Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvaknat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12'— posamezna številka Din l-— Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Cene inseratom: Din p Pri 1 x objavi'/i str. 500'— „ '/, . 250'-„ . „ */« . 125* — . „ 62-50 •/,. . 31-25 VI. letnik. V Ljubljani, dne 15. septembra 1923. Štev. 18. Naš shod. ❖ V veliki dvorani «Kazine» se je zbralo dne 8. t. nad 500 obrtnikov iz vseh krajev Slovenije. Za* stopano pa je bilo tudi hrvaško in srbsko obrtni* štvo. Zanimanje za stanovska vprašanja, ki je privabilo na shod tako lepo število tovarišev, strokovno najbolje utemeljena izvajanja poroče* valee.v in stvarne debate, ki so jim sledile, vse to nam kaže, da se naše obrtništvo giblje in da se je tudi v obrtniških vrstah vzbudilo prepričanje o potrebi enotnega skupnega nastopa, pokazalo pa je tudi, kako malo se je do sedaj napravilo za stan, čigar interesu bi se moralo spričo važnosti, ki jo zavzema v gospodarskem in socialnopolitičnem pogledu, posvečati največjo pažnjo. Otvoritev shoda. Shod je otvoril okrog pol 11. ure predsednik Zveze g. Engelbert Franehetti, ki je pozdravil vse zborovalce, predvsem pa kot namestnika velikega župana g. vladnega svetnika Mencingerja, zastop* nika ministrstva za trgovino in industrijo gg. dvor* nega svetnika dr. Marna in komisarja dr. Mra* morja, predsednika beograjske obrtniške zbornice g. Milana Stojanoviča, zastopnike trgovske in obrt? niške zbornice v Ljubljani gg. predsednika Ivana Kneza, podpredsednika Ivana Ogrina in dr. Prot* narja, dalje podpredsednika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. Fr. NVindischerja, zastopnika Zveze trgovskih gremijev g. Zebala, taj* nika Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Golio, za* stopnika oddelka za socialno politiko g. komisarja dr. Skubica, zastopnika ljubljanske mestne občino g. svetnika Pirca, zastopnika Urada za pospešen vanje obrti g. inž. Guliča, ravnatelja srednje teh* nične šole g. vladnega svetnika Šubica, zastopnika Obrtne organizacije v Splitu gg. Manolo in Čeha, poslanca gg. dr. Reisnerja in Stanovnika ter ostale zastopnike političnih strank in zastopnike čašo* pisja. V kratkem nagovoru je predsednik orisal tež* koče obrtniškega stanu po vojni, kar je prisililo obrtnike, da so se pričeli stanovsko zavedati in organizirati. Rešitve je iskati le v dobri organiza* ciji. Da se je organizacijski duh mogel uspešno * Po možnosti bomo priobčili v prihodnjih številkah dobesedno vse referate. širiti ter roditi uspehe, je v prvi vrsti zasluga De* želne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Vsa obrt« nike se tikajoča vprašanja naj se ne rešujejo brez zaslišanja obrtništva. Da bodo obrtnike v tem bolj upoštevali, je potreba več zmisla za organizacijo. Grajal jc, da je od 16.000 obrtnikov naročenih na obrtniško strokovno glasilo «Obrtni Vestnik» le 1400. Enotna organizacija obrtništva, ki je edina strokovna in kot taka v stanu, da združi vse obrt« nike, jc Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani za bivšo Kranjsko in Zveza južnoštajerskih obrt* nih zadrug v Celju za bivšo Štajersko. Vez med obema zvezama naj tvori «Obrtni Vestnik«. Pozdrav Nj. Vel. kralju. Predsednik se je nato spominjal veselega do* godka v hiši našega vladarja kralja Aleksandra 1. in pozval zborovalce, da zakličejo: «Živel kralj Aleksander, živela kraljica Marija in živci pre* stolonaslednik!» Po njegovem predlogu se je po* slala kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja nastopna brzojavka: «Slovensko obrtništvo, zbrano na shodu v Ljub* 1 jani dne 8. septembra, se počašča izražati o priliki rojstva prestolonaslednika Vašima Veličanstvoma najvdanejše čestitke.« Istotako se pošlje brzojavni pozdrav ministru trgovine in industrije g. Kojiču obenem s prošnjo, da uvažuje resolucije današnjega zborovanja. Prečitala se je nato brzojavka Saveza hrvatskih obrtnika, ki poziva slovensko obrtništvo, naj od* ločno zahteva korekturo nepravičnih zakonov, ki tlačijo obrt. Pozdrav beograjskih obrtnikov. Za g. Franchettijem je povzel besedo predsed* nik beograjske obrtne zbornice g. Stojanovič, ki jc pozdravil slovenske obrtnike ter poudarjal med drugim potrebo krepke organizacijo, potrebo, da Narodna banka pravično porazdeli svoje kredite. V Srbiji so obrtniki pričeli) energično akcijo, da se reši kreditno vprašanje za obrt v vsej državi. Nuj* no potrebna je ustanovitev obrtne kreditne banke, ki bi imela nalogo dajati obrtniku cenen kredit. Sedaj je obrtnik, kljub temu da daje Narodna banka gotovim industrijskim podjetjem kredite po 6 do 8 %, še vedno izpostavljen oderuštvu neka* terih špekulantov, ki jim mora plačevati 20 do 30 %. išo Obrtni vestnik Zborovanje so potem pozdravili obe. svetnik g. Pire, poslanec g. Stanovnik in v imenu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. dr. Pretnar. Gospod 'Jakob Zadravec iz Središča je nato pristopil k prvi točki dnevnega reda, ki je vsebovala preosnovo zakona o zavarovanju delavcev in obstoječe centralizacije. V obsežnem referatu je izčrpno razpravljal o omenjeni temi in je bila na njegov predlog spre* jeta resolucija o reformi zakona o zavarovanju delavcev. V njej se zahteva splošno zavarovanje za vse stanove ter ustanovitev socijalnih zavaro* valnih zavodov, ki naj prevzamejo vse bolniško, nezgodno, starostno in posmrtno zavarovanje. Po* krajinske socijalne zavarovalnice naj dobe popolno, a enostavno in ceneno samoupravo, okrožne socijalne zavarovalnice pa avtonomijo s skrčenimi samoupravnimi pravicami. — Osrednja socijalna zavarovalnica kot vrhovna upravna zavarovalna oblast v državi naj bi izvajala le nadzorstvo, dajala enotna navodila za izvajanje zakonskih določil ter delovala inicijaitivno v socijalno*zavarovalnih vpra* šanjih. Država naj bo le nadzorstveni organ. Resolucija zahteva nadalje, da se socijalno* zavarovalni prispevki znižajo na utemeljeni mini* mum. Zavarovancu naj se zajamči obstoj, a iz* ključi vsako zlorabo socijalne zavarovalnine. Obrt* nikom naj se omogoči dobivanje cenenega kredita iz razpoložljivih denarjev socijalno*zavarovalnih zavodov. Glede okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani sta bili še posebej sprejeti naslednji dve točki: I. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se pri «Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev« v Ljubljani uvede brezhibno poslovanje v predpiso* vanju prispevkov, da se predpisujejo individualno, da se pritožbe in dopisi sploh rešujejo, da se orga* nizira zdravniška služba v nujnih slučajih, da sc nemudoma preuredi uvrstitev vajencev v mezdne razrede in da se splošno zniža denar in ekvivalent za naturalne dajatve. II. Z ozirom na ponovne pritožbe zoper pošlo* vanje «Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« v Ljubljani, izražamo svojo nezadovoljnost in pro* simo, da vodstvo ozdravi razmere v tem zavodu. K drugi točki dnevnega reda o izenačenju davkov je referiral g. Ivan Rebek iz Celja. Na podlagi svojih izvajanj je predlagal resolucijo, ki je bila sprejeta in zahteva: 1. da se v finančnem zakonu za leto 1923./24. ukine pobiranje 30 odst. poviška na hišne davke, posebno pridobnino in dohodnino, ki ne preneso po svoji dosedanji izmeri nobenega poviška; 2. da se davčni minimum za dohodnino poviša na 10.000 Din in lestvica za dohodnino omili, da bo dohodnina ustrezala plačilni zmožnosti davkopla* čevalca, dalje, da se dohodnina ne bo vštevala v podstavo za odmero invalidskega davka; 3. da se davek na poslovni promet z uveljavlje* njem enotnega zakona o neposrednjih davkih ukine, do tedaj pa omili, da se število pomožnega osobja, ki je pri obrtnikih merodajno za davčno dolžnost, ne bodo vštevali vajenci, da se prizna pravica pri* tožbe tudi onim, ki ne vlože prijave in da ga bodo odmerjali plenumi komisij, ne pa podkomisije; 4. da se znova uvede vročevanje plačilnih na* logov, ker le na ta način je mogoča orijentacija in kontrola o davčnih predpisih, zaostankih in pla* čilih; 5. da sc uvede avtonomne finance s preodkazom državnih (realnih) davkov, da avtonomni zastopi za kritje svojih vedno rastočih potrebščin ne bodo navezani edino na doklade, ki pogosto dosegajo večkratni mnogokratnik državnega davka in radi tega docela izčrpavajo obdavčeni donos; 6. da se v predlogu zakona, s katerim se hočejo uveljaviti nove in izdatno povišati že obstoječe takse, izločijo vse trdote, posebno pa tarifna po* stavka 62, ki neupravičeno nalaga gostilniškemu obrtu ogromno breme stalne polletne takse; 7. da se trdote dosedanje davčne zakonodaje omilijo že s finančnim zakonom za leto 1923./24., ne glede na nameravano davčno reformo, da se na ta način prepreči preobčutna davčna obremenitev vsaj za 1. 1923. in 1924., ako ne bi bilo mogoče uveljaviti davčne reforme že izza dne 1. januarja 1924.; 8. da sc čimprej uveljavi enoten zakon o neposrednjih davkih in s tem omogoči enakomerna davčna obremenitev vseh slojev. Zahtevamo, da se ta zakon ne uveljavi, dokler ne bo dana pridobitnim slojem prilika, da se še izjavijo o novem načrtu, ki ga je po časopisnih vesteh na novo izdelal finan* čni minister in ga predložil ministrskemu svetu v odobritev. Radi pomanjkanja časa predlaga pri tretji točki dnevnega reda «PrisiIno zavarovanje obrtnikov in njihovih rod* binskih članov zoper bolezen in starost« referent g. Franc Ravnihar, da sc ta referat ne pre* čita, temveč, da se sprejme resolucija že sedaj ter da se obsežni referat ponatisne v «Obrtnem Vest* niku«, kjer lahko interesenti proučijo vprašanje. Po daljši debati, katere so se udeležili mnogi obrtniki, se sprejme po predlogu g. Zadravca nastopna reso* lucija: «Po referentu predložena resolucija se v bistvu odobrava. Referat se da v tisk in se razpošlje vsem zadrugam, organizacijam in društvom v prouče* vanje. Med tem naj se po strokovnjakih izdela za* konski načrt, ki se naj predloži sestanku načelnikov, o katerega sklepih naj razpravlja za ta namen posebno sklican shod obrtnikov.« Nato je podal predsednik besedo narodnemu poslancu prof. Reisnerju. Govornik poziva obrtništvo, ki je v državi eden od najbolj upošte* vanja vrednih stanov, da sleče svojo skromnost in odločno zahteva, kar mu gre. Dotaknil sc je tudi vprašanja obrtnega šolstva in zahteval, da se pro* svetni sistem v naši državi spremeni. Imamo preveč gimnazij, realk, a premalo strokovnih šol. Zahtevati se mora, da se obrtne nadaljevalne šole podržavijo, a ne samo, da dovoli država dovolj sredstev za vzdrževanje teh šol. IT koncu želi najlepši uspeh zborovanju. Govor poslanca Reisnerja je žel na koncu viharno odobravanje. K zadnji točki dnevnega reda je poročal na* čelnik čevljarske zadruge g. Matej Oblak iz Ljub* Ijane o uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje. Po izčrpnem, strokovno utemeljenem referatu se jc sprejela od referenta stavljena resolucija, v kateri se poziva ministrstvo trgovine in industrije, da na podlagi pooblaščenja, danega mu v § 114., od. 7. obrtnega reda izda naredbo, da smejo v obrtih, ki naj jih določi trgovska in obrtna zbornica v spo* razumu s prizadetimi zadrugami, držati vajence samo oni obrtniki, ki so z uspehom položili mojstr* ski izpit. Po vseh referatih se je vršila zelo zanimiva de« bata, katere so se udeležili g. Novak, Vahtar, Jc* ločnik i. dr. Ker se po izčrpanem dnevnem redu ni javil nihče več k besedi, je predsednik zborovanja g. E. Franchetti ob pol 2. uri zaključil to tako lepo mani* festacijo slovenskega obrtništva. Zahvala Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na brzojavne čestitke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju s shoda obrtnikov dne 8. t. m., je prejel predsednik shoda g. Franchetti iz pisarne Nj Vel. kralja sledečo zahvalo: Gospodinu Engelbertu Franchetti, predsedniku shoda obrtnikov Ljubljana. Beograd, 8./lX. 1923. g. Gosnodine, Njihova Veličanstva kralj i kraljica prhnili su sa zadovoljstvom tople čestitke Slovenskog obrtni« štva, prilikom rodjenja Naslednika Prestola, te su blagovolili narediti da se obrtništvu izjavi Njihova srdačna zahvalnost. Dr. Jože Pretnar: Obrtništvo in novi obrtni zakon. Za razvoj obrtnika je poleg vplivov gospodar* skega značaja gotovo največje in najdalekosež* nejše važnosti obrtna zakonodaja. Ako načela, na katerih obrtni zakon bazira, in način, kako se ta izvaja, odgovarjajo zahtevam časa in razvoja, nu* dijo obrtni predpisi razmahu in napredku obrt* ništva najuspešnejšo oporo in pospeševanje, dočim so mu v nasprotnem primeru le veliko breme in ovira. Važnosti obrtne zakonodaje bi se moralo zato naše obrtništvo zavedati v veliko večji meri, kakor doslej in posvetiti vprašanju, v koliko od* govarja sedanji obrtni red današnjim gospodar, skim in stanovskim prilikam in kako naj se pre* ustroji, da jim bo ustrezal v bodočnosti, posebno pozornost in razmišljanje. Kajti v najbližji bo* dočnosti nas čaka preureditev in izenačenje obrtnih predpisov za vso državo. Obrtništvo z vso težo in nezadovoljstvom občuti, kako je šla mimo njega, ali pravilneje: kako jc prišla na njega na primer zakonodavska na* redbodaja o zavarovanju delavstva, o delovnem času, o nedeljskem počitku itd. Del za delom obrt* nih in s temi v zvezi stoječih predpisov se krha iz dosedanjega okvira našega obrtnega reda. Pričako* vati pa je, da se v kratkem pričnejo izpreminjanja in preurejevanja na temeljih samih, na razdelitvi obrtov, pogojih samostojnega obratovanja, na ob* segu in izvrševanju obrtnih pravic, na predpisih glede vajencev in obrtno*pomožnega osobja, glede strokovnih organizacij, pristojnih obrtnih obla* sti itd. Dosedanje izkušnje nam dokazujejo živo po* trebo, da obrtništvo ne izpusti iz rok prilike in pravice, da se zakoni, ki naj urejajo njegove sta* novske odnošaje, ne delajo brez in preko njega. Obrtnik, ki pozna svoje težave in potrebe najbolje sam in ki bo sam v prvi vrsti občutil posledice dobrega ali slabega obrtnega zakona, si mora z upoštevanjem sedanjosti in bodočnosti svojega stanu, pa tudi s pravičnim ozirom na javne interese in na pravice drugih pridobitnih stanov, izvojevati nov obrtni red tak, kakršen bo odgovarjal do* sedanji stopnji obrtniškega razvoja in potrebi, da se nadaljuje razvoj in razmah obrtništva res za* jamči in pospeši. V naši državi veljajo različni obrtni zakoni, ki so pa vsi več ali manj potrebni izpremembe in dopolnitve. Že v letih 1919., 1920. in 1921. so se izmenjavale vsled vladnega poziva misli in mnenja o sestavi enotnega obrtnega zakona za vso državo. Oglasile so se razne gospodarske korporacije iz vse kraljevine z najrazličnejšimi in v bistvenih na* čelnih vprašanjih si dostikrat popolnoma naspro* tujočimi predlogi in načrti. Slednje je izviralo bo* disi iz nekaterih po naravi nasprotujočih si in ter* esoV obrtnika, trgovca in industrijca, bodisi iz ne* poznanja občih gospodarskih prilik v posameznih pokrajinah države, pa tudi mednarodnih gospo* darskopolitičnih odnošajev, katere mora upošte* vati vsak obrtni red. Ne kaže spuščati se pri tej priliki v razpravljanje teh načrtov, ki so se pora?., gubili v domačih in beograjskih arhivih. Ugotoviti marveč moramo, da jc zadnji dve leti cela stvar lepo zadremala in da celo slovenski obrtnik, ki se kaj rad potrka na prsi svoje naprednosti in ki je sicer tudi res v Jugoslaviji mogoče najbolje orga* niziran in agilen v svojih organizacijah, na tako zanemarjanje ureditve najvitalnejših problemov svojega stanu ne reagira. 'Zc gori je bilo omenjeno, kako naravnost tiho* tapsko so si sledili zakoni in naredbe, ki posegajo v mozeg obrtništva in ki. pobarvani z različnimi klasnimi in birokratskimi barvami, vse prej kot upoštevajo težnje obrtnika. Gospodarske razmere, posebno v trgovini in produkciji se izpreminjajo neprenehoma in ustvarjajo za obrtnika popolnoma nove razmere. Vidimo nadalje, da se izenačujejo kazenski, državljanski, trgovski in drugi vzporedni zakoni. Kdaj že so bili izgotovljeni tozadevni po* drobni elaborati do zadnjih podrobnosti. In naš obrtni red? — Žalostno, a resnično je, da si poklis cani krogi in odločujoči faktorji tekom celih štirih let niso prišli na iasne misli niti glede temeljnih načel obrtnega zakona, glede vprašanja, ali naj velja sistem svobode dela, normativni, koncesijski ali mešani sistem, ali naj naša politična oblastva še obstoje kot obrtna oblastva prve stopnje, ali naj prevzamejo njih posle obrtniške zbornice, ali sc iZenačha obrtnih predpisov, izvrši postopoma ali z mahom, ali naj tolike različnosti in posebnosti po* sameznih pokrajin dobe izraza tudi v zakonu in njega izvajanju ali rc itd. Negotovost vedno bolj rase. Na vsak korak skušamo, kake neprilike nam nastajajo, ker v ohrtnili predpisih ni enotnosti in reda. Vrhu tega se kar vrste naredbe in naredbice ministrov in inšpektorjev, ki podirajo brez vsakega pomisleka obrtni red in ki sc jih morajo podrejene politične oblasti, ker niso neodvisni sodniki, držati tudi če bijejo v obraz zakonu samemu. Ali naj pri tem položaju obrtniki z vsemi pokli« canimi vladnimi in nevladnimi faktorji še nadalje gledajo s prekrižanimi rokami in čakajo, kdaj bo prišel kak deus ex machina (čudežen odrešenik), ki jim bi prinesel izenačen obrtni red na krožniku? Poudarili smo važnost obrtnega reda, a pri tem mo« ram tudi poudariti, da bo delo ravno pri sestavi enotnega obrtnega zakona radi razcepljenih naših pokrajin in njih posebnosti in različnosti, ki jih bo novi obrtni red vsekakor moral upoštevati, še posebno težavno. Delo in dobra priprava bosta morala biti podvojena. Naše obrtnike zato kliče glasno njihova stanovska dolžnost in lastna korist pa skrb za bodočnost, da pri1 svojih zborovanjih, pa tudi v svojem stanovskem glasilu «Obrtnem vestniku» načno z vso resnostjo in energijo vpra= sanja, ki se tičejo priprave in izdelave enotnega obrtnega zakona, in da k temu delu pozovejo tudi poklicane faktorje. Prosimo takojšnjega nakazila naročnine! Vrtnarska razstava v Ljubljani, Zadruga vrtnarjev v Ljubljani je priredila letos svojo drugo vrtnarsko razstavo, in sicer v jahalnici na Blci-v/eisovi cesti. Slovesna otvoritev se je vršila dne 31. avgusta ob 10. uri dopoldne. K otvoritvi so prišli razni gostje, in sicer gg.: veliki župan dr. Lukan, predsednik višjega šolskega sveta in zastopnik ministrstva za uk in bogočastje dr. Fr. 13 e v k, vseučiliški profesor Jesenko, občinski svetnik in podžupan dr. Stanovnik, zastopnik mestnega magistrata dr. Z a r n i k, profesor trgovske akademije B d h m, šef oddelka ministrstva za industrijo in trgovino dr. Marn, policijski ravnatelj dr. Guštin ter tuji zastopniki, in sicer: Francije Paul de F 1 a c h e, Italije dr. Comelli, Češkoslovaške dr. Z a h o r s k y in Nemške Avstrije dr. Kohlruss, dalje zastopniki trgovske in obrtniške zbornice Iv. Knez, Zveze obrtnih zadrug Fug. F r a n c h e 11 i, zastopnik ljubljanskega velesejma predsednik Iv. Bonač in pa zastopnika Obrtne banke Fr. Kavčič ter ravnatelj Dolenc. Duhovščino je zastopal škof dr. A. B. .legli č. Takoj po prihodu velikega župana dr. Lukana sol vstopili gostje v krasno razstavišče, kjer jih je pozdravil starosta slovenskih vrtnarjev g. Korsika. Zahvalil se je gospodi za poset, jih prosil za nadaljnjo naklonjenost slovenskemu vrtnarstvu in še posebno pozdravil s krepkim «ZiveIa!» našega kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Starčku, ki je bil vidno ginjen, se je zahvalil za pozdrav veliki župan dr. Lukan. V otvoritvenem nagovoru je poudarjal g. veliki župan neizčrpno bogastvo naše lepe kraljevine, bogastvo, ki pa zahteva pridnih in delavnih rok. In te imamo v našem pridnem, zavednem in naprednem obrtniškem stanu, ki ne štedi truda in dela za našo povzdigo. Vlada se tega v polni meri zaveda in bo te marljive delavce rada in povsod podpirala. Oko in duša človeška hrepenita po lepoti in iščeta cvetlico. In naše vrlo vrtnarstvo izpopolnjuje v tem oziru važno nalogo v življenju človeštva in zato tudi zasluži vsestransko podporo. Naše vrtnarstvo se je razvilo že na jako visoko stopnjo. Že prej so bili naši vrtnarji priznani, res lepo in vzorno pa se je razvilo vrtnarstvo v naši prosti in svobodni domovini. Želim torej ngšemu vrtnarstvu popoln uspeh in še nadaljnji velik razvoj in ga v tem imenu pozdravljam in otvarjam drugo razstavo. V imenu ministrstva za trgovino in obrt je iskreno pozdravil raz-stavljalce dr. Marn. Zastopnik vseučilišča profesor Jesenko je poudarjal, da pozdravlja univerza vsak kulturen napredek. Toplo pozdravlja tudi lep razvoj našega vrtnarstva, ki je v ozki zvezi z višjo šolo, ki hoče vedno podpirati s strokovnim znanjem stremljenja in ugoden razvoj vrtnarstva. Čestita našemu vrtnarstvu na res lepih uspehih v prid vrtnarjem in v' veselje vsem, ki ljubijo cvetje. V imenu občinskega zastopa je pozdravil podžupan dr. Stanovnik, ki je izražal veselje nad to kot nad vsako domačo prireditvijo. Ta razstava nam kaže mnogo truda, dela in strokovnega znanja. Pozdravlja razstav-ljalce v nadi, da njihovo delo procvita, čestita jim in želi dober uspeh in napredek. Zaključno je pozdravil v imenu trgovske in obrtniške zbornice g. Iv. Knez ter jim želel mnogo uspeha. Nato so si gostje v spremstvu razstavljalcev ogledali razstavo. — Razstavili so: Viktor Korsika, Ignacij Štrukelj, Viktor Bajt, Fr. Herzmask.v. Matija Keše, I. Bizovičar, Pavel Šimenc in Anton Ferant. Vsa razstava je bila zasnovana v podobi podkve, v sredini pa je bila krasna ovalna skupina, nad katero se je dvigal v sredini lepo okinčan kip našega kralja. Omenimo le še, da so bile skupine posameznih vrtnarjev jako okusno in lepo sestavljene. Posebno lepa je bila velika skupina, ki so jo sestavili razni vrtnarji, in ki nam je prispodabljala razvoj cvetlice z razvojem rožne kraljice v japonski pravljici. V ozadju pa je bila velika, lepa slika, ki nam je predočila lepo japonsko pokrajino. To sliko je risal g. Skružny. Vsa razstava je bila lepo umetniško delo in nas je vsaj za majhen čas prestavila v pravi cvetlični raj. Razno. Svojim naročnikom naznanjamo, da nismo mogli izdati pričujoče številke «Obrtnega Vestnika* med ljubljanskim sejmom dne 5. septembra 1.1., kakor je bilo v zadnji številki naznanjeno, ker smo bili tehniško ovirani. Uredništvo «Obrlnega Vestnika*. Preselitev obrtnikov iz Hrvatske v Slovenijo. Po našem obrtnem redu (§ 43.) je smatrati preselitev obrta v drugo občino kot ustanovitev novega obrta. Ni pa potreba doprinesti dokaza usposobljenosti še enkrat, marveč zadostuje predložitev dosedanjega obrtnega lista. Kako je s preselitvijo iz Hrvatske v Slovenijo V Čudno je namreč, da so na Hrvatskem milejši predpisi pa tudi milejše izvajanje teh predpisov. Tudi se oglašajo pritožbe, da se hočejo priseljevati k nam taki ljudje, ki so dobili hrvatski obrtni list na zelo sumljiv način in ki se sploh niso nikdar izučili kakor treba. Edino pravilno, pa tudi od ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, priznano stališče je, da velja za Slovenijo naš dosedanji avstrijski obrtni red i z k 1 j u č n o, to> se pravi: kdor hoče postati pri nas obrtnik, mora izpolniti vse pogoje, ki jih stavi n a š obrtni red. Sicer bi bil naš obrtnik na slabšem kakor pa tujec, ki je iz krajev, kjer obrtni predpisi niso tako strogi. Tudi bi šel lahko nezadostno usposobljeni po hrvatski obrtni list, nato se pa preselil k nam. Določbe § 43. obrtnega reda se logično nanašajo le na primere preseljevanja iz ene v drugo občino v območju našega obftnega reda. Ponoven dokaz usposobljenosti odpade pač le zato, ker je bil na podlagi tu veljavnih obrtnih predpisov že enkrat preizkušen. Usposobljenostmi dokazila hrvatskega obrtnika, ki jih je presojala le hrvatska obrtna oblast, je zato treba še enkrat preizkusiti, če zadostujejo po našem obrtnem redu za ustanovitev samostojnega obrta v Sloveniji. Pri pravilnem tolmačenju sedanjih obrtnih predpisov za preselitev obrtnikov iz Hrvatske v Slovenijo torej hrvatski obrtni list sam ne zadostuje, temveč je treba dokazati, da se je pravilno izučil, delal predpisano dobo kot pomočnik in naredil pomagalsko preizkušnjo. Zborovanje obrtnih zbornic. Beograjska obrtna zbornica je sklicala za 20. september plenarno sejo vseh obrtnih zbornic v državi. Dnevni red bo nastopen: 1.) Vojna odškodnina; 2.) o načinu dovoza naročenega blaga; 3.) vprašanje ustanovitve Obrtne kreditne banke. Ali naj slikajo sedaj zidarji fasade? Na magistralni dopis z dne 15. julija pod št. 18.028 ref. II izjavlja podpisana zadruga glasom sklepa, storjenega na izrednem občnem zboru z dne 20.julija sledeče: Zidarska zadruga se je zavzela, češ, da ne spada fasadno barvanje v slikarsko panogo, temveč v zidarsko, kar je utemeljevala s tem, da mi ne smemo barvati fasad, ker nismo zadostno vešči v postavljanju odrov. K temu pripominjamo, da tudi zidarska panoga za to ni upravičena, ampak da pripada to delo le tesarjem. Na te se mi obrnemo, kadar rabimo odre. Kar se pa fasad tiče, moramo opozoriti, kako bi izglodale, če bi jih delali zidarji, ki ne poznajo druge barve kakor črno in še te ne po imenu. Vešči tudi niso, katera barva drži v apnu, katera na zraku, solncu, dežju itd. Znano jim tudi ni, katera barva na zraku oksidira ter na solncu popolnoma izgine, ali pa dobi prav lepo mavrico. Po navadi je vsaka fasada v dveh in še več barvah ter je treba te mešati v tonu. Kako bo zidar to izvršil, ker tega ne zna. Vsak stavbenik, ki prevzame fasado v delo, jo je primoran oddati zopet slikarju. Na željo lahko to dokažemo po imenih. Fasado pri Mestni hranilnici je prevzel zidarski mojster, izgotovil pa je barvanje slikar. Vsaka fasada ima na sebi kako slikarijo. Gospodarska banka n. pr. je poslikana v celem v mnogih freskobarvah. Vprašamo zidarje, ali so zmožni napraviti, tako delo oni? Ne! (i. zidarski mojstri naj se torej nikar ne spuščajo v blamažo ter naj puste nas slikarje s svojim napredkom lepo v miru ter jim povemo' odkrito, dti je njih delo mal-tanje. Kar se tiče beljenja, pa tudi pri starih hišah zidar ni sposoben napraviti slikarju temelj z beležem. Boljše bi bilo, da bi slikar pričel delati od temelja, kakor pa nadaljeval na slabem temelju. Končno zadruga odločno protestira, da bi rabil zidar sploh kako barvo pri apnu ter se v to svrho tudi obračamo na obrtno oblast. Sicer pa glasom občnega zbora slikar fasad ne bo prevzemal več od zidarskih mojstrov, temveč le od gospodarja samega. — Zadruga sobo- in črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani. Jugoslovansko čebelarstvo. Preteklo leto je bilo v naši državi 524.573 panjev, in sicer na Urvatskem in v Slavoniji 92.000, v severni Srbiji 167.195, v južni Srbiji 56.636, v Bosni in Hercegovini 77.350, v Sloveniji 49.720, v Vojvodini 33.638, -v Dalmaciji 28.092 in v Črni gori 16.134. Po tej statistiki bi morala Jugoslavija producirati letno 10 milijonov in pol kilograma medu. Omejitev števila prodaj alkoholnih pijač v Italiji. Italijanski ministrski svet je v svoji seji dne 12. t. m. odobril načrt naredbe glede omejitve števila javnih lokalov. V načrtu se je razmerje med številom obratov za prodajo vina, piva in vseh drugih alkoholnih pijač in številom prebivalstva, ki je bilo dosedaj določeno z 1: 500, t. j. en obrat na 500 prebivalcev, spremenilo na 1: 1000, t. j. en obrat na 1000 prebivalcev. Dovoliti se sme obrat tudi, ako znaša število' prebivalstva izpod 1000, nikakor pa ne izpod 500. Sedaj obstoječe nadštevilne obrate se mora ukiniti postopno, ko njih koncesije zapadejo ali vsled smrti dosedanjega lastnika ali vsled drugih razlogov, predvidenih v zakonu o koncesijah in ne sme se izdati nobene nove koncesije v občini ali frakciji občine, kjer bi se ugotovilo večje število nego je predvideno po gori navedenem razmerju. Koncesije veljajo izključno somu za osebe in lokale, ki so v njih navedeni, so striktno Osebne in se jih brez dovoljenja oblasti in vpoštcvajc gori navedene omejitve ne sme prenesti na nikogar. Izdaja provizoričnih koncesij v katerisibodi obliki je prepovedana. i* Franjo Blažon. Dne 20. p. m. smo položili v Novem mestu k večnemu počitku tov. Fr. Blažona, bivšega načelnika kolektivne zadruge in neustrašenega borca za obrtniške pravice. Pokojnik je bil eden od zaslužnih ustanoviteljev obrtnega društva in član obrtniškega posmrtnega društva, ki je storilo obrtnikom že toliko dobrega. Narodna misel je imela v pokojniku Zanesljivega prijatelja in skoraj vsa narodna društva so ga Štela kot svojega agilnega člana. Neumorno in požrtvovalno delovanje pokojnika za blagor celote in obrtniškega društva še posebej je pridobilo pokojniku splošno spoštovanje, kar je zlasti pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo ogromno število obrtnikov in pokojnikovih prijateljev in znancev. Pokojnik zapušča pet otrok, od katerih je preskrbljen samo najstarejši. Vsa čast obrtnikom, ki so priskočili težko prizadeti rodbini na pomoč. Kljub bolezni je ohranil rajnki do zadnjega trenutka svojo dobro voljo. Nezlomljiva je bila njegova volja v življenju, taka je ostala tudi ob smrti. — Slava spominu Frana Blažona! Prošnje za dopotovanje inozemskih delavcev. Glasom razpisa ministrstva za socijalno politiko z dne 7. januarja 1923., št. 771, so sc določila glede vlaganja prošenj za dopotovanje inozemskih delavcev izpremenila v toliko, da je te prošnje pošiljati direktno ministrstvu socijalne politike, odseku za posredovanje dela. To jih bo takoj rešilo in dostavilo ministrstvu notranjih zadev v svrho izdajanja potrebnih obvestil našim konzularnim zastopstvom v inozemstvu kakor tudi prosilcem. V prošnji mora biti navedeno: ime in priimek zaprošenega delavca, njegova specijalna stroka, državljanstvo', narodnost, družinske razmere in navedba, če ima prosilec protokolirano firmo (obrt), ki se bavi s takimi posli, za katere delavčeva stroka prihaja v poštev. Za nekvalificirane delavce se dopotovalno (dovoljenje ne izdaja. Odpade torej vlaganje prošenj preko lokalnih oblastcv, delavskih posredovalnic, inšpekcij dela itd., kar je povzročalo veliko izgubo časa. Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev iu pasarjev v Ljubljani obvešča svoje člane, da je ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, z odlokom z dne 24. avgusta 1923., št. 4967, odobrilo izpro-membo zadružnih pravil, kakor je bilo sklenjeno na zadružnem obenem zboru dne 15. julija 1923. izprememba je sledeča: 1.) V § 11. a) znaša sprejemnimi vajencev v zadrugo 10 Din, oprostnina pa 20 Din. 2.) V § 15., odstavka 4., znaša pristopnina vsakega novega člana po občnem zboru k zadrugi 150 Din. Nov odstavek pa se glasi: \sak član, ki ustanovi kako podružnico k že obstoječemu obrtu, plača 250 Din v zadružno blagajno. Gospodje člani naj to izpremembo v zadružnih pravilih na str. 7. in 14. zaznamujejo. Davek na poslovni promet. Generalna direkcija ne-posrednjih davkov je v nekem konkretnem primeru z razpisom z dne 28. julija 1923., št. 19.805, odločila, da so davkoplačevalci dolžni voditi knjigo opravljenega prometa za davek na poslovni promet, ako celokupni promet, torej vštevši z izvozom opravljeni promet, preseže vsoto 360.000 Din, ki utemeljuje dolžnost voditi knjigo. Davkoplačevalci, ki se bavijo z izvozom, so dolžni v prijavah izkazati celokupni promet, od tega odbiti z izvozom v inozemstvo doseženi promet in odbitek na zahtevo utemeljiti z overovljenimi prepisi carinskih deklaracij ali drugimi verodostojnimi dokazili. Zapisnik rednega zadružnega zbora Pokrajinske zadruge tapetnikov, preprogarjev, izdelovateljev žimnic in izdelovateljev posteljnine za Slovenijo v Ljubljani. (Konec.) Iz blagajniškega poročila sledi, da je bilo v letu 1922. dohodkov 4960 kron, izdatkov pa. 4870 kron 67 vinarjev in da znaša prebitek za leto 1923. 89 kron 33 vinarjev. Blagajniško stanje pa bi bilo gmotneje, ako bi člani redno vplačevali zadružne doklade. Od članov izven Ljubljane se niso zahtevale še nikake pristojbine, ker naprošenih seznamov obrtnikov, pripadajočih zadrugi, niso doposlala politična okrajna oblastva prve instance. Ker proti blagajniškemu poročilu ni bilo ugovora, se je oglasil k besedi pregledovale; računov g. Sajovic in je izjavil, da je pregledal zadružne knjige z g. Moharjem in našel vse račune v popolnem redu, zato stavi predlog, da se da absolutorij, kar se je soglasno storilo. Preglednikom računov za leto* 1923., se soglasno izvolita gg. Izidor Burger im Anton Kolesa. Pri točki dnevnega roda glede izpremembe pravil poroča načelnikov namestnik sklepe zadnje odborove seje, nanašajoče se na izpremembo zadružnih pravil. Spričo današnji?) razmer se je sklenilo zvišati inkorporacijsko pristojbino na 250 Din in oprostnino za vajence na 30 dinarjev, sprejenmma za vajence ostane dosedanja. Z ozirom na zvišanje oprostnine vajencev se začasno opusti določite/ pristojbine za preizkušnjo za pomagalca za vajence, pač pa se določi ista v znesku 100 Din za one pomočnike, ki se podvržejo preizkušnji, da izpopolne izkaz o usposobljenosti za podelitev obrtne pravice. Dostavek odstavka prvega določila § 23. zadružnih pravil odpade, ker se bodo v bodoče volili člani načelstva iz srede v zadrugi včlanjenih obrtnikov, ki iz-t vršiijejo obrt v Ljubljani, iz razloga, ker bi se izvoljeni odborniki in namestniki izven I.jubljane ne odzivali redno sejam, drugič pa načelstvo ne razpolaga s sredstvi, da bi v slučaju odziva krilo izdatke njih prihoda in tudi ne bi bilo v stanu porazdeljevati te izdatke na zadružne člane. Poslovna doba članov zadružnega načelstva ostane dosedanja. Vsled omejitve delokroga zadruge na območje bodoče ljubljanske oblasti se sklene izpremembo imena zadruge; naslov je v bodoče sledeči: «Zadruga tapetnikov, preprogarjev, izdelovateljev žimnic in izdelovateljev posteljnine za ljubljansko oblast s sedežem v L}ubljarii». Zadružna doklada se pridrži za leto 1923. v dosedanji izmeri; v primeru, da bi se ne našlo kritja upravnih stroškov, se skliče izredni zadružni zbor, ki določi zvišanje. Načelnikov namestnik poroča nato, da zadruga do sedaj ni član nobene zveze. Svoječasna obveznost članstva pri Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani je odpadla vsled ukinitve naredbe deželne vlade za Slovenijo in je sedaj smatrati članstvo pri tej zvezi za prostovoljno. Priporoča, da bi člani glasovali za pristop zadruge k De-' želni zvezi, češ, d;a po svoji previdnosti uvideva najboljšo oporo s tem včlanjenjem. Na glasovanje dani predlog, da vstopi zadruga kot član v Deželno zvezo, se soglasno sprejme. O. I ranchetti predlaga z ozirom na to glasovanje, da se takoj izvoli odposlanca, ki bi zastopal zadrugo na zvezinih sejah. Soglasno se sklene izvoliti za odposlanca g. Slugo, ki izvolitev sprejme. Načelnikov namestnik poroča, da se je sklenilo na zadnji odborovi seji, ki sc je vršila žc po odposlanem vabilu na redni zadružni zbor, izvršiti na istem izvolitev načelnika in popolnitev ostalega načelstva in poziva člane, ako kateri njih ugovarja izvolitvi, odnosno popolnitvi. Ker ni ugovora, da tudi na glasovanje predlog, ali je člane, ki so na zaostanku s plačilom zadružne doklade, izključiti od glasovanja in pravice, voljeni biti v zadrugo. Sprejet je bil protipredlog. Glede izvolitve novega načelnika se razvije živahna debata. Za načelnika se izvoli nato dosedanji načelnikov namestnik g. Josip Sluga, kateri sprejme izvolitev ter se zahvali za izkazano zaupanje. Na njegovo dosedanje mesto stopi dosedanji odbornik g. Dragotin Puc, na njegovo mesto pa dosedanji namestnik g. Franc Jager. Nato sledi še izvolitev gg. Antona Koleša in Franca Sajovica za odbornika in gg. Rudolfa Moharja in Rajka Osterca za namestnika odbornikov, kateri sprejmejo izvolitev. Ker se ni nihče prijavil k besedi, zaključi načelnik zborovanje ob 20. uri. Olajšanje v predaji deviz. Finančni minister je izdal odobrenje, da morejo pooblaščene banke in zavodi posameznim državljanom za njihovo osebno potrebo prodajati tuje valute do 500 Din na mesec brez posebnega dovoljenja generalnega inšpektorata financ. Seznam importnih in ekspertnih tvrdk v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je ravnokar i/.šel. Cena 5 Din za komad, po pošti 50 para več. Naroča se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobava raznega maziva. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu že bo vršila dne 22. septembra 1.1. ofertalna licitacija glede dobave raznega maziva (strojnega olja itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava ključev, klešč itd. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. septembra 1.1. ofertalna licitacija glede dobave raznih ključev (francoskih in drugih), klešč, Škarij za sekanje pločevine ter prebijačev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava crodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. septembra 1.1. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja. Predmetni oglas /. natančnejšimi podatki je v pisarni, trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Poslano.1 Odprto pisino gosp. dr. Vilku Pfeiferju, namestniku velikega župana v Mariboru. Radi od Vas izmišljenega incidenta pri otvoritvi «1 n d 11 s t r i j -skoobrtne vzorčne izložbe« v Mariboru ste zahtevali . A A* A ✓ ^ A e' * A A* JADRANSKA BANKA Beograd. Dionička glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva: Din 30,000.000*— PODRUŽNICE: Bled, Jesenice, Cavtat, Korčula, Celje, Kotor, Dubrovnik, Kranj, Hercegnovi, Ljubljana, Jelša, Maribor, Metkovič, — AMERIKANSKI ODIO — Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič. Zagreb. Naslov za brzojavc: JADRANSKA. Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadcr, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. Ncw-York City. Banko Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arcuas, Puerto Natalos, Porvenir. V •> A \H *SA v •>* A A A A 0> S. A J ^ A A* A A* «J?«3?.3?t3?«3?«3f«3?«3?«35«3?«3?«3?«3?«3S*3?t3S«3?«3?«3?«3? <3? «* I Obrtna banka 1 <3? «3? e>? «3? «3? O* «3? <3? «3? «3? «3? «3? »3? «3? t3? 05? J? 0)? 05? <3? «3? »3? J? 05? 05? «3? ,3? 05? 05? 05? d Cjubljani Kongresni trg št. 4 Telefon št. 508 Telefon št. 508 Račun pri poštno-Čeh. zauodu št. 12.051 Daje kredite u obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-ljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje use bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nouembrom 1922. za pol odstotka uišje, torej s 5°|o od dne nloge do dne doiga. c? c? <3? 05? 05? 0)? «3? «3? «3? J? 05? «3? 05? «3? «3? O)? 05? O)? «3? O)? «3? <3? J? O? <3? O? O)? 05? «3? «3? ODON KOUTNY specijalna trgovina z orodjem in tehničnimi potrebščinami = Ljubljana = H 0)?05?05?0)?0>?0>?05?0)?0>?05?t3?05?05?0>?0>?0>?0>?05?0>?05? Kolodvorska ulica 28 prodaja vsled predstoječe preselitve v lastne, novourejene prostore na Aleksandrovo cesto 7 razno orodje in tehnične predmete s posebnim popustom. •'~= S S : H V ■S s PROMETNI ZAVOD ZA PREMOK a. a. '%r JLa J m. 131 j se*,«. i # i prodaja PREMOG iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih, po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja, in razpečava na debelo inozemski premog in koks ......................... vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški in črni premog ter brikete. X Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/II.