način premagovanja strahu, uporaba nasilja za premagovanje občutka ogroženosti, “način iskanja ugodja”, nizko samospoštovanje, nasilje kot možnost sa- mopotrditve, odziv na prizadetost, morebitno samokaznovalno vedenje, “sprejemanje subkulturnih norm”. Prav tako lahko posredno na pojav psihičnega nasilja vpliva tudi vzgojni stil staršev v otroštvu. 174 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) Prisotnost nasilja v mladostniškem partnerskem razmerju ima lahko na mladostnika hude kratkoročne in dolgoročne posledice. Obstaja velika verjetnost, da bodo žrtve mla- dostniškega nasilja iskale podobne vzorce v prihodnosti in bile posledično ponovno žrtve (Temple idr., 2013). Helm idr. (2017) dodajajo k morebitnim posledicam še možnost sla- bega učnega uspeha, nevključevanje v obšolske aktivnosti, izključenost iz šole, neželeno nosečnost. Ajduković in Ručević (2009) k temu dodata še možnost drugih zdravstvenih težav (pogosti glavoboli, prebavne motnje ipd.), težave s koncentracijo, spanjem itd. V svojem članku avtorici opišeta več raziskav, na podlagi katerih ugotavljata, da ima nasilje v partnerskih razmerjih večji vpliv na mladostnice. Le-te so pogosto zelo žalo- stne, so brez volje in pogosto razmišljajo o samomoru. Za fante, ki so bili žrtve nasilja v razmerjih, obstaja večja verjetnost, da se bodo pogosto znašli v pretepih in bili podobno kot dekleta anksiozni, depresivni in trpeli za posttravmatsko stresno motnjo. Podobno kot odrasle žrtve nasilja tudi mladostniki ostajajo v svojih nasilnih razmerjih iz podobnih razlogov. Veliko jih krivdo prenaša nase, se ne zavedajo resnosti problema, ne želijo biti samski, se počutijo izolirane, nasilje vidijo kot rezultat izkazovanja ljubezni, se počutijo osramočene, idealizirajo svoje razmerje ipd. (Helm idr., 2017). Watson idr. (2001) opišejo raziskavo, izvedeno s strani Sugarmana in Hotalinga (1989), kjer ugotovijo, da je toleranca mladostnikov do nasilja zelo visoka. Kar med 45 in 60 % mladostnikov je potrdilo, da so ostali v razmerju s svojim partnerjem kljub prisotnosti nasilja. S toleranco v mladostniških partnerskih zvezah so se ukvarjali Jezl idr. (1996), ki so v svoji raziskavi ugotovili, da je 56 % anketirancev že izkusilo fizično nasilje ter kar 96 % mladostnikov psihično; od tega jih je kar 13 % vztrajalo v razmerju. García Díaz idr. (2017) menijo, da je toleranca do nasilja v mladostniških partnerskih razmerjih v veliki meri odvisna od spola. Deklice hitreje prepoznajo nasilje v razmerju in so do njega tudi manj tolerantne. Zaradi družbenih stereotipov o moški dominantno- sti fantje pogosto ne prepoznajo nasilja in so do njega posledično bolj tolerantni. Dekli- ce tudi pogosteje prijavijo nasilje in poiščejo pomoč kot fantje in pogosteje zaključijo razmerja. Watson idr. (2001) menijo, da poleg spola na toleranco vpliva tudi starost. Mladostniki v zgodnji adolescenci se pogosteje ne zaupajo nikomur ali pa o svojih težavah povedo le svojim vrstnikom. V poznejši adolescenci pa mladostniki pogosteje reagirajo in se poleg prijateljem zaupajo tudi svojim staršem. Lenič (2023, str. 112) navaja, da imajo ključno vlogo pri vzgoji otrok starši, ta pa je odvisna predvsem od nji- hovega vzgojnega stila otrok, ki je lahko permisivni, avtoritaren ali avtoritativni. Zato imajo tudi starši pomembno vlogo s svojo vzgojo, ki lahko pripomore pri preventivi nasilnega vedenja v mladostniških razmerjih. Prav tako lahko imajo starši pomembno vlogo tudi pri pomoči mladostnikom, ki se spoprijemajo s pojavom psihičnega nasilja v partnerskem razmerju. Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 175 2 Metodologija Raziskovalne metode Izvedli smo kvantitativno metodo raziskovanja z anketnim vprašalnikom, s pomo- čjo katerega smo pridobili podatke in preverjali, kako mladostniki zaznavajo nasilje v svojih partnerskih razmerjih. Raziskovalni vzorec Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu mladostnikov in mla- dostnic. Zajeti vzorec opredeljujemo na ravni inferenčne statistike kot enostavni slučaj- nostni vzorec iz hipotetične populacije. V raziskavo se je vključilo 376 mladostnikov, ki so stari od 14 do 25 let. Dobra polovica anketirancev (51,6 %) je stara med 18 in 21 let. Temu sledijo anketiranci, stari med 22 in 25 let (25 %). Najmanj udeležencev raziskave je bilo starih med 14 in 17 let (23,4 %). Glede na spol je v anketi sodelovalo 83,2 % žensk in 16,8 % moških. Slaba polovica udeležencev raziskave živi na vasi (48,9 %), ne- koliko manj v manjših mestih (27,1 %) in najmanj v velikih mestih (23,9 %). Po trajanju partnerskega razmerja so anketiranci dokaj enakomerno razporejeni, in sicer je dobra tretjina (33,8 %) v partnerskem odnosu manj kot šest mesecev, temu sledijo anketiranci, ki so v razmerju manj kot dve leti (30,8 %), zatem manj kot štiri leta (24,7 %) in najmanj anketirancev je tistih, ki so v razmerju nad pet let (10,6 %). Postopki zbiranja in obdelave podatkov Anketni vprašalnik je bil najprej sondažno izveden na vzorcu mladostnikov, ki so že imeli izkušnjo partnerskega odnosa. Nato je sledilo definitivno zbiranje podatkov s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali mladostnikom, ki so bili stari med 14 in 25 let, na področju celotne Slovenije. Udeležencem raziskave smo prav tako preko spleta natančno predstavili podrobnosti raziskave. Vprašalnik, ki smo ga samostojno zasnovali, je bil anonimen in sestavljen iz petih vprašanj zaprtega tipa. Prva štiri vprašanja so se nanašala na spol, starost, kraj bivanja in trajanje razmerja, medtem ko se je peto vprašanje nanašalo na pojav psihičnega nasilja v partnerskem odnosu, kjer so udeleženci lahko izbirali med osmimi različnimi postav- kami, ki opisujejo različno psihično nasilje. Na osnovi petega vprašanja o psihičnem nasilju smo ugotavljali pogostost pojava različnih oblik psihičnega nasilja na splošno in nato še glede na spol, starost, kraj bivanja in trajanje partnerskega odnosa. Podatki so obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS (verzi- ja 20) na ravni deskriptivne statistike. Pridobljene podatke smo prikazali in interpretirali s pomočjo preglednic, pri čemer smo uporabili naslednje statistične metode: frekvenčna distribucija (f, f %) neštevilskih spremenljivk (spol, starost, kraj bivanja in trajanje par- tnerskega odnosa) ter χ2-preizkus za analizo frekvenc neštevilskih spremenljivk (spol, starost, kraj bivanja in trajanje partnerskega odnosa). 176 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) 3 Rezultati Analiza prisotnosti psihičnega nasilja Tabela 1 Število (f) in strukturni odstotki (f %) oblik psihičnega nasilja Oblike psihičnega nasilja f f % uporaba neprimernih in/ali žaljivih besed 161 42,8 % kritiziranje in/ali poniževanje 144 38,3 % izsiljevanje in/ali grožnje 46 12,2 % izolacija od oseb 70 18,6 % ščuvanje proti drugim 52 13,8 % odvzem in/ali uničevanje osebnih predmetov 31 8,2 % dolgotrajen molk in/ali nepripravljenost na komunikacijo 110 29,3 % ljubosumje 178 47,3 % nič od naštetega 123 32,7 % Iz tabele je razvidno, da so najpogostejše oblike psihičnega nasilja ljubosumje (47,3 %), uporaba neprimernih in/ali žaljivih besed (42,8 %) in kritiziranje in/ali poni- ževanje (38,3 %). Oblike psihičnega nasilja, ki se v mladostniških razmerjih pojavljajo v manjšem številu, so odvzem in/ali uničevanje osebnih predmetov (8,2 %), izsiljevanje in/ali grožnje (12,2 %) in ščuvanje proti drugim (13,8 %). Tabela 2 Izid χ2-preizkusa razlike v oblikah psihičnega nasilja glede na spol Spol Oblike psihičnega nasilja moški ženski P χ2 f f % f f % uporaba neprimernih in/ ali žaljivih besed 27 7,2 % 134 35,6 % 0,995 0,000 kritiziranje in/ali poniževanje 25 6,6 % 119 31,6 % 0,804 0,061 izsiljevanje in/ali grožnje 10 2,7 % 36 9,6 % 0,334 0,933 izolacija od oseb 13 3,5 % 57 15,2 % 0,652 0,203 ščuvanje proti drugim 9 2,4 % 43 11,4 % 0,909 0,013 odvzem, uničevanje osebnih predmetov 7 1,9 % 24 6,4 % 0,365 0,822 molk in/ali odsotnost komunikacije 14 3,7 % 96 25,5 % 0,179 1,809 ljubosumje 29 7,7 % 149 39,6 % 0,820 0,052 nič od naštetega 25 6,6 % 98 26,1 % 0,196 1,670 Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 177 Izid χ2-preizkusa kaže, da med pogostostjo zgoraj naštetih oblik psihičnega nasilja in spolom ne obstajajo statistično pomembne razlike. To pomeni, da spol nima vpliva na pojavne oblike psihičnega nasilja. Velja pa opozoriti, da je glede na strukturne od- stotke pri vseh naštetih oblikah več psihičnega nasilja prisotnega pri ženskah. Iz tega lahko sklepamo, da so ženske pogosteje žrtve psihičnega nasilja kot moški. Pri tem se je najbolj očitna razlika pokazala pri naslednjih oblikah psihičnega nasilja: ljubosumje, neprimerne in/ali žaljive besede in kritiziranje/poniževanje. Tabela 3 Izid χ2-preizkusa razlike v oblikah psihičnega nasilja glede na starost Starost Oblike psihičnega nasilja 14‒17 let 18‒21 let 22‒25 let P χ2 f f % f f % f f % uporaba neprimernih in/ali žaljivih besed 35 39,8 82 42,3 44 46,8 0,616 0,969 kritiziranje in/ ali poniževanje 31 35,2 73 37,6 40 42,6 0,575 1,108 izsiljevanje in/ali grožnje 6 6,8 27 13,9 13 13,8 0,208 3,139 izolacija od oseb 14 15,9 37 19,1 19 20,2 0,737 0,610 ščuvanje proti drugim 11 12,5 25 12,9 16 17,0 0,583 1,079 odvzem, uničevanje osebnih predmetov 4 4,5 16 8,2 11 11,7 0,215 3,077 molk in/ali odsotnost komunikacije 17 19,3 62 32,0 31 33,0 0,064 5,513 ljubosumje 42 47,7 91 46,9 45 47,9 0,985 0,031 nič od naštetega 30 34,1 64 33,0 29 30,9 0,891 0,231 Izid χ2-preizkusa kaže, da med pogostostjo zgoraj naštetih oblik psihičnega nasilja in starostjo ne obstajajo statistično pomembne razlike. Iz tabele pa lahko razberemo, da pogosteje doživljajo psihično nasilje v svojem razmerju mladostniki, stari med 22 in 25 let. Le-ti se najpogosteje srečujejo z ljubosumjem (47,9 %), uporabo neprimernih in/ali žaljivih besed (46,8 %) in kritiziranjem in/ali poniževanjem (42,6 %). Izpostaviti pa velja, da obstaja povezava med molkom in/ali odsotnostjo komunikacije (P = 0,064, χ2 = 5,513) kot oblike psihičnega nasilja in starostjo. Izkazalo se je, da tisti anketiranci, ki so stari med 22 in 25 let, najpogosteje doživljajo omenjeno obliko psihičnega nasilja. 178 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) Tabela 4 Izid χ2-preizkusa razlike v oblikah psihičnega nasilja glede na trajanje razmerja Trajanje razmerja Oblike psihičnega P χ2 nasilja 6 m. > 2 > 4 > 5 < f f f f f f f f uporaba neprimernih in/ali žaljivih besed 53 41,7 47 40,5 48 51,6 13 32,5 0,173 4,989 kritiziranje in/ ali poniževanje 48 37,8 42 36,2 43 46,2 11 27,5 0,197 4,682 izsiljevanje in/ ali grožnje 16 12,6 14 12,1 14 15,1 2 5,0 0,448 2,657 izolacija od oseb 27 21,3 19 16,4 19 20,4 5 12,5 0,540 2,158 ščuvanje proti drugim 23 18,1 13 11,2 14 15,1 2 5,0 0,148 5,356 odvzem, uničevanje osebnih predmetov 12 9,4 9 7,8 7 7,5 3 7,5 0,946 0,372 molk in/ali odsotnost komunikacije 29 22,8 41 35,3 32 34,4 8 20,0 0,059 7,457 ljubosumje 57 44,9 59 50,9 49 52,7 13 32,5 0,139 5,486 nič od naštetega 47 37,0 35 30,2 21 22,6 20 50,0 0,011 11,173 Izid χ2-preizkusa kaže, da med pogostostjo pojavljanja psihičnega nasilja in časom trajanja razmerja ne obstajajo statistično pomembne razlike. Velja pa omeniti, da ob- staja tendenca (P = 0,059, χ2 = 7,457) pri molku in odsotnosti komunikacije kot obliki psihičnega nasilja, in sicer omenjeno obliko nasilja najpogosteje doživljajo mladostniki, ki so v svojem razmerju manj kot dve leti. Glede na strukturne odstotke so tisti, ki naj- pogosteje doživljajo psihično nasilje, v razmerju med dvema in štirimi leti. Omenjeni so najpogosteje žrtve ljubosumja (52,7 %), uporabe neprimernih in/ali žaljivih besed (51,6 %) in kritiziranja in/ali poniževanja (46,2 %). Najmanj psihičnega nasilja doživlja- jo tisti, ki so v svojih razmerjih že več kot pet let. 4 Razprava Izvedli smo empirično raziskavo na priložnostnem vzorcu 376 mladostnikov, ki so stari med 14 in 25 let in imajo izkušnjo s partnerskim odnosom. Temeljni namen razsikave je bil proučiti pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostni- kih. Prišli smo do nekaterih pomembnih empiričnih ugotovitev, ki jih v nadaljevanju predstavljamo. V raziskavi smo ugotovili, da je ljubosumje najpogostejša oblika psihičnega nasilja v partnerskem odnosu pri mladostnikih. Iz slednjega rezultata ugotavljamo, da se ve- čina mladostnikov zaveda, da pojav ljubosumja predstavlja obliko psihičnega nasilja. Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 179 Naši rezultati niso v skladu z ugotovitvami avtoric Ajduković in Ručević (2009), ki ugotavljata, da mladostniki v partnerskih razmerjih ne prepoznavajo ljubosumja kot znaka psihičnega nasilja, temveč zgolj kot neko obliko ljubezni. Po Ančič (2002) se psihično nasilje pogosto začne ravno z ljubosumjem, zato rezultati naše raziskave kaže- jo na pozitivni trend, saj je večina mladostnikov zmožna zaznati ljubosumje kot obliko psihičnega nasilja, zaradi česar ima tudi boljšo možnost za zaščito pred stopnjevanjem psihičnega nasilja, ki se lahko sčasoma začne razvijati tudi v druge oblike nasilja. Sledijo naslednje oblike psihičnega nasilja, kot so: uporaba neprimernih in/ali ža- ljivih besed ter kritiziranje in/ali poniževanje. Oblike psihičnega nasilja, ki se v mlado- stniških razmerjih pojavljajo v manjšem obsegu, so odvzem in/ali uničevanje osebnih predmetov, izsiljevanje in/ali grožnje ter ščuvanje proti drugim. Tovrstni rezultati so v skladu z našimi pričakovanji, saj gre za nekoliko težje oblike psihičnega nasilja, ki so morda nekoliko manj značilne za mladostniška partnerska razmerja. Analiza pojava psihičnega nasilja v partnerskem odnosu pri mladostnikih glede na spol razkriva, da je pri vseh naštetih oblikah več psihičnega nasilja prisotnega pri žen- skah. Kar pomeni, da so ženske pogosteje žrtve psihičnega nasilja v mladostniških par- tnerskih odnosih. Ti rezultati so v skladu z našimi pričakovanji, saj v številnih raziskavah (npr. Ajduković in Ručević, 2009; Romita idr., 2013; Ross, 2012) ugotavljajo, da so žen- ske v partnerskem odnosu pogosteje žrtve psihičnega nasilja. Podobno tudi Munc (2010) ugotavlja, da so moški v primerjavi z ženskami pogosteje v vlogi povzročitelja nasilja. Po njegovih ugotovitvah 20 % žensk v partnerskem odnosu doživi izkušnjo psihičnega nasilja. V naši raziskavi glede na spol se je najbolj očitna razlika pokazala pri naslednjih oblikah psihičnega nasilja: ljubosumje, neprimerne in/ali žaljive besede in kritiziranje/ poniževanje. Analiza vloge starosti razkriva, da najpogosteje doživljajo psihično nasilje v svo- jem razmerju mladostniki, ki so stari med 22 in 25 let. Le-ti se najpogosteje srečujejo z ljubosumjem, uporabo neprimernih in/ali žaljivih besed in kritiziranjem in/ali poni- ževanjem. Tovrstni rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj smo pričakovali, da so starejši udeleženci raziskave že bolj osebnostno in čustveno zreli, zaradi česar bo prisotnega manj psihičnega nasilja. V nadaljevanju velja še opozoriti, da obstaja ten- denca pri molku in/ali odsotnosti komunikacije. Izkazalo se je, da tisti anketiranci, ki so stari med 22 in 25 let, najpogosteje doživljajo omenjeno obliko psihičnega nasilja. Tudi ti rezultati so nas nekoliko presenetili, saj smo pričakovali, da imajo starejši udeleženci v primerjavi z mlajšimi konstruktivno komunikacijo bolj razvito. Analiza vloge trajanja razmerja razkriva, da najpogosteje doživljajo psihično nasi- lje v svojem razmerju anketiranci, ki so v partnerskem odnosu med dvema in štirimi leti. V tem obdobju partnerskega odnosa se že zaključi obdobje romantične zaljubljenosti, zaradi česar se lahko začnejo pojavljati tudi prve preizkušnje v partnerskem odnosu, ki se lahko pogostokrat kažejo tudi v različnih oblikah psihičnega nasilja. Izkazalo se je, da so v tem obdobju najpogosteje žrtve ljubosumja, uporabe neprimernih in/ali žaljivih besed in kritiziranja in/ali poniževanja. Najmanj psihičnega nasilja doživljajo tisti, ki so v svojih razmerjih že več kot pet let. V partnerskih odnosih, ki trajajo dlje časa, pa je večja verjetnost, da se vzpostavi že močnejši občutek pripadnosti, ljubljenosti in hotenosti, ki ima lahko za posledico bolj kakovosten partnerski odnos, zaradi česar je prisotnega tudi manj psihičnega nasilja. V nadaljevanju velja omeniti, da obstaja ten- denca (P = 0,059, χ2 = 7,457) pri molku in odsotnosti komunikacije kot obliki psihične- 180 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) ga nasilja, in sicer omenjeno obliko nasilja najpogosteje doživljajo mladostniki, ki so v svojem razmerju manj kot dve leti. Tudi ti rezultati so v skladu z našimi pričakovanji, saj smo predvidevali, da bodo udeleženci, ki so krajši čas v partnerskem odnosu, imeli večje težave s komunikacijo, ki se bo posledično lahko kazala v odsotnosti komunika- cije. Podobno tudi Ajduković in Ručević (2009) ugotavljata, da so najpogostejši vzroki za psihično nasilje v mladostniških partnerskih odnosih medosebni faktorji, kot so slabe komunikacijske veščine, ki so vzrok nezmožnosti izražanja svojih občutij. 5 Sklep Na osnovi pričujočega prispevka ugotavljamo, da je v mladostniških partnerskih odnosih najpogostejša oblika psihičnega nasilja ljubosumje, nakar sledi poniževanje in kritiziranje, medtem ko se je izkazalo, da se v manjšem odstotku pojavljajo psihične oblike nasilja, kot so uničevanje osebnih predmetov, izsiljevanje in grožnje. Analiza pojava psihičnega nasilja v partnerskem odnosu pri mladostnikih glede na spol razkriva, da je pri vseh naštetih oblikah več psihičnega nasilja prisotnega pri ženskah, kjer najbolj izstopajo oblike psihičnega nasilja, kot so ljubosumje, žaljive besede in kritiziranje. Analiza pojava psihičnega nasilja glede na starost razkriva, da najpogosteje doživlja- jo psihično nasilje v svojem razmerju mladostniki, ki so stari med 22 in 25 let, kjer najbolj izstopa kategorija odsotnost komunikacije, ki se kaže v obliki molka. Analiza pojavljanja psihičnega nasilja pri mladostnikih glede na trajanje razmerja razkriva, da najpogosteje doživljajo psihično nasilje v svojem razmerju udeleženci raziskave, ki so v partnerskem odnosu od dve do štiri leta. Pri kategoriji trajanje partnerskega odnosa prihaja do največjih razlik pri psihičnem nasilju ljubosumje, kritiziranja in žaljenje. V raziskavi omejitev pripisujemo vzorcu, saj so v raziskavi sodelovali mladostni- ki z izkušnjo partnerskega odnosa, ki so bili za to motivirani. Ne glede na omenjeno omejitev pa pridobljena empirična spoznanja dovoljujejo izpeljavo nekaterih smernic za spoprijemanje s pojavom psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih. V partnerskem odnosu pri mladostnikih so različne preizkušnje, težave in z njimi povezane stiske sestavni del vsakega odnosa. V primeru, da se iz teh težav razvije pojav psihičnega nasilja, je v partnerskem odnosu pomembno, da ga mladostniki prepoznajo in ozavestijo in se z njim ustrezno spoprimejo, saj bodo na ta način pripomogli k temu, da se bo psihično nasilje zmanjšalo ali odpravilo ter s tem preprečilo razvoj drugih oblik nasilja. V nadaljevanju bi bilo v prihodnosti smiselno raziskati pripravljenost mla- dostnikov za spoprijemanje s pojavom psihičnega nasilja. Prav tako bi bilo smiselno proučiti, katere strategije in tehnike so bile mladostnikom najbolj v pomoč pri pojavu psihičnega nasilja v partnerskem odnosu, saj bi s tem dobili vpogled v primerne načine funkcionalnega spoprijemanja. Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 181 Jernej Kovač, PhD, Eva Hršak The Occurrence of Psychological Violence in Partner Relationships Among Adolescents In Slovenia, there is little thorough and systematic research dealing with the occur- rence of psychological violence in partner relationships during adolescence. This gap is filled by the present research. This paper is divided into a theoretical and an empiri- cal part. In the theoretical part, first the concept of psychological violence is briefly described. Next, violence in a partner relationship is presented in greater detail. At the end of the theoretical part, focus is set on the topic of our research, which deals with violence in partner relationships among adolescents. In the second, empirical part, the findings regarding the presence of various forms of psychological violence in partner relationships among adolescents are presented. This is followed by a presentation of the differences in the perception of psychological violence in adolescent relationships according to gender, age, and length of the relationship. At the end of the paper, the conclusions from the empirical research, limitations and some guidelines for further research are provided. According to Emmerova et al. (2023), the increase in aggressive behaviour is cur- rently a growing problem and this can occur in different relationships. In partner re- lationships, different forms of violence can be present, which manifest in the form of psychological, physical, sexual, or economic violence. Psychological violence is any act (most often verbal) that impacts a person’s psyche in an unwanted and harsh way, resulting in a negative impact on self-esteem, self-image, and self-confidence of the vic- tim (Association for Nonviolent Communication, 1999). In addition to the above, acts that cause the victim’s “fear, humiliation, a sense of inferiority, threat, and other mental distress” are also understood as psychological violence (Filipčič & Klemenčič, 2011). Forward and Torres (2006) make a similar observation, believing that psychologi- cal violence is the tendency of an individual to achieve his goal through a repeated pat- tern of psychological pressure. At the same time, it must be emphasized that the other person is in a subordinate and humiliated position. Psychological violence is the most common form of violence, because, according to Bradshaw (1990), it is an integral part of every other form of violence. It can occur in various interpersonal relationships, including more superficial relationships, such as relationships with colleagues, friends and acquaintances, as well as in relationships with close friends. Walker and Lurie (1999) find that the individual is nine times more likely to experience violence from a close friend. The rest of the paper focuses on violence in a partner relationship. In a partner relationship, psychological violence often begins with possessiveness and manipulation. This is followed by insults, cursing, yelling, etc. (Ministry of the Interior, 2009). Aničić and Lešnik Mugnaioni (2002) add the following to these forms of psychological violence: isolation from loved ones, incitement against others, taking and/or destroying personal objects, creation of an unpleasant and negative climate, prolonged silence and/or unwillingness to communicate, jealousy, etc. The presence of violence in an adolescent partner relationship can have severe short-term and long-term consequences for the adolescent. There is a high probability 182 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) that the victims of violence in adolescence will look for similar patterns in the future and consequently become victims again (Temple et al., 2013). Helm et al. (2017) add that possible consequences can also include poor academic performance, lack of involve- ment in extracurricular activities, exclusion from school, and unwanted pregnancy. Ajduković and Ručević (2009) add the possibility of other health problems (frequent headaches, indigestion, etc.), problems with concentration, sleep, etc. Watson et al. (2001) describe the research by Sugarman and Hotaling (1989), where they find that the adolescents’ tolerance for violence is very high. Between 45 % and 60 % of the adolescents stated that they stayed in a relationship with their partner despite the presence of violence. Jezl et al. (1996) researched the tolerance in ado- lescent partnerships and found that 56 % of the participants had already experienced physical violence and as many as 96 % of the adolescents had experienced psychologi- cal violence; 13 % of them stayed in the relationship. García Díaz et al. (2017) believe that the tolerance for violence in adolescent partner relationships is largely gender de- pendent. Girls recognize violence in a relationship faster and are less tolerant of it. Due to social stereotypes about male dominance, boys often do not recognize violence and are consequently more tolerant of it. Girls are also more likely to report violence and seek help as well as to end a relationship. Watson et al. (2001) believe that, in addition to gender, age also affects tolerance. Younger adolescents are more likely to not confide in anyone or to only tell their peers about their problems. Older adolescents, however, react more often and confide in their parents as well as their friends. According to Lenič (2023), parents play a primary role in raising children. Parental upbringing depends primarily on their parenting style, which can be permissive, authoritarian or authorita- tive. Parents can consequently help prevent violent behaviour in adolescent relation- ships with their parenting. They can also play an important role in helping adolescents who are dealing with psychological violence in a partner relationship. We implemented a quantitative research method, using a survey questionnaire to obtain data and examine the adolescents’ perception of violence in their relationships. 376 young people having experienced a partner relationship participated in our re- search. The research is based on a non-random convenience sample of adolescents. The covered sample is defined at the level of inferential statistics as a simple random sample from a hypothetical population. The analysis of the perception of psychological violence in a partner relationship revealed that most adolescents experience psychological violence in a partner rela- tionship. The research showed that the most common form of psychological violence in a partner relationship among adolescents is jealousy, followed by the use of inap- propriate and/or offensive words as well as criticism and/or humiliation. Thus, it can be concluded that most adolescents are aware that the phenomenon of jealousy repre- sents a particular form of psychological violence. Our results are not consistent with the findings of Ajduković and Ručević (2009), who found that adolescents in partner relationships do not recognize jealousy as a sign of psychological violence, but rather as a form of love. According to Ančič (2002), psychological violence often begins with jealousy; hence, the results of our research show a positive trend, since the majority of the adolescents are able to perceive jealousy as a form of psychological violence. This also means that they have a better chance of protection against the escalation of psy- chological violence, which can eventually develop into other forms of violence. Forms Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 183 of psychological violence that occur in smaller numbers in adolescent relationships are taking and/or destroying personal items, extortion and/or threats, and incitement against others. These results are in line with our expectations, as they are somewhat more severe forms of psychological violence, which may be less typical in adolescent partner relationships. The analysis of the occurrence of psychological violence in a partner relationship among adolescents according to gender reveals that, among all of the listed forms, more psychological violence is present among women. This means that women are more often victims of psychological violence in partner relationships among adolescents. These results are in line with our expectations as many studies (Ajduković & Ručević, 2009; Romita et. al, 2013; Ross, 2012) find that women are more often victims of violence. The most obvious difference was found in the following forms of psychological violence: jealousy, inappropriate and/or insulting words and criticizing/humiliating. The analysis of the role of age reveals that the adolescents aged between 22 and 25 experience psychological violence in their relationships most often. They encoun- ter jealousy, use of inappropriate and/or offensive words, criticism and/or humiliation. These results are not in line with our expectations, as we presumed that older par- ticipants would be more personally and emotionally mature, which would result in less psychological violence. It is also worth noting that there is a tendency for silence and/ or lack of communication. It was established that the participants aged between 22 and 25 most often experience this form of psychological violence. The analysis of the role of relationship length reveals that the participants who have been in a relationship for two to four years experience psychological violence most often. During this period, they are most often victims of jealousy, use of inappropriate and/or offensive words, criticism and/or humiliation. Those who have been in their relationships for more than five years experience the least amount of psychological violence. It is worth noting that there is a tendency (P = 0.059, χ2 = 7.457) for silence and lack of communication as a form of psychological violence, and that this form of violence is most often experienced by adolescents who have been in their relationships for less than two years. A limitation of the study is the sample as participants were those adolescents hav- ing been in a partner relationship who were motivated to participate. Regardless of this limitation, the empirical findings allow the derivation of some guidelines for dealing with the occurrence of psychological violence in partner relationships among adoles- cents. In adolescent partnerships, various trials, problems, and related hardships are an integral part of every partnership. If these problems develop into psychological vio- lence in the partner relationship, it is important for the adolescents to recognize and be- come aware of it and to deal with it appropriately, as this will help reduce or eliminate psychological violence and thus prevent the development of other forms of violence. In the future, it would be important to investigate the adolescents’ readiness to cope with the occurrence of psychological violence. It would also be useful to explore which strategies and techniques have been most helpful for the adolescents when experienc- ing psychological violence in a partner relationship, as this would provide insight into appropriate functional coping methods. 184 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2025) LITERATURA 1. Ajduković, M. in Ručević, S. (2009). Nasilje u vezama mladih. Medicus, 18(2), 217–225. 2. Aničić, K. in Lešnik Mugnaioni, D. (2002). Nasilje - nenasilje: priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstva šol. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana. 3. Bradshaw, J. (1990). Bradshaw on: the family. Health Communications. https://doi.org/10.1049/ ee.1990.0012 4. Bučar Ručman, A. (2004). Nasilje in mladi. Klub mladinski kulturni center. 5. Društvo za nenasilno komunikacijo. (1999). O nasilju: priročnik za usposabljanje. Društvo za nenasilno komunikacijo. 6. Emmerova, I., Jablonsky, T. in Blažič, M. (2023). Aggressive behaviour of pupils towards tea- chers. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 38(1), 63–75. https://doi.org/10.55707/ds-po. v38i1.5 7. Filipčič, K. in Klemenčič, I. (2011). Obravnavanje nasilja v družini: priročnik za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. 8. Forward, S. in Torres, J. (2006). Moški, ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo. Tangram. 9. García Díaz, V. in Molleda, B. C. (2017). Tolerance and perception of abuse in youth dating. Journal of Aggression Maltreatment & Trauma, 26(5), 462–474. https://doi.org/10.1080/10926 771.2017.1304477 10. Gryl, F. E., Stith, S. M. in Bird, G. W. (1991). Close dating relationships among college stu- dents: Differences by use of violence and by gender. Journal of Social and Personal Relation- ships, 8(2), 243–264. HYPERLINK “https://psycnet.apa.org/doi/10.1177/0265407591082005” \t “_blank” https://doi.org/10.1177/0265407591082005 11. Helm, S., Baker, K. C., Berlin, J. in Kimura, S. (2017). Getting in, being in, stayingin, and getting out: adolescents’ descriptions of dating and dating violence. Youth and Society, 49(3), 318–340. https://doi.org/10.1177/0044118X15575290 12. Jezl, R. D., Molidor, E. C. in Wright, L. T. (1996). Physical, sexual and psychological abuse in high school dating relationships: prevalence rates and self-esteem issues. Child and Adolescent Social Work Journal, 13(1), 69–87. https://doi.org/10.1007/BF01876596 13. Kovač, J. (2018). Učenje psihosocialnih veščin ob pojavu fizičnega nasilja v partnerskem od- nosu. V N. Ličen in M. Mezgec (ur.), Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih (str. 333–348). Znanstvena založba Filozfske fakultete Univerze v Ljubljani. 14. Lenič, K. (2023). Vzgojni stili staršev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 38(1), 112– 130. https://doi.org/10.55707/ds-po.v38i1.8 15. Lepičnik Vodopivec, J. in Teršek. B. (2021). Odnos zaposlenih v vrtcu in osnovni šoli do med- vrstniškega nasilja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 3–18. 16. Ministrstvo za notranje zadeve. (2009). Slišite? http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov. si/pageuploads/dokumenti__pdf/23112009_nasilje_nad_zenskami_brusura.pdf. 17. Mugnaioni Lešnik D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, A. (2009). Nasilje v šolah: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje. Šola za ravnatelje. 18. Mulford, C. in Giordano, P. (2015). Teen dating violence: a closer look at adolescent romantic relationships. NIJ Journal, 261, 34–40. 19. Munc, M. (2010). Nemoč nasilja. De Veste. 20. Pirc, T. in Pečjak, S. (2023). Moral (dis)engagement amng higher education student-bystan- ders in cyberbulling. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 38(2), 100–115. https://doi. org/10.55707/ds-po.v38i2.105 21. Romita, P., Beltramini, L. in Escriba Aguri, V. (2013). Intimate partner violence and men- tal health among Italian adolescents: gender similitarities and differences. Violence against Women, 19(1), 89–106. HYPERLINK “https://doi.org/10.1177/1077801212475339” https:// doi.org/10.1177/1077801212475339 22. Ross, J. M. (2012). Self–reported fear in partner violent relationships: findings on gender diffe- rences from two samples. Psychology of Violence, 2(1), 58–74. HYPERLINK “https://psycnet. apa.org/doi/10.1037/a0026285” \t “_blank” https://doi.org/10.1037/a0026285 Dr. Kovač, Hršak: Pojav psihičnega nasilja v partnerskih odnosih pri mladostnikih 185 23. Sugarman, D. B. in Hotaling, G. T. (1989). Dating violence: prevalence, context, and risk mar- kers. V M. A. Pirog Good in J. E. Stets (ur.), Violence in dating relationships: emerging social issues (str. 3–32). Praeger Publishers. 24. Temple, R. J., Le, D. V., Muir, A., Goforth, L. in McElhany, L. A. (2013). The need for school based teen dating violence prevention. Journal of Applied Research on Children: Informing Policy for Children at Risk, 4(1), 1–13. https://doi.org/10.58464/2155-5834.1136 25. The National Center for Victims of Crime. (2012). http://victimsofcrime.org/help-for-crime- -victims/get-help-bulletins-for-crime-victims/bulletins-for-teens/dating-violence. 26. Vekić Kljajić, V., Pongračić. L. in Lučić, J. (2022). Development of students social compen- tecies during Post- COVID times. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(3–4), 38–51. 27. Walker, L. E. A. in Lurie, M. (1999). The abused woman: a survivor therapy approach. Endolar Communications. 28. Watson, J. M., Cascardi, M., Avery-Leaf, S. in O’Leary, K. D. (2001). High school students’ re- sponses to dating aggression. Violence and Victims, 16(3), 339–348. https://doi.org/10.1891/0886- 6708.16.3.339 Besedilo / Text © 2025 Avtor(ji) / The Author(s) To delo je objavljeno pod licenco CC BY Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna. This work is published under a licence CC BY Attribution 4.0 International. (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/) Dr. Jernej Kovač, docent za področje pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. E-mail: jernej.kovac@um.si Eva Hršak, magistrica profesorica angleščine in pedagogike na Osnovni šoli borcev za severno mejo v Mariboru. E-mail: eva.hrsak@os-borcev.si