Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasiio K. S, K. Jednote.
2:5. številka.	Joliet, Illinois, 52-t. maja, leta JLOOl.	Imetnik X.
OLIMPIJSKE IGRE L. 1904 V GHIGAGI.
V to je določil našo zapadno metropolo pariški odbor z veliko večino glasov.
Ob tej priliki so se cule zelo laskave besede o Chicagi.
^e'ike priprave za o limp) j. igre.
m


Paris, 22. maja.—Odbor za prirejanje olimpijskih iger vsaka štiri 'eta je določil Chicago kot kraj, kjer se bodo vršile prihodnje olimpijske igre 1. 1904. Stavljena sta l)ila dva predloga. Grof Penazole je l,redlagal St. Louis, Henry Breal Pa se je potezal za Chicago. Predsedoval je baron Coubertin in seja Je trajala le prav malo časa.
Baron Coubertin je dejal zastopan častnikarstva: Chicago je me-sto) katero vsled podjetnosti in ^trajnosti svojega meščanstva in Prizadevanja chicaške univerze, naj-*)olj zasluži biti torišče bodočih olitt>pijskib iger. Ysled ogromnih Hvot denarja, ki so določene za prireditev teh olimpijskih iger, bodo te nekaj velikanskega in bodo ime-silno privlačno silo, ki bo privabila v Chicago več sto tisoč ljudi.
fa olimpijske igre bodo sezidali n°vo velikansko poslopje, v kate-rem bo prostora za 30.000 sedežev ln 80.000 stojišč. Veljalo bo «175.-000.
J
Nemški katoliki v Chicagi.
Chicago, 111., 22. maja. — Tri-
'^"evni shod nemških katolikov h države Illinois se je danes slovesno Ziivrnil z banketom, katerega se j« beležilo mnogo odličnega občin-4 "tva. .
Nad tri sto delegatov nemških katoliških društev se je že zjutraj ude-'e^ilo črne sv. maše zadušnice in re-4uiema za vse Umrle člane katoliške 2veze. Sv. maši je sledilo zaključno zborovanje v društveni dvorani sv. Mihaela. Kot kraj prihodnjega zbo-r°vanja so določili Auroro, 111. Po-tet>i se je vršila volitev novih zvez-uradnikov.
Med d rugimi so govorili na shodu chicaški nadškof Feehan in mestni župan Harrison.
Rojak skočil v morje.
Bremen, 11. maja. — (Izv. dop.) S tem datumom smo prejeli od g. Viktorja Medena iz Brsmena pismo, v katerem se nahaja tudi naslednji žalostni odstavek: "Franc Ju-hanti iz Brega, p. Komen (Kranjsko), je skočil dne 3. marca, vozeč se v večji družbi svojih rojakov s parnikom "Hannover" iz Bremena v New York, s krova v morje, kjer je za vedno izginil. Kaki nagibi so nesrečenca vodili v to, še ni znano. Bržčas se je že ne posebno trdnemu potniku vsled daljše morske vožnje in obupa zmedlo v glavi in nemirni valovi so ga zvabili Va-se."
Maša za časnikarje.
New York, 22. maja. — Rev. L. J. Evers, župnik cerkve sv. Andreja, City Hall Place, je dobil dovoljenje od svetega Očeta, da se sme v njegovi cerkvi sv. masa darovati ob £3. uri v jutro ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Ta maša bode v posebno korist uslužbencem pri velikih časopisih (dnevnikih), urednikom, reporterjem, artistorn, stavcem in tiskarjem. V bližini imenovane cerkve so namreč uradi in poslopja največjih newyorških časnikov in župnik Evers je izvedel, da je med časnikarji mnogo katoličanov, kise ne morejo ob nedeljah udeležiti sv. maše, ker končajo svoje delo vsako jutro še le ob 2. uri.
Cerkev sv. Andreja je edina na svetu, v kateri se daruje sv. maša tako zgodaj zjutraj. Prvikrat se je darovala dne 5. maja in prisotnih je bilo par sto časnikarjev.
i
rji-

Sreča v nesreči.
Pueblo, Colo., 22. maja.—Osebni vlak št. 115 Rio Grande železnice ie skočil v bližini San Carlos, ki je milj od tu, s tira. Lokomoti-je skočila v vodo, vozovi pa, ki 80 bili iiapoljeni z ljudmi, so se eil>no prevrnili po mehkem, z vodo "ločenem nasipu. Od tu je takoj ^hitel posebni vlak z vsemi potrebovana na kraj nesreče. Toda tu J|' niso rabili zdravniške pomoči. ?Wed popotnikov se nihče nitinaj-l>-anje poškodoval, ker se je ves * ak preveznil na zrahljano zemljo.
trab je bila edina nezgoda, ki je ea<3ela pasažirje.
V Theilerjev park!
"Independent Band" priredi pri Bodnjo nedeljo velik piknik in koncert v Theilerjevem parku.. !sa programu so najlepše godbene točke. Godba začne igrati točno ob 2. uri popoludne.
Kegljišče in plesišče bo odprto in za vsakega bo dovelj zabave. Pijača se bo tudi prodajala. Odbor se je resno potrudil, da se bo veselica dobro obnesla.
Omenjena godba priredi tudi v soboto zvečer na prostoru pred mestno hišo promenadni koncert.
MASlNISTI SO
ŠLI NA STRAJK.
50.000 mož je ustavilo delo, da si pribori deveturni čas iii boljšo plačo.
Voditelji organizacije mašini-stov so prepričani svoje zinage.
Vspehi štrajka se že kažejo.
Washington, D. C., 20. maja — Danes je po mnenju predsednika na-cijonalne zveze mašinistov O'Con-nella ostavilo dO 50.000 mašinistov po različnih krajih Združenih držav svoje delo. Vsi zahtevajo » urni delavski čas in povišanjeplače. Nekateri rnašinistd niso šli na štrajk, da-siravno so člani unije, to pa zato ne ker so dotične firme prej ugodile zahtevam unije. Ves dan prihajajo iz različnih krajev brzajavke, da se
Škandal v Srbiji.
Dunaj, 22. maja. — Iz Belega-grada dohajajo poročila o nezasli snem škandalu, ki se je dogodil na dvoru. Znano je, kako dolgo se je že govorilo o tem, da postane srbska kraljica , Draga Mašin oiati in vedno se je pričakovalo tega veselega rodbinskega dogodka. Sedaj pa je prišla resnica na dan. Srbska kraljica sploh ni imela nikdar upanja, da postane mati, ampak je hotela preslepiti po navodilu nekega francoskega zdravnika moža in srbski narod ter skrivaj vzeti kako ptuje dete za svoje in tako "roditi" za srbski prestol naslednika.
Ko je prodrla na Srbskem ta novica v javnost, je zavladalo po deželi grozno razburjenje. Na vseh krajih so se vršila posvetovanja in narod se je pripravljal, da s silo zapodi omadeževane provzročitelje škandala s kraljevega prestola. Seveda so poskusili na dvoru vse mogoče pripomočke, da olepšajo ta škandal in da zopet pomirijo ljudsko ne voljo. Z Dunaja so pozvali
Junaški čin.
Chicago, 111., 22. maja. — Uprav a^erikansko junaški čin so izvedli ^eraj policijst Th. Malone in mešani ^andel, Mendelson, James elly in levje močni Martin Cor-bett- Na 3525 Paulina cesti z mostu Ker ni bilo pri rokah druge rešitve, je prijel policijsta James V ^ Pri členkih za noge in ga epu-11 2 glavo naprej čez most, Kelly a' ^ P"jel Mendelson, tega Mandel, e pa držal na ograji mo«tu na
treb»b» viseči

Ji
. - ..oiu orjak Martin Cor-bett ttf
. v ' ta način so napravili ju-v*Skl možje iz samih sebe rešilno loV ln konec te vrTi> policijst Ma-j0tle je pograbil potapljajočega za a Be in ga držal tako dolgo nad vo-®» da so na krik prihiteli ljudje
ki- T"e iz Vode- VBem moicm J,. blla kli stopila tako močno v
« »TO, da io jih morali prepeljati v
bl^jo apoteko.
Umor in samomor.
Tacoma, Wash., 23. maja. - Gospa Ch. F. Cunzert je ustrelila svojega trinajstletnega sinčka, sebe pa je otrovala s karbolno kislino* Nesrečna žena je morala že dolgo kovati ta načrt, ker je bila zadnji čas vedno zamišljena in najrajši sama. Včeraj pa je pozvala svojega sinčka s seboj na izprehod in v bližnjem gozdičku je izvršila svoje nesrečno dejanje.
Medved otroki« požrl.
Job, W. Va., 23. maja__Trije
otroci farmer j a E. P, Porterfielda, ki ima svoje posestvo zapadno od tukaj 12 milj oddaljeno, so šli v gozd jagode nabirati, pa so se v gosto zaraščenem gozdu izgubili. Kerniso našli cele tri dneve nikjer drugod sledu, so začeli preiskovati kake pol ure odaljeni gozd. Po dolgem i»ka-nju so našli vse tri otroke mrtve in silno razmesarjene v bližini nekega potoka. Na tleh so opazili sled medveda. Žalost starišev je bila velikanska in oče je hotel zblazneti. Ko je neki lovec zasledoval medveda, je slednjič našel grozovito zver v temni gošči in ga je ustrelil. Medved je črn in tako izvanredno velik, da se nihče ne spominja, da bi bili v tej okolici že videli kdaj tako velikega.
Naši vojaki zapustili Pekin.
Pekin, 27. maja. — Včeraj zjutraj so zapustili zadnji amerikanski vojaki, — izvzemši stražo na poslaništvu, — Pekin in bili so ob tej priliki živahno pozdravljeni. Godba nekega angleškega polka jih je pospremila navzlic zgodnji uri daleč ven iz mesta. Na kolodvoru jih je pričakovala japonska godba na čelu celega polka, ki je fungiral častno stražo odhajajočem vojakom.
"»wf Vi
RUSKI CAR NIKOLAJ II.
DIRKA NA MORJU SE PONESREČILA.
Nenaden viharje v hipu ustavil dirko in močno poškodoval obe jadrnici.
Angleški kralj bi bil ob tej priliki kmalu ponesrečil.
Poškodoval se ni vendar niliče.
Povodom praznovanja stoletnice ustanovitve državnega sveta 21. maja je obljubil ruski car v lastnoročnem pismu, da bo državni svet mo-(fern i m potrebam preustrojil in podelil narodu težko pričakovano ustavo.
London, 23. maja. — Shamrock
I.	in II. in jahto "Sybarito" je nenadni vihar med dirko močno poškodoval. Glavnijadrnik Shamrocka
II.	se je ulomilin padel preko krova v morje. S tem je bila ladija nesposobna za nadaljno dirkanje in dalo se je znamenje za start. Tudi na Shamrocku I. je vihar odtrgal prvi vodilni jadrnik in ladijo močno poškodoval. Kralj Edvard je prisostvoval dirki na jadrnici Challenger in pravo čudo je bilo, da ga ni ubil srednji jadrnik, ki je prav tik njega pri padcu prebil krov in jahto močno poškodoval. Na pomoč je hitela tretja ladija, na kateri so bili žurnalisti, in dva t or p e dn a čolna vojne mornarice. Ponesrečil se ni nihče, dasi je pretila vsem velika nevarnost.
Predsednikovo potovanje.
San Francisco, Ca]., 22. maja. — Gospa .Mclvi!ilev je toliko okrevala, da že po malem vstane iz postelje i is čita časopise v naslonjaču. Če se rit* bo bolezen povrnila, potem bo možno odpotovati prihodnjo nedeljo domov.
Za potovanje se je program že določil. Vlak bo vozil po najkrajši progi in se bo k večjem v dveh ali treh krajih vstavi]. Predsednik te bo vozil nazaj s svojo soprogo v drugem- vozu, ki bo se sijajnejšo opremljen, kakor pa "Olvmpia".
vedno več firm oglaša zahtevam unije. Vse to da sklepati, da bo štrajk kmalu končan. Kjer se bodo delodajalci upirali, tam se bodo mašini-storu pridružile vse sorodne stroke,
Cincinnati, O., 20. maja. — Tu so šli vsi mašinisti na štrajk, vendar se nadejajo, da bodo v kratkem ugodile vse firme njihovim zahtevam. Tu sem je prišel tudi Gompers, predsednik American Federation of Labor, kar je napravilo dober utis in vse je prepričano, da bodo mašinisti v slučaju trdoglavosti različnih firm, uživali vsestransko podporo.
San Francisco, Cal., 80. maja--
Tukaj je ostavilo svoje delo 6500 mašinistov in delavcev sorodnih strok. Pričakuje se, da. se bo stav-kujočim pridružilo pozneje še kakih 1000 strajkarjev iz simpatije.
Washington, I). C. 21. maja. — Vedno več firm se odzivlja zahtevam mašinistov. Od včeraj do danes se jih je uklonilo zopet 10K0, skupno število sedaj že preseza tisoč. Od vseh strani dežele prihajajo ugodna poročila in voditelji so prepričani, da bo štrajk kmalu končan.
Tatvina na pošti.
Kansas City, Mo., 22. maja. — Pošiljatev National Bank of Commerce na neki finančni zavod v Great Bend, Kas. v kateri je bilo $8000 v zlatu je na pošti nekam izginila. Pošiljateljev je bila na oddajnem uradu pravilno uknjižena, vendar se je uradnik pri odpošil-janju zmotil in je vrečo odposlal v Larried mesto v Great Bend. Pozneje ee je prazna vreča našla zopet na oddajni pošti. Vse to priča, da je vrečo izpraznil kak poštni uradnik in enega so že zaprli.
enega vseučiliŠkega profesorja in z Bukarešta enega, ki sedaj tolmačita kot zvedenca to zdravniško4 'zmoto".
Dunaj, 23. maja. — Raznesla se je bila govorica, da zapusti Draga sama Srbijo, da tako potolaži razžaljeno ljudstvo. Najnovejša poročila z glavnega mesta pa zatrjujejo, da se to navzlic temu ne zgodi in da hočejo narod prisiliti, da bo še poslej ponižno "podaništvo" vzgledne kraljeve familije. Uradno se razglaša, da je kraljica Draga pred-včeranjem zavzela syoje običajno mesto pri slavnostnem obedu, kar priča, da ostane vse pri starem.
Slaba vest.
Cambrige, Mass., 23. maja. — Fred. C. Foster je bil na sumu, da je sodeloval in povzročil eksplozijo katera je napravila pri poslopju National Bank v Cambridgeportu ogromno škodo. Ko ga je nameraval o tem neki višji policijst uradnik kaj več izpraševati, se je Jodal v njegovo stanovanje. Komaj pa je Foster zagledal, da se bliža policaj njegovemu poslopju, se ga je polotil nemir, vzel je revolver in predno je policaj stopil v njegovo sobo, se je ustrelil in na mestu obležal mrtev.
Cene za posebne vlake.
Vprašaj podpisanega, ki je pooblaščen od pan-ameriške razstave, za znižane cene v Buffalo in nazaj — Pošlji svoje ime Geo. J. Charltonu, glavnemu potovalnemu agentu Chicago & Alton železnice v Chicago in on ti pošlje brezplačno, bogato ilustrirano knjižico o pan- ameriški razstavi. — W. J. Burnett, agent Chicago & Alton želesnice v J o lie t, 111.
Povoden j.
Forth Worth, Tex., 22. maja. — V Penhandle okraju so vsled neprestanega deževja stopile reke s strug in povzročile povodenj. Škode je na polju ogromno. Navzlic visoki vodi so poskušali ves čas vzdržati železniški promet toda po nekaterih krajih je voda tako narasla: da se zlila v stroj in pogasila ('genj.
Nashville, Term, 23. maja. — V Elizabethtown je sinoči voda povzročila ogromno škodo. 0"* hiš je deloma porušila, deloma odnesla iri tri osebe so utonile, več pa se jih pogreša. 250 družin je v meStu brez strehe. Vsi mostovi so ali razkopani ali pa jih je voda odnesla. Skoda je samo v tem mestu nad 1 milijon dolarjev.
Jez podrl.
Calorado Springs, 'Cal. 22. maja. Štirim naselbinam v Cripple chreek okraju preti nevarnost, ker, se je podrl del jeza pri Vicktor reservoir ju, v katerem je 65,000,000 galo-nov vode. Prebivalstvo se je iz poplavljenih okrajev komaj rešilo. Na premoženju je napravila voda, ki je tako samovoljno ušla, ogromno škodo, vendar ni izmed ljudi nihče ponesrečil.
Strašno zločiiistvo.
Evansville, Ind. 22. maja. — Sedemindvajsetletni Everet Conway je ustrelil včeraj svojega soseda in njegovo ženo na grozovit način. Med obema hišema se je v zadnjih dneh večkrat pojavljal prepir. Včeraj se je bilo zopet nekaj tacega pripetilo in ko je Conway čez nekaj časa po prepiru zopet zadivjal, je pograbil puško in šel nad soseda. Tega je našel v hlevu, ko je krave molzel. Pomeril je nanj in ustrelil. Nesrečni sosed se je takoj zvrnil mrtev na tla. Potem je začel podivjani človek streljati vse krave po vrsti. Ko je žena ustreljenega moža slišala pred hlevom strele, je hitela vsa prestrašena gledati, kaj se je prigodilo. Tudi na to je pomeril poblazneli Conway ter jo z dvema streli podrl na tla. Ko je bilo vse pomorjeno, je zažgal hlev. Sosedje so takoj alarmirali po ognjegasce, ti pa že niso imeli ničesar več rešiti. Po tem groznem zločinu je šel domov, kjer se je v hiši naglo zaba-rikadiral. Policijst Walis ga je hotel aretirati in Conway se mu je postavil v bran in ga je ustrelil. Ko je na to d«šel večji oddelek policije se je nesrečni morile: poslovil od svoje žene s poljubom, predno pa so policijsti utrli vrata, si je pognal dva hitca iz puške ▼ prsi.
Morilka se je udala.
Washington, D. C., 22. maja. — Ko so našli pred par dnevi ustreljenega klerka James Seymur Ayres v njegovi sobi hotela Kenmore, so mislili spočetka, da se je izvršil samomor. Konečno pa so izpovedale neke priče, da so videle prhi skozi okno ustreljenega na rešilno lestvo neko žensko, ki je bežala p« lestvi navzdol, pa zopet izginila skozi okno v sobo v prvem nadstropju. To je dalo sklepati policiji, da je morala ta ženska biti morilka ali pa vsaj v zvezi z umorom. Iva. pozvedovanje se je dognalo, da so bile ženske zelo pogosto zaljubljene v mladega moža, ki je bil izvanredno prikupljive in ugajiijbče vnanjosti. Prišlo je tudj na dan, da je bila zadnji čas zaljubljena vanj dvaintridesetletna omožena Lola Ida Bo-nine, katera je prav zaradi tega stanovala dolgo .časa v hotelu. Ko je to ženo policija aretirala, sv je takc-j udala, da je bila v kritičnem trenutka v sobi Ay.re.sa.. Pri po v udov a] a je čudno povestico, kako zvijačno jo 'je trikidi mož speljal v sVojo *<.1hi, da jo je hotel s silo oneČšf*'ti, da ji je grozil z revolverjem. Ko je ona zagledala orožje, s»- je sililo ptratila in takoj mu ga ie hotela izpuliti iz rok. Začela sta ne boriti, med tem pa se je revolver dvakrat zaporedoma sprožil in obe krogi j i sla zadeli nesrečnega Ayrosa. Nato da je prestrašena odhitela skozi okno na rešilno lestvo.
Nekatero priče pa so izpovedale, da je gospa Bonine zahajala veH-rn? sama v sobo mladega moža in da je vse kazalo, da ima o morali sila rai-sežne pojme, kar je docela ispodbijo povestico o nasilstvu. Policija je mnenja, da je obstojal«, med obema delj časa ljubavno razmerje, katero pa je hotel Ayres pretrgati, kei »e je bil že docela naveličal vsiljive babnice. To je nesrečno žensko tako bolelo, da je iz ljubosumnosti ustrelila nestanovitnega ljubimca.
Streljanje v sodišču.
Santa Fe. N. -M., 23. maja. — V Central, Grant County so. Be vršili v uradni sobi mirovnega sodnika burni prizori, V neki velezanimivi pravdi je bilo zaslišanih več prič. Ko je Jožef Crowley imenoval fmp> Viljema Parka, ki je stal za njim,, je ta naenkrat vfes bled potegnil svo j revolver in ustrelil petkrat zupore-doma v pred seboj stoječega Ctow-leya in ga vselej zadel. T< d* J» navzlic temu ni zgrudil, ampak j<\-potegnil svoj revolver in je začel) vračati strele. Tudi vsi drugi sir prestrašeni potegnili revolverje ir» vnela se je pravcata bitka. Eemltat Kta bila dva mrtveca.
Ogenj.
St. Paul, Minn,, 28. maja—Dva majhna otroka Julija Possa sta bila sama doma in sta se igrala z vžigalicami. Zapalila sta pri tern hišo in našla oba smrt. Ko so dospeli nesrečni stariši domov, so našli samo pogorišče in v pepelu le nekaj neznatnih »ledov svojih otrok.
Denver, Colo., 23, maja.— Tovarna Eaton EitcLell Co. za belo pločevino .je pogorela. Škoda j« ogromna in tudi več delavcev je izgubilo začasno službo. Pri gašenju se jeponesrečilo mnogoognjegasc«-?, ker so eksplodirale različne snovi v tovarni.
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia
in druzlh zavarovalniških družb , za življenje in proti o trn ju.
nega ljudstva, raznih tu bivajočili narodnosti, umevno je samo ob sebi, in culi so se jako laskavi, priznavalni vskliki.
Delo v tukajšnjih rudokopili napreduje le polagoma, akoravno mnogo rojakov, ki so bili v jeseni zgubili delo, ko je družba Calumet & Hecla zaprla nekaj rovov, zelo željno pričakuje trenutka, da »e prične v dotičnih rovih zopet z delom.
Da »e bo to v kratkem zgodilo, spričuje nekako nervozno delovanje v novo zgrajenih poslopjih za velikanske stroje, ki so jih začeli postavljati.
Gotovo ste že čuli po drugih, da se bratje Hrvatje nameravajo odločiti iz naše cerkvene občine in si zgraditi svojo lastno cerkev. — Ta teden je postala cela stvar aktivna in predsednik Calumet & Hecla družbe Aleksander Agassiz, ki je sedaj na svojem navadnem obisku tu, jim je že dal zemljišče, nt katerem si bodo zgradili svoj lastni Božji hram. Bog daj »rečo! V podrobnosti in zakulisna spletkarije v tej zadevi ni moj namen le spuščati. Dejstvo je pa to, da se je iz strani Hrvatov hotelo nastopati proti Slovencem z nekakim nasilstvom, —katero je še le previdnost naših mož in modro postopanje mil. g. škofa Eisa, ki se je v tej zadevi sam potrudil v Calumet
—	vsaj nekoliko ublažilo. Od prijateljske strani dobili bo-
dete prvo številko tukaj izhajajočega hrvatskega tednika' 'Rodoljub" ki ga izdaja g. Marcelja, bivši urednik lista "Chicago Svoboda". Mi želimo njemu in bratom Hrvatom obilo vspeba, a prosili bi ga, da se naj v svojih člankih ne spušča preveč v Starčevičijansko modroslovje, da mu ne izlete zopet takove goro-stasne neumnosti, kot je ta: "There is a great difference between a Croatian anda Austrian as there is between an Englishman and a Frenchman." Če gospod Marcelja misli — in o tem smo mi vsi prepričani — pod imenom "Austian" naš Slovence, potem mu moramo kar v zobe povedati, da ali ne razume francoski, ali ne slovenski, ker drugače te bedarije ne bi bil zapisal. Če pa lpisli, da je nas Slovence že vse spravil pod svoj veliko-hrvatski klobuk, s -zelo moti, tudi pri nas je narodna zavest ravno tako, če ne bolj razvita, kot pri njegovih tukajšnjih rojakih
—	a če mi bolj mirno in ne tako "geschaeftsmaessig" delujemo, ni mu treba zaradi tega misliti, da smo pozabili na svojo narodnost.
Dovelj je sedaj. Že predolgo Vas mučim s svojo pisarijo. Prihodnjič, če Vam drago, kaj več.
(Veselilo nas bo in gotovo tudi naše čitatelje, če se večkrat oglasite. Opomba uredništva.)
danes ni končan pri C. F. T. D. Co. in je bila sploh ves čas zelo dobra z delavstvom. Vzrok najnovejšemu štrajku je dal neki Lah, ki je prišel pred nedavnim časom iz Evrope. Delovodja ga ni hotel dati samega delati, ker ni bil sposoben za to delo, rekel pa je bratu tega moža, da če ga on hoče vzeti k sebi v jamo, naj ga pa le vzame. In tako je nekaj časa delal z bratom; ta pa je sedaj izstopil iz dela. Delovodja je zahteval, da vzame tudi brata s seboj, ker ni sam sposoben za tako delo, on pa ni hotel. Lahi so hoteli prisiliti delovodjo, da mora tega obdržati na delu in ker je pristopil k uniji, so začeli vsled tega štrajkati. Tukaj je mnogo Lahov in so zelo samosvoji. Pred nedavnim časom so odpustili od dela nekega Aagleža, toda za tega se ni nihče zmenil. — Zdaj s« tukaj govori, dane bodo kompanij« poslej tukaj več sprejemale v $elo Lahov, dasi ta štrajk ne bo Bog ve kako dolgo trajal. V Gibson pa je še vedno štrajk. Toda navzlic temu dela mnogo scabov, katere so nagnali od vseh vetrov. Tudi kakih 20 Hrvatov so nagnali in kake štiri Kranjce, da so šli delati. Ti so: Luka Svetlič in njegov sin, Jože Roman in neki Moravčan. — Slovencev je tukaj prav malo, morda samo 15. Kadar bo štrajk končan, hočem o tem poročati, do tedaj pa naj nihče ne hodi semkaj. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in vas g. uredniki Pavel Mlakar.
Joluistowil, Pa., 16. maja. — Dragi g. urednik! Dovolite malo prostora v vašem cenjenem listu! Sinoči se je dogodila v tukajšnji Wire mill velika nesreča in božji previdnosti se imamo zahvaliti, da ni ponesrečil nihče izmed delavstva. Ob poluenajstih zvečer se je razpo-"čil en boiler. Pok je napravil grozen hrup in strašanski nered. Delavci so kričali in bežali na vse strani. En boiler je vrglo skozi zid, druga dva pa je močno poškodovalo. Da se ni pojavilo znamenje eno minuto poprej, bi bilo mnogo delavcev mrtvih. — Sedaj je delo ustavljeno in ne vemo še prav nič za koliko časa. Poslopje je tudi močno poškodovalo.	And. Novak.
Leadville, Colo., 15. maja. — Dragi i gospod urednik! — Danes sem že zopet tukaj. Leadville je čedno mesto, ki leži visoko med s snegom pokritimi in srebrnih in zlatih rudnikov polnimi hribi. Zrak .je tu čist, oster, svež, zdrav in vsakega, ki je "nižave sin", nekako kar šegeta po pljučih, dokler se ne privadi. Z delom gre tu bolj počasi, v narodnem oziru jo pa živahnejše gibanje. Cerkev, — dasi še le par let slovenska fara, — je na čast tukajšnjim Slovencem na zunaj in na znotraj. Tukajšnji slovenski župnik č. g. Perše je bil zelo prijazen in mi je vse znamenitosti rado-voljno razkazal. Ianenadilo me je med drugim tudi krasno slovensko petje v cerkvi pod vodstvom zaslužnega godbenega mojstra g. Zormana. Gmotno nekateri naši rojaki tudi vrlo napredujejo. Ogledal sem si trgovino g. Zajca, ki mi je rado-voljno razkazal vse prostore. Tudi drugih več poseda gostilne, eden lastuje več zlatih in srebrnih rudnikov, največ pa jih dela v rudnikih in topilnicah. Pozdrav vsem!
M. Pogorele.
Pittsburg, Pa., 18. maja. — Slovenska fara v Pittsbiirgu prav lepo napreduje. To je posebna čast in ponos vsem onim Slovencem, kateri radodarno podpirajo to imenitno podjetje ter se ne vstrašijo nobene žrtve, kadar se gre za prospeh slo-Yaver. Lvenskega naroda. — Pred kratkim se je ustanovilo slovensko cerkveno pevsko društvo, katerega smo že zdavr.a zaželeli. Sedaj želimo dobiti še slovenskegaorganista, popolnoma zmožnega v svoji stroki, kakor tudi izvrstnega pevca. Kdor želi to službo sprejeti, naj se obrne za na-tančneja poročila do: Rev. John Kranjec, 57tli. Street, Pittsburg, Pa. — Sedaj gradimo tudi župnišče, katero'bode v kratkem dovršeno. Posebno s težkim srcem pričakujemo pa novih orgelj, katere nam je podaril Mr. Andrew Carnegie. Mr. Wm. Meyer izdeluje načrt za 48. naročilo in mi smo še le na 77. redu. Toraj bode treba še nekaj časa potrpeti.
Sv. birma v naši fari bode še le takrat, kadar bode župnišče dovršeno, da bodemo imeli kam sprejeti mil. škofa. Dan se bode že pozneje v časopisu naznanil.
John Kranjec, župnik.
Gallup, N. M., 18. maja. — Č. g. urednik! Ker bo gotovo zanimalo marsikaterega naših rojakov o tukajšnjih razmerah, sprejmite nia-slednje vrstice v vaš cenjeni list.
Tukaj še ni bil prvi štrajk končan, se je že začel v ponedeljek 18^ maja drugi v Clarkville. Slabo je, da gredo delavci časih radi tako slabega in malenkostnega vzroka na štrajk. Ta družba je takoj že, ko se je prvi Štrajk začel, priznala unijo, ki še do
Iz severne zvezde.
poskusiti še Trinerjevo grenko vino, katero baje ozdravi še tako pokvarjen želodec. Izpovem resnično, da sem dolgo premišljevala, kako za-more vendar to vinsko zdravilo tako okrepčati človeka, kateremu niso zamogli niti zdravniki odpomoči. A kako sem se začudila, ko mi je — po povžitih treh steklenicah — po-nehavala bolezen bolj in bolj. Ko sem pa v teku nekaterih dni povžila 12 steklenic tega vina, nisem samo popolnoma ozdravela, ampak sem se tudi počutila veliko mlajšo, kakor pa sem bila poprej. Tako iz-bornega zdravila ne morem dovelj pohvaliti, izrečizamorem samo svojo najiskrenejšo zahvalo izdelovatelju g. Jos. Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. — Dobiti je to vino tudi po lekarnah, a varujte se ponarejenega vina brez zdravilne moči, zato ne kupujte druzega, nego Trinerjevega. Opozarjam na Trinerjevo grenko vino in ga priporočam vsem onim, ki trpe na sličnih boleznih, kakor jaz poprej in ne vedo pripomočka, katero jim je zagotovljeno s tem grenkim vinom.
FrančiSka Krtezins, W8 Wayzete St.
St. Paul, Minn., 11. marca. ■ "Sama ne vem, kako dolgo sem trpela na neznosni bolezni, a preteklo je mnogo let predno sem se spoprijaznila s zavestjo, da ne bom nikdar več ozdravela, kajti vsizdravniki, katerim sem plačevala velike svote denarjev, mi. niso bili v stanu pomagati. Bila sem vsled bolezni že tako slaba, da mi ni bilo že več možno opravljati domačih del in več sem bila v postelji nego pokonci Vzrok temu je bil pokvarjen želodec kateri ni bil v stanu prebavljati in prenašati jedi; s tega je sledilo vse drugo :' neprestano pomanjkanje moči in vsakovrstni, ponavljajoči se napadi bolezni in seveda se je temu pridruževala melanholija in nervoznost. Nato so mi nasvetovali
Otvoritev pan - amerikanske razstave.
Nickel Plate železnica prodaja vožnje listke za izlet iz Chicage v Buffalo in nazaj vsak torek v mesecu maju za samo $13.00. Listki' so veljavni pet dni; vrniti se je namreč možno z vsakim vlakom do vštetega sobotnega, ki odvozi iz Buffale' ob polunoči.
Dnevni vlaki odhajajo iz Chicag« ob 10. uri 35 min. in dospejo v Buffalo ob 2. uri 5 min. naslednjega jutra. Oni, ki zapuste Chicago ob uri 30 min. pop. in ob 10. uri 30 min. zvečer, pridejo v Buffalo drugi dan ob 7. uri,35 min. zjutraj, oziroma ob 4. uri 45 min. popoludne.
Vsi vlaki imajo- prehodne vozove s spalnicami. V obednicah je dobiti vsaki čas jedila po 35 ct. do $1.00.
Za spalndce in vse druge podrobnosti vprašaj v prodajalnici listkov na 111 Adams St. v Cliicagi ali pa piši na glavnega zastopnika Johna I. Calalian, lil Adams St., Chicago, 111. Phone Central 2057. — Cliicaški kolo&vor (depot) jena Van Buren St. in. Pacific Ave. ob nad-ulični železnici.
C. C. C. na vsaki tablici.
Vsaka tablica ima slavno znamko C. C. C. Pnzi na to, ne kupuj drugih. Škatljica 10c. Dobiti v vseh lekarnah.
Doiijir na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
THE EAGLE
Naznanilo.
DON'T
TOBACCO SPIT and SMO KE Your Lifeaway!
You can be cured of any form of tobacco ubIuk easily, be made well, strong, magnetic, full of new life and vigor by taking MO-TO-BAO, that makes weak men strong. Many gam ten pounds in ten days. Over BOO,000 cured. All druggists. Cure guaranteed. Booklet and advice FREE. Address STERLING REMEDY CO., Chicago or New York. 437
JOHN GMOTA,
1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tc,.East «4sow.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodiijalnieo založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjoobleko. Velika izber raznih srajca jopic, hlač, nocovie, rokovlc. trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mašnih knjig, povestij in Se mnogo drugih k tej trgovini spadajo&h rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri meni se lahko vsakdo narod na "Amer Slovenca''.
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
Pazite na oglas naše velike prodaje v prihodnji številki.
Kakor je že znano, zagotovili so si Sweet, Orr & Co. skoraj vse poslopje, kier -se nahaja naša trgovina, z name" nom, da otvore tovarno, v kateri se bodo izdelovale srajce in površne hlače. Vsled tega moramo izprazniti do 15. junija velik del poslopja, katerega smo dosedaj brez ovir uporabljevali. Da pa nam bode to mogoče storiti do določenega časa, smo sklenili znižati cene vsemu- blagu za toliko, da razprodamo vso preobilno zalogo v najkrajšem času.
Opozarjamo vas zato že sedaj, da uporabite ugodno priložnost prihraniti si svoj trdo prisluženi denar!
...Novo...
slovensko brivnico,
popolnoma novo in lepo opravljeno f
odprl v Nemaiiich-evi hiši na 913 Scott cesti v Joliet« V
FILIP HIBLER,
ter se priporoča Slovencem in Hrvate1" v obilen obisk.
Quota's 9/e/m
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO'
♦04C0404
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
HENRY LATZ,
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, 'PHONE 1052.
OLIET - ILL. „
E. PORTER, predsednik.
JOSEPH 1SRAUN, t»j. i" ^ }\
E. PORTER BREWING COMPANY-
EAGLE BREWErV'
Izdelovale'
uležane pN
PAL ALE LONDON P0RT£p
Powrfbnost je
Pal's Wiener Bier.
Pivovarna: South Bluff Street
JOLIET, ILL
inog!
Riggs, Iowa, 19. maja. — Č. g. urednik! Vsprejmite par vrstic iz našega kraja v vas cenjeni list! — Tukaj živeči Slovenci smo večinoma sami farmarji in prav sedaj imamo na polju mnogo dela. Sadimo krompir in koruzo. Vreme je lepo, samo suša se daje že polagoma čutiti. — 14. maja smo opravili tukajšnji Slovenci svojo velikonočno spoved. Zato priliko je bil prišel sem iz Chicage o. g. Ivan Plevnik, kateremu izrekamo na tem mestu svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Po dolgem času smo imeli zopet enkrat priliko čuti pridigo v materinem jeziku. Tudi naše tiikajfcnje podporno društvo sv. 'Jožefa, št. 33 K. S. K. Jed-note, se je poleg drugih tukajšnjih rojakov odzvalo svoji dolžnosti in prejelo sv. zakramente. Pozdrav vsem}.	John Skala.
Calumet, Midi., 15. maja. i«oi. Slovensko podporno društvo sv. Jožefa, gotovo najstarejše in glede števila članov najmočnejše slovensko društvo v Ameriki, praznovalo je 28. aprila svojo eerkveno parado, katere se je udeležilo— smelo trdim
_do 500 članov, — v dosedanji
društveni zgodovini, kakor trdijo stari tukajšnji Slovenci, največje število. Lepo, da uprav krasno bilo je videti to število mož in mladeni-čev korakati po glavnih ulicah mesta, na čelu jim slovenska godba, ki je po stari navadi, prav dobro igrala in kateri se sedaj pozna, da je pod spretnim in umnim vodstvom g. kapelnika Fr. Padjere. Pri cerkveni slavnosti, katero je opravil g. župnik Marko Pakiž, čulo se je lepo Tbrano slovensko pelje in ne smem pri tej priliki pozabiti, da se prav pohvalno izrečem o cerkvenem petju t naši giovenski cerkvi, kar je zasluga gocp. Grizoldu;
Pokončani cerkveni slavnosti odkorakalo je društvo zopet po glavnih cestah v svoje društveno zbirališče. —■ Da parada, posebno če se vrši v tolikem obsegu, privabi mnogo gledajočega, da ne rečem radoved-
— Naše ugibanje v eni prejšnjih številk se je uresničilo. G. John B. Stukel, eden najodličnejših rojakov v našem mestu, se je poročil v ponedeljek, 20. maja v naši tukajšnji slovenski župni cerkvi z gospico M. Papež iz Chicage. Čestitamo. Mo-voporočenca sta odpotovala za teden dni v Calumet, Mich. Isti dan bo se poročili tudi Frančišek Fink z Ma-Tijo Zamejec in John Korevec z Nežo Kukman.
—	Peter Miketič, stanujoč na 1208 N. Scott St. nas je naprosil objaviti, da se je njegovemu bratu Juriju zmedlo in ga je moral poilati y bolnišnico za umobolne. Ker je Jurij Miketič razpoBodil maogo denarja in se niti ne ve komu, prosi Peter Miketič vse one, kinjtgovemu bratu kaj dolgujejo, danaj to sedaj, ko je brat v tako veliki nesreči, nanj dopošljejo.
—	Franka Čelesnika so pedavno operirali v bolnici sv. Jožefa, ker se mu je bilo bati zamaščenja. Čvrsti rojak je prestal operacijo brez nar-kotiziranja, pri polni zavesti in je celo gledal spretnost zdravnikovo.
—rAko 'želite pravega grenčeea za želodec, tacega, ki ureja in jači pre-bavljaviie organe, krepča celi zistem, povekša apetit in prepreči mrzlične bolezni, ne morete najti boljšega, kakor je Severov Želodčni grenčec narejen iz samih rastlinskih snovij. Cena 50 ct. in $1.00.
I
Joliet, 111.,- 23. maja. — V delavskih in trgovskih krogih je vzbudila nemalo veselje novica, da začela Sweet Orr & Co. s šivanjem srajc in vrhnih delavskih hlač. Nova tovarna bo nastavljena v prostorih nad trgovino naših rojakov "The Eagle" na N. Chicago cesti. Sweet Orr & Co. je ena največjih tovarn v tej stroki v Združenih državah in jiamerava izgotoviti v novi tovarni v Jolietu toliko blaga, da ji bo možno zalagati ves zapad. Dela bo imelo v novi tovarni do tisoč deklet an žen, če bo le možno dobiti toliko delavskih moči. Plača bo na teden od $6.00 do #8.00, boljše šivilje pa bodo dobile tudi po $10.00 ali celo več, kakor bodo pač pokazale zrno-Jnost.
Iz slovenskih naselbin.
Iz stare domovine.
Osebne vesti. Obolel je 5. g. Franc Premru, župnik v Mižicahna Koroškem. — Tudi občinsko starešinstvo v Bojah je imenovalo c. kr. vladnega svetnika v Črnovicah v Bukovini, gospoda dr. Petra Lahar-narja častnim članom. — Župnijo št. Peter v Savinjski dolini je dobil čast. gosp. Pavel Horvat, doslej župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku, župnijo v Artičah je dobil č. gospod Jožef Petovšek, doslej nemški pridigar v Celju. -— Provizorjem Pri Sv. Mariji v Vurbergu je ime-®ovan č. gospod J. Gunčer, doslej provizor v Gor. Radgoni. — Umrl Je v Gradcu bivši okrajni sodnik gospod Franc Peharc v 75. letu svoje dobe. — Imenovan je carinski oficijal gosp. E. Jakel nadko-^isarjem tinančne straže II.razreda. — Paznik Andrej Pire je postal •davkarski sluga v Novem mestu. — Učitelj "Glasbene Matice" gospod Jos. Vedral je dne 24. p. m. v Pragi napravil državno izkušnjo iz gla-«ovirja in petja z odliko. — Provi-zorična učiteljica v Mirni peči, g. J. Asclimann, je imenovana za defl-nitivno na dvorazrednici v Šempetru. Na njeno mesto je prišla g.
Klemenčič.
Duhovniške premembe v ljub. škofiji. Stalni pokoj je dovoljen
g. Savi. — Č. g. Nikolaj Križaj, župnik na Premu, se je zaradi bo-Jehnosti odpovedal svoji župniji ter je dovoljen daljši dopust, da si Wrdi zdravje. — Premeščeni so bi-
1. v v
ec- gg- Alojzij Rudolf, ekspozit v Begunjah pri Cerknici, kot župni Upravitelj na Čatež ob Savi; Frančišek Dimnik s Trebelnega kot ek-8Pozit v Begunje pri Cerknici; Jo-*ip Nagode iz Boštanja na Trebel-Martin Škerjanec iz Zagorja na Jesenice; Alojzij Wester ** Sel« v Zagorje; Jernej Klinec s Čateža kot župni upravitej v Javor Pod Ljubljano; Frančišek Zega, ka-Pelan na Premu, je nameščen kot ^upni upravitelj ondi.
Grozno zlodejstro v Ljubljani.
2- maja dopoludne se je v Komen-
a ulicah v Urbasovi hiši zgodilo Srozno zlodejstvo. Pavel Wisjan, ®edlarski.pomočnik,rojen leta 1866, 3e zaklal 23letno kuharico pri Ur-^asu, Terezijo Koščak in Dolenjega ^akinca pri Mokronogu. Koščak je tavno prišla od nakupovanja na trg«, ko se je pred kuhinjo v drugem nadatropju vnel prepir mej njo ,n Wigjanom. Gdč. Urbasova je Pnšla mirit, potem pa se je zopet °dstranila, nakrat pa je začnla strašen krik kuharice, ki je vsa krvava Planila v svojo sobo. Pavel Wisjan J* kuharici z nožem prerezal žile na
Tl-atu, zaklal jo v trebuh in v hrbet.
"V"
spodnjih prostorih hiše so slišali r°pot in hlapec Franc Fister je tekel po stopnjicah v drugo nadstrop-1®. Na stopnicah je srečal Wisjana Vsega okrvavljenega ter ga prijel. Skoro sta bila na mestu zdravnika <?• Hoegler in g. dr. Gregorič. Kozakovo, kater« vse tri rane so smr-nevarno,so prepeljali v bolnico. wisjan je iujavljal, da ga ni treba »vezati, ker j« bil namenjen, da se Sam naznani sodišču, "vsaj je na-*edil, kar je hotel.-" Izjavil je, da fr zv1°"instV(> storil zato, ker ga je ^oičak opravljala. Terezija Koščak 1 je bila tri mesece v fflužbi tudi Pri Wigjanovih V Šiški, j« imela »»logo posla z moškimi, Poroča ae a je Wisjan že pripoznal, da je •toril svoje dejanja iz ljubosumno-Imel je z dekletom v fliiki in-Imno znanje in pograbil ga je men-a srd, ker mu je bilo dekle nezve-®to- Zadnji čas je Wisjan dekle ve-110 zasledoval, včeraj je šel za njo Rožnik, a jo je videl v družbi Nekega drugega oboževatelja. Neka-ri so tudi mnenja, da Wisjan ni Popolnoma normalen.
B°ffOskruustvo. V Št. Ožbaltu n r2nan b°g°skrunec °dprl taber-a elj> vzel iz lunule, bi je v mon-an.C1> 8V- Gostijo, iztrgal iz sv.
Precejšnji košček, potem pa lostijo zlomnjeno ob strani lu-Prilepil. Ko je hotel g. župnik ' Pot°bo prenoviti je« strahom P««l bogokrunstvo. Kaj je bogo-rilrUnec 8 koščekom sv. hostije sto-n* Ve> najti ga ni nikjer. Bo-*oskrunec ni bil tat, ker ni lunule * tudl »e kake druge cerkvene
reci
ukradel, tudi cerkvena škrinjica je nepoškodovana. On je storil svoje brežbožno dejanje iz zgolj hudobije. Kam pridemo, če že najsvetejše reči ne bodo več varne?
V Ameriko se je odpeljalo meseca aprila t. 1. z ljubljanskega kolodvora 702 oseb. Zaradi nameravanega izšel j en ja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo prijetih 10. mladeničev. Ljubljanski "Slovenec piše ob tej priliki: "Kdo bo delal doma?" Poroča se nam, dana deželipomanj-kuje delavcev. Vse je v Ameriki ali pri vojakih. V ljubljanski okolici ne dobiš za drag denar delavca, čas je in sicer skrajni čas, da se popolnoma ustavi, ali vsaj znatno omeji izselitev v Ameriko, drugače moramo posestniki, ki nimamo domače lastne družine, odpustiti vsako obdelovanje.
Proti ciganom. Graško nadso-dišče je izdalo podrejenim sodiščem ukaz, postopati strožje proti brezposelnim in tatinskim ciganom, ki so posebno za Sp. Štajarsko in Kranjsko velika pokora. Ukaz graja da so sodišča dosedaj mnogo pre* blago sodila cigane ter zelo redko katerega obsodila v prisilno delavnico, dasi je po zakonu in minister-akih naredbah vsak cigan zrel za prisilno delo.
Anarhist v Trstu. V Trstu so aretovali nekega mladega moža, o katerem policija trdi, da je iieVftren anarhist. O njegovem imenu policija strogo molči.
Nesreča pri streljanju. Povodom patrocinija v Sv. Juriju pri Sv. Trojici je posestnik Jan. Umek streljal z možnarji. Zanetil je jed-nega z žveplenko (!), pri tem se je pa sprožil tudi drugi in vrgel Ume-ka s tako silo v stran, da je vsled poškodb na nogi in roki ter izgube krvi v pol ure umrl.
Iz zaporov v Gradišču. Te dni
so imeli izpustiti iz Gradišča ter odvesti domov na Dolenjsko neke-ga Fr. Penca. Ali zadnji hip ga je zatožil neki kaznjenec, češ, da je rekel, predno je imel oditi, da ko ■odide domov, zada svojemu rojstve-rieoru kraju usodo Sodome in Gomore.
Uboj- V noči 20. p. m. sta v vasi Planine pri Kranjski gori fanta L. Čop in Jan. Robič mej vasovanjem • kolom pobila do smrti rudarja L. Razingerja. Umri je za ranami v teku tedna. Ubijalca so prijeli.
Redka plodovitost. V Gornji Šiški pri posestniku Antonu Šuš teršiču, po domače pri Kosu, sosedu gostilne pri Pavišču j« imela krava v 15 mesecih šestero telet. Zadnji so bili pred 3 tedni junčki, ki so zdravi in čvrsti. Prva tri teleta je zvrgla v 6 mesecih in so radi prezgodnjega poroda prišli na svet mrtvi.
Osem glav živine zadušilo se
je 24. p. m. popoliine^posestniku Ant.Kovaču v Zalogi pri Kamniku Poginila mu je na dosedaj nepojasnjen način kobila z žrebetoma, dalje tri krave in dve telici. Škodo cenijo na 2000 kron.
Samomor v zaporu. V občinskem zaporu v Krminu se je obesil v nedeljo neki delavec a imenom Antonio Bergamasco, katerega »o bili vtaknili v luknjo malo poprej radi razeajanja v pijanosti.
stekel pes. Na Laverci je stekel pes ogrizel Lenčevega hlapca in deklo. Gospod Lenče je psa ustrelil. Konstatirala se je steklina.
Promocija. Dne 13. m. je bil promoviran v slavnostni dvorani vseučilišča v Gradcu sub auspicis imperatoris doktorj em filozofije g. Fran Ilešič, c. kr. profesor na uči-teliščuv Ljubljani ter znani pisatelj. Marljivemu g. profesorju naše čestitke!
skem ni enakega. Da morejo pri ribnikih izkopano zemljo odvažati, napravili so precej dolgo železnico. V notranjem bodo poleg glavnih in gospodarskih poslopij zgradili za vsacega redovnika posebno hišico z vrtom in malimi gospodarskimi pri-tiklinami. Kartuzijani morajo biti namreč strogo drug od druzega ločeni, le ob nedeljah in praznikih se snidejo.
Bukev jo je ubila. Iz Semiča se poroča, da je v gozdu ubila bukev, katero so delavci sekali, Ano Golobič iz Vapčje vasi št. 13. Stara je bila še-le 19 let. Bukev ji je zlomila rebra in tilnik.
Smrt v pretepu. V Škofji vasi pri Celju so se stepli fantje. V pretepu je bil ubit posestnikov sin F. Vincel. Tudihlapec Jožef Stojan je »mrtno nevarno ranjen.
Prvi maj v Gradcu je bil letos v toliko zanimiv, ker so socijalni demokratje pri svojem odhodu nosili tudi desko s slovenskim napisom. Pred uredništvom "Grazer Tagblatt"-a so delavci priredili d§v monstracijo,
Utonil je v PotoČah na Vipavskem 58letni gospodar Jožef Bata-gelj p. d. Bržok. Že več mesecev si ie revež domišljal, da mu ni več mogoče živeti.Vblaznosti poiskal je malo globočino v bližnjem potoki* in se vanj vlegel.
Ogenj t naramnein košu. Dek-li M. Marlnič iz Vač je 24. p. m. iz gozda grede z listjem napolnjen koš neki Krhlikdf Vrgel ogorek žve-plenke, vsled česar vnelo listje v košu. Ludje so opazili n'eVa'rnost, predno je došla dekla v hlev.
j	IZDELJUJEMO	!
znakezaK.S.K.Jednoto
trakove, zastave ln banflera.
-tffir JnrSr^ \
Pišite J|!|| . III Pišite P° JjsODAUTYj P°
j cenik! p ^	vzorce! j
>	tir? j
" JIJ Ul W. J. FEELEY OO. j j 6 & 8 Monroe St., CHICAGO, j
$3.50
in višje dobiš lahko pri nas dobro SILVER1NE-URO. Za
$7.50
in višje pa dobiš lepo in trpežno zlato uro.
Ženske zlat« in srebrne ure po naj nižjih cenah.
KAROL OESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
Popotnikov kažipot.
Jolietske železnice.
SANTA PE R. R. R.
OIIK NA VZHOD. $t_Iz Jolieta v Chicago
6	Chicago Express— S. 18 pred p. 9.30 pred p.
14	Chicago Kxpress— 7.25 „ 8.42 ,, 18 Chicago Express.... 7.39 ,, 9.25 ,,
1«Chicago Bxpres«.... 11.15 ,, ie.35 popol. 10 Chicago Express.... 3.35 popol. 5.02 ,, 2 Atlantic Express..... 7.50 „ 9.00 „
OKU NA ZAP AD.
Št_Iz Chicago v Jojlet
7, Kan. A Texas Expr. 7.2S prelp. 8.40 predu.
15	Peoria, Peltiu.Qtles-
burg .t Monmouth E. 1.00 popol. 2.27 popol. 13 Joliet Express...... 5.08 „ 6.30 „
1	California Express.. 10.00 „ 11.00 ,,
17 Kansas C, FastMail. 2.43 predp. 3.38 predp.
Ob nedeljah ne vozijo v'aki 6t. 10, 14, 1«, 7, 15 in 13.
H. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO A ALTON. Na sever ali na vzhod.
ŠL__lz Jolieta v Chicago
ti Pal. Express........ 8.00 predp. 7.15 predp.
34	Chicago Acc......... 6.35 „ 7.50 ,,
8	Midn. Special ...... 7.05 ,, s.jo
44 Joliet Express...... 7.50 ,,	8.50 „
40Dwight*Chi....... 8.55 „ 10.10 „
12 Atlantic Exp....... 12.15 popol. 1.30 popol.
2	Alton Um.......... 3.10 „ 4.20 ,,
3« Chicago Acc........ 3.30 ,, 4.15
38	Chicago Acc. ...... 6.30 „ 7.45 „
4	Prairie Sta Ex....... «.55 ,, s.KO „
Bloom.iChic. Acc.. 8.0« „ 9,15 „
Na jug ali na zapad.
ŽL___Iz Jolieta	v Chicago
33 ChLJb Bloooi Ex..........8.15 predp.	9.8» predn.
1 Prairie Sta Ex..............t.M „	10.TO .„ 1
3	Alton Um........................11.15 „	12.15 popol.
35	Joliet Acc........................1.15 popol.	2.35 .,
5	Paotflc Hxp................4.30 ,,	5.40 „
43 JOliet Exp....................5-10 „	fiao „
39	Chicago & Joliet....	5.40 „	6.55 ,,
7	ColoACal Lim..............6.30 ,,	7.30 „
9	Pal. Express..................9.W „	10.15 ,,
37 Joliet Acc......................11-25 ,,	12.40 predp.
llMldu. Sp........................11.45 .,	12.50 ,,
Št. 48 in 44 sta nova vlaka in prevozita v j«dni uri ter se vstavita v Lockportu in Lemontu. Zdaj Imamo 11 vlakov vsaki dan med Joltetom In Chicago in obratno.
Gledališki vlak zapusti Chicago ob 11.25 popolu-dne in se vstavi na vseh postajah; polnočni vlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privoli v Joliet v 1. uri 5 minut, ne da bi se k1e vstavil.	J
Nov vlak zapusti Joliet ob 3.30 popoludne in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseh postajah.	,
W. I. BURNETT, Ticket agent J. CHARLTON, G. P. T. A.	'Phone 448.
ljudsko štetje r Trstu. Glede občevalnega jezika je v Trstu prišlo-baj e povelje od višje oblasti, da je vse c. kr. uslužbence vpisati za Nemce!
Kartuzljunski samostan v Ple-terjih se temeljito popravlja. Ribniki bodo kmalu gotovi, kartuzijani namreč ne uživajo mesne hrane, marveč le rastlinsko in ribe. Potem priono graditi velik zid, ki bo obsegal tak prostor, da mu ga na Kranj-
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdet]ujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce iti blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
Ozdravite se s Cascarets.
Candy Cathartic odstranijo za vedno zabasanost. 10 & 25c. Ako C. C. C. ne pomagajo, vam lekarnar povrne denar.
Vsaki glavobol, nervoznost, brez spalnoit, duševna utrujenost in posledice preužitja se ozdravijo hitro s Severovimi praški za glavobol in neuralgijo. Cena 26 c.'
Ohranite si zdrava čreva.
Zamašenost ali pa driska so posledice nečistih črev.. Cascaret Candy Cathartic jih sčisti in izboljša, pristne tablice nosijo črko C. C. C. Škatljica po 10c v vseh lekarnah.
NaŠ novi
papir
je sedaj najcenejši.
405 N. Chicago St.
Joliet, 111.
Phone 3064
DR, H. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer.
Številka telefona: 1872.
Uttanovljtnajanuarija leta 18$7.
SILVESTER STRAMETZ. vodja.
ANTON o GKRAHEK,
PREDSEDNIK, IOI2 North Broadway Street. *
john
920 North Chicago Street.
Preskrbi ju je izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine, politične shode, društva, dirke itd.
Glavni Ubad :	Drcoi D kad :
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Ttiefon 34».	JOLIET, ILL.
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
pekarijo ^
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
Doctor Clytie
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL
(JRADNE URE:
Od 12 do 4 popoledne.	Od 6 do 9 jvefor
Številka telefona 2142.
Jos. Košioek
564 S. Centre Ave., Chicago, IB.
priporoča Slovencem svoj 1. aprila 190* -otvorjeni——
noyi saloon,
kjer točim najboljše pijače in postrežem •i. dobrim "iunehem".
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 1348.
Ag«nt for Bcsley's Waukcgan Ale and Porter.
BAR GOODS.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, III.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Louglirali & Schoenstedt
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAIi, TI H0ČES NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, (i borna vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, mehki in trdi les, late, cederne stebre.
deske in šinglne vsake vrste.
Američanke Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Offlw: na voglu Chioago iu Columbia Str«t«. Office Tetephon« No. 67,
Re»ld«noe Telephon« N«. 139. Mehki premog .	3,00
.....3.25
„ • .	3.50
Trdi premog	. 6'7S
Posoiuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. ' Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cašš & Chicago Streets,
I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS.
Naš prostor je ua Vesplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbkk, ojjlasl si! pri nas, tu Ojjlej si 11:180 zalogo! HJ (,( l«>ron IMOVolllU in ti prihranili atmur,
W. J. LYONS,
Naš Office iu Lumber Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
.JOLIET, ILLINOIS.
>*040*0+0*0+0*0*0*0*0+0+0i
I Je velik I razloček,
> kako pomladno zdravilo izbereš. Dokler pioraš vzeti katero, vzemi trfko, ki je zajamčeno, da je narejeno iz najčistejših, siiovij. To je
■f ffllT"
tonika za živce, pospešitelj nove, čiste in bogate krvi in posebno zdravilo za v»e bolezni, izvirajoče iz nečiste krvi, za utrujenost in izgubo eneržije.
Cena $1.00.
W. F. SEVERA,
apotekar v Cedar Rapidt, Iowa,
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu,
IZDELUJEM
KRANJSKE HAR0NIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............f 18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od S55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
Black Diamond, Wash., 22. avg. 1900.—Dragi rojak—Nisem se nadejal, da mi bodet« moj« harmonike toli izvrstno popravili teda] ko sem vam Jih bil poslal v popravek ker sera Jih Je mislil zavreči. Večkrat sem bral v naSlh časopisih, da vi izdelujete harmonike nato sem se tuui namenil, da jih poSljem vam v popravo. Sedal vidim vaBe izvrstno delo in Je ne morem dovelj prehvalitt, silno sem sedaj vesel harmonik. Zato vas vsem rojakom najtopfeje priporočam, fie ima kdo svoj« harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas in bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom.
AXDBEJ KJ1ŠHANC, Black Diamond, King Co., Wash.
Rock Springs, Wyo., 28. okt.—SpoStovaul prijatelj:—Prejel sem vaSe harmonike 20. t. m. Igral sem nanje in mi prav ugajajo. Nisem se nadelal, da bi bile toli natančno po moji volil narejene kot so. Vsled tega želim, da bi se vsakdo kar se tiče dela na harmonikah obrnil na vas,	*
ŠTEFAN POTOČNIK.
Bi 55 Rook Springs, Wyo.
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri Sodniji alt ima kako tožbo, naj se obrne do inene. Mnogim Slovencem sem 2e pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam
ALOJZ L0USHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, O.
JOLIET GAS LIGHT COMPANY
se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . .
Pridite in oglejte si nal« plinove peči, ki so zelo vamt in ni se bati nezgod.
Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jii» bodet« priporočali še drugim.
TAKO GOVORE VSI.
URAD JE NA
Chicago in Van Buren cestah 7 Mek
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"The 0. S." 10c. in "Meerscbam" 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, Uts.
Slovenska babica
Marija Lukan
1 enoindvajgetietno izkuSnjo, im&ioCadiplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valente in dr. Stoekla in dru-zih zdravnikov se priporoča Slovenkam v O evelandu. Govori i hrvatski, nem&ki,
DR. J, L. STRUZYNSKI,
N, Chicago Street No. 809
nasproti sloy. katoliške certcre
Telephone 2371, JOLIET, ILL-
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO G AR AN TO V ANO IN NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet. Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1673.
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena
Frank Le^aii,
GOSTILNA
preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
Jo^ip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno«ira proskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi stnodkami.
JOHN J. WELLNITZ
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
Suite 406, Cutting Building, Telefon 244.
AMERIKANSKI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Pm slovenski Katoliški list v Ameriki,
Izdaja
Slovensko-atnerikansko
Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL, •
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto . • $ 2.00 za pol leta .	. $ t.00
Za Evrop, Afriko in drugo inozemstvo:
za celo leto . $3.00 aH IS kroti, z« pol leta $1.50 aH 8 "
Posamezni listi po 5 c.
OglnBl p® pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo .naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivaliSča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
XMENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, ©or. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
„AMEBtKANSKl SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenic-American Printing Go." cor. Benton <& Chicago Str s., Joliet Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Camiolian Slovenio Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Enwred at the Po«t office «t Jollet, Hi. as aeuond Cuss matter.
CERKVENI KOLEDAR.
2«. Maj Nedelja BinkoStl Filip.
27.	Pondeljek Magdalena.
28.	„ Torek	Avguštin.
29.	,, Sreda	Maksim.
30.	,, Četrtek	Ferdinand.
31.	,, Petek	Angela. 1. Juni Sobota	Gitfci-Jan.
Binkoštna nedelja.
katoliško cerkev. Tristo let so jo preganjali krivoverci, daljnih tristo let tuja kruta ljudstva, ki so se ude-žila pomenljivega vesoljnega, ljudskega preseljevanja; tristo let ljuti Turki; doživela je cerkev grški razkol, ločili so se od nje Grki, Rusi, Bolgari, Srbi. Prišel je Luter in z njim brezverni modrijani: raoijona-lizem, ateizem, liberalizem, socija-lizem, anarhizem, ki so se združeni v brezverski družbi prostozidarjev zaletavali in se zaletujejo v sveto cerkev, da bi omajali temelj stebrov, na katerih sloni cerkev. Kruta sila ni mogla ukloniti kraljestva božjega na zemlji: "Vicisti Galilaee!" Zmagal si, Galilejec, zmagala si katoliška cerkev! moral je zaklicati in mora zaklicati premagani sovrag. Osemnajst stoletij podobna je katoliška cerkev'ladij i, ki je izpostavljena vsem vihar jenu Kakor je morala vzdihovati v tej dolgi dobi s svetim Pavlom: "Veliko sem prestala v nevarnostih med razbojniki, med rojaki, na morju, med lažnji-vimi brati, v trudi in revi", tako se more tolažiti z besedami istega apostola: "Iz vseh me je Gospod otel."
In če vlada dandanes protiverski duh v narodih in državah; če deluje na vso moč, da odtegne blagodejnemu vpljivu sv. cerkve družabno življenje, svetost zakona in vegojo mladine; če zastavi vse sile, da prej ko prej doživi popolni poraz sv. cerkve, ne bojmo se! Posvetni duh mora podleči svetemu Duhu, katerega je Kristus obljubil in poslal. "Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." Cerkvi je zajamčen in zagotovljen večni obstanek. Podlaga, na kateri stoji je trdna, moj-ster-ustanovnik vsemogočen, delo njegovo mora kljubovati vsaki sili. Bog sam je izpregovoril, izbirajoč si temeljni kamen: "Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev in pek 1enska vrata je ne bodo premagala."
Nauk štrajka v Albany.
Binkoštno nedeljo obhajamo ta korekoč rojstni dan naše matere sv "katoliške cerkve. Ko bi bili mi stali kraj zibelke naše matere svete cerkve, kakšno prihodnjost bi jej bili pač prerokovali? Gotovo bi jej ne bili prerokovali nobene, ali pa vsaj take He, kakoršno je dosegla Seveda mi smo ljudje. A Bog jej je prerokoval drugačno prihodnost "Oni minejo, ti ostaneš... Peklenska vrata jo ne bodo premagala."
Mlado še in šibko sv. katoliško cerkev so napadali njeni ljuti sovražniki, obstopili z morilnim orožjem nje zibelko, da jo končajo: bila je novorojeno dete, katero je grpzoviti Herod hotel umoriti. Ko-Sikor bolj je rasla, toliko več sovra-gov se je zaklelo, zadati jej smrtno rano; a prenesla je vse rane, premagala vse sovražnike in večja, mogočnejša, veličastnejša je obhajala Zmagovalka svoje zmage: vsaka »ruaga je vtisnila nov biser v njeno
{kraljevo 'krono.
Kako «o preganjali sovražniki cerkve apostole in njihove učence! "Iz shodnic vas bodo devali;. pride celo ura, da bo vsak, kateri vas umori, menil, da stori Bogu službo" — ali se niso do pičice izpolnile te besede Gospodove? Od vzhoda do zahoda so se oznanovala povelja smrti in se izvrševala z nečloveško surovostjo. Tristo dolgih lct 80 krvoločni rimski cesarji morili prve kristijane. Rim, to mogočno me-4tb ki je danes središče vsega sveta, kamor se s spoštovanjem ozira oko vsakega, ki ima iskrico verskega čuta v nebi, to mesto se je bilo spremenilo v klavnico, kjer so mučili
Stara resnica je že to, da štrajki, bas kakor vojne, udeležencem vedno več škodujejo, kakor pa koristijo. Če se n. pr. doseže po več dni ali celo mesecev trajajočem štrajku 10 odstotkov povišanja plače, tedaj so še vselej delavci trpeli več škode na izgubljenih dninah, kakor pa je iznašal priboljšek, katerega so si ■ jtrajkom priborili. Škode je torej že, če se prav zmaga; kolika pa je če štrajkujoči podležejo, če izgube za vedno službo.
Kakor pa ima pri vsakem štrajku ftkodo delavstvo, tako jo ima tudi delodajalstvo. Iz tega sledi, da je najpametneje pred vsakim štrajkom poskusiti mirno pot medsebojnega pogajanja. Nek pregovor pravi : mir redi, nemir hujša.
Seveda ne upoštevajo tega nikdar oni, ki so vodno pripravljeni za štrajk. One, ki naprdvljajo mir in delujejo za posredovanje in mirno pogajanje, navadno psujejo z bo-jazljivci. In v delavskih unijah imajo najčešče oni vročekrvneži glavno in vodilno besedo, ki neprestano iztikajo za novimi pritožbami proti delodajalcem, ki bi najrajši vedno štrajkali in ki niso nikdar in nikjer zadovoljni z ničemur kar store kapitalisti, pa naj store karkoli hočejo. To so navadno tisti agitatorji in kričači, ki ne smatrajo kapitalista za človeka, ampak samo za izkoriščevalca in to tudi tedaj, kadar je jasno, da se nekatera podjetja cela desetletja niti toliko ne renti-rajo, da bi donašala obresti naloženega kapitala in so pravzaprav edino le zaradi tega tu, da imajo delavci zaslužek.
Prav tako pa tudi med kapitalisti ekstremnejši elementi odrekajo delavstvu vsako pravico do uravnanja plače in drugih, delavstva se tičočili stvari j, češ, da ima o tem govoriti samo delodajalec. Prav ti elementi so ne marajo radi tega nikdar z de-lavBtvom skupno pogajati o skupnih koristih in psujejo celo svoje tovariše z bojazljivci, kadar kateri izmed teh izpolni delavcem kako drobtino njihovih zahtev.
Naj goje različni podpihovalci na strani kapitalistov in delavstva ka-koržno hočejo mnenje o tem, resnica je in ostane, da sta kapital in delavstvo navezana drug na druzega.
Delavci ne morejo brez kapitala ničesar začeti, niti najmanjšega dela železnice ne morejo sezidati brez premoženja; kapital pa je zopet brez delavstva mrtvo premoženje, ki se niti ganiti ne more. Že od nekdaj so se delodajalci in delavci združevali. Mojstri in pomočniki so imeli stoletjai svoje zadruge in prav dobro so se počutili v njih. Take zadruge so koristile ne samo delavcem, ampak v prvi vrsti delodajalcem, ker so vsprejemale le dobre, vestne, strokovno izvežbane ljudi za svoje člane. Vsa nesporazumljenja so v prejšnjih časih poravnali delodajalci in delavci skupno med seboj in prav je bilo tako za obe prizadeti stranki in za občni blagor.
Dandanašnji pa se umetno razpi-hava z obeh strani vedno večji boj med delavstvom in kapitalom. Kapitalisti ne priznavajo delavcem ni-kake pravice, njihovih zahtev ne marajo poslušati in o delavskih potrebah se jim zdi sramotno in poniževalno posvetovati se naravnost z delavci.
Delavci pa se istočasno ne uzado-voljijo s še tako ugodnimi vspehi in prevelikokrat se sili iz zgolega zdražbarstva v štrajk, ki ima oesto le preškodljive posledioe.
Da je mirno pogajanje delavstva in kapitala v obeli strank tičočih se slučajih večje vrednosti nego štrajk, to morajo sedaj priznati tudi v Albany oboji, trdovratna družba in štrajkujoči uslužbenci. Popolne zmage ni dosegla nobena stranka, popolnega poraza tudi nobena, obe sta morali v marsičem odnehati, obe sta nekaj dosegli. Ali bi se ne bilo to lahko doseglo mirnim potom po prej? Ov, da, samo malo resne volje je bilo treba in manj trmoglavosti in enostranske nadutosti. Kaj je bilo treba prelivati nedolžno kri ne srečnih neudeležencev, kaj bilo treba razbiti toliko premoženja in nakopati mestnemu prebivalstvu toliko stroškov?
Zadnji, krvavi štrajk v Albany nas uči, da je nasprotstvo med ka pitalom in delavstvom škodljivo in da je delovati z vsemi močmi na to, da se to nasprotstvo počasi ublaži. Da bi ne bilo tako ostrega in nesmiselnega — ali kakor se blagovolijo lepoglasnejše izraziti, — načeluega nasprotstva, bi ne bili trije ljudje izgubili življenja, bi ne trpela družba tolike škode in uslužbenci bi ne bili izgubili toliko časa in toliko zaslužka. Prav vse to bi se bilo doseglo mirnim potom. Sedaj je štrajk končan in pomagati se ne da ničesar več, velja pa si ta nauk ohraniti za v bodoče in se ravnati po n j e m Povdarjamo še enkrat, da nismo v obče proti štrajku, ker le predobro vemo, da je to edino orožje delavstva, smo pa za to — in tega mnenja je z nami vsak treznomisleč človek, — da 8e poprej poskusijo vsi drugi pripomočki, da se stori vse in se izvoju-jejo, če le možno, delavske pravice mirnim potom, ker je štrajk orožje, katero zahteva od delavstva velikanskih žrtev. Pripomniti smo morali to, ker živimo v čudni deželi in bi bilo najti ljudi, ki bi našim blagohotnim besedam podtikali drugačen pomen in bi morda celo ta podtikani pomen porabili za-se za reklamo, seve le prav "pogumno" v kaki fingirani, v zraku zajeti in morda na mesec adresirani "Listnici uredništva."
zavživamo mesno hrano v tako pretežni večini.
Socijalni problem je dr. Tanner prav na tej strani rešil. Dognal je, kako bo poslej možno zabraniti revščino, pomanjkanje in vsa zla, ki izvirajo iz tega. In to težko, zagonetno socijalno vprašanje, katerega rešujejo ljudje že sto in stoletja, je rešil dr. Tanner kar čez noč. Nišel je namreč vzrok svetovne revščine, dognal je, da je vzrok pomanjkanja in diugega, iz tega se pojavljajočega zla v tem, ker ljudje preveč jedo. In sedaj, ko je našel vzrok, je tudi temu zelo lahko od-pomoči. Dr. Tanner hoče navaditi ljudi stradati.
To hoče doseči z različnimi pripomočki. Pred vsem upošteva zimsko spanje, kakor je to pri nekaterih živalih, ki prespe vso zimo, kakor na primer jazbec, medved itd. Da je to mogoče pri ljudeh, navaja za vzgled gubernijo Pskov na severnem Ruskem. V tej guberniji je ljudstvo nenavadno gosto naseljeno in ker ni tu nikakih industrijskih podjetij, vlada velika revščina. Poljski pridelki mrzlega podnebja ne zadoščajo za vso zimo in tako so ti ljudje vpeljali nekako navado zimskega spanja, ki je precej podobno onemu živalstva. Kmetje v tej okolici po zimi nič ne delajo. Okrog peči sede v velikih stolih in spe. Vsake dva dni zavžijejo malo ovsenega, v jeseni pečenega kruha in malo vode. Takrat tudi nalože drv no ogenj, položekrme Sivini, potem pa zopet zaspe za dva dni. Tako mine zima.
Prav na tak način hoče rešiti dr. Tanner socijalno vprašanje. Seveda je že kar zagotovljeno, da se ne bo nihče oziral na nasvete dr. Tannerja, kakor so doslej še vedno le prav malo upoštevali tako čudna, zdravo pamet v obraz bijoča izvajanja.
Črnogledci in dvomljivci, ki se vedno boje, da utegne izumreti rodovitnost našega planeta, niso imeli še nikdar za seboj celega človeštva. Kdor le količkaj zasleduje novejše pojave in iznajdbe, gleda potolažen v bodočnost. Ako preti res izčrpanje kake stvari, kakor ua primer premoga, je pa že med tem časom veda tako napredovala, da si bo človeštvo nadomestilo premog povsod z elektriko. Prav taka je tudi pri drugih stvareh. Čudak Malthus se je v svojem času sijajno varal v svojem strahu in že mi »mo priče, da se ni izpolnilo prav nič njegovega prorokovanja.
Iz tega sledi, da nima dr. Tanner-jeva teorija prav nič bodočnosti. Ne s stradanjem, spanjem in hiranjem, ne z dvomi in strahom, ampak z delavnostjo, pridnostjo, ener-žijo, podjetnostjo, pogumom in čilimi, svežimi, življenja polnimi močmi bo možno rešiti socijalno vprašanje in preskrbeti človeštvu krt^a.
Nova rešitev socijalnega vprašanja.
y	';' i
Dr. Tanner se je svoječasno pro-duciral v stradanju. Ti njegovi poskusi so takrat vzbujali občno pozornost in ime dr. Tannerja je šlo od ust do ust, iz časopisa v časopis.
Bedaj pa se je dr. Tanner zopet oglasil. Povedal je, da njemu stradanje ni t>ilo šport, temveč resna študija. Pravi, da je hotel samo poskusiti, če je neobhodno potrebno, da človek toliko je. Dognal je, da je preobila jed samo razvada, da človek prav lahko živi samo od tretjine hrane, katero zavživa »icer v normalnem življenju.
Ta trditevTaunerjeva je resnična. Večina ljudi umre vsled preobilo zavžite hrane ali pa vsled požrešno-sti nastalih bolezni, redkokdaj pa umre kdo vsled pomanjkanja ali celo lakote. Še posebno pa je to res pri nas v Združenih državah, kjer
Surovosti v avstrijski armadi.
O uprav zverinski surovosti, o grdem ravnanju in nečloveškem trpinčenju vojakov v avstrijski armadi, je našim čitateljem že precej znanega. Saj je bil velik del izmed iljih sam priča ali pa celo predmet takega, grdega postopanja. MnOgo-katerega pa je prav strah pred tem trpinčenjem, pred temi nečloveškimi surovostni pognal preko velike luže.
Kadarkoli je kak posameznik hotel storiti kaj proti temu madežu vojaške časti, vedno se je našlo dovelj izgovorov, da so se udušili pri-toževalni glasovi. Navajalo se je, da je to potrebuo za disciplino, i|la se zamore samo z "strogim" postopanjem vzdržati red i. t. d. Če se je pa kje res dokazalo kako nezaslišano postopanje vojaške oblasti, če so se streljali obupni vojaki, če so dezertirali, tedaj se je uvedla pre iskava, ki je navadno imela to na logo, da je celo stvar izročila pozabljivosti.
Pred nedavnim časom se je razvnela vojaških surovostih v avstrijskem državnem zboru daljša burna debata, katero so bili izvali Mlado-čehi in ki je razkazila širnemu svetu nekaj skrivnih iumparij, katere so se izvršile po raznih vojašnicah. V Pragi je udaril nadporočnikBudiner prostaka Žilaka s sabljo s tako silo po glavi, da mu je prebil črepinjo
in so morali vajaka takoj nezavestnega odpeljati v bolnico, čez par dni je vojak umrl in z vso skrivnostjo so ga pokopali. Kot vzrok smrti so navedli: Samomor. Ta slučaj je otvoril v zbornici debato ki je povzročala silen nemir.iMed dejstvi,katera so navajali o vojaških "šintarijah" različni poslanci, so vzbujalazlasti ona poslanca Holan-skega veliko pozornost.Ta je obravnaval slučaj nekega Jakoba Navera. Ta je namreč služil v hiši poslanca Holanskega osem let in gospod poslanec je zatrjeval, da je bil vrl in priden dečko. Lansko leto je bil potrjen k vojakom in na jesen je moral odriniti k dragonskemu polku št. 10 v Preravo. Čez tri mesece pa so ga odpustili gluhega in vrhu glu-hosti obdarovanega še z vsemi mogočimi napakami. Jaz sem fanta dobro poznal, — je dejal gospod poslanec, — in vedno je bil čvrst in zdrav. Priporočam izvoljenemu odboru, — je nadaljeval govornik, — da ta slučaj kar najnatančnejše preišče. Mož je še živ in ve povedati veltzanimive stvari, stvari katerih se gospoda ne nadejajo in ki so take,da prekašajo one v Kamerunu. Iz pisem tega moža je razvidno, da je surovost med podčastniki bolj razvita celo nego med častniki sa-memi. V surovosti se je najbolj odlikoval pri tem regimentu neki kor-poral Prokaska. Ta je tako dolgo pretepal ljudi, da so vsi zbežali v hlev pod jasli, potem pa jih zopet pretepal in suval z nogami, da so se priplazili ven. Pri tem vodu (Zug) se je tekom t reh meseoev neki rekrut obesil dva sta skočila skozi okno, tri so pustili domov kot nesposobne za nadaljno službovanje, eden je vsled rednih klofut obnorel in e-den oglusil.
Zatem je poslanec prečital po vrsti več pisem Jakoba Navera, v katerih je med drugim mnogo takih le stvari omenjenih:.... "radi vsake malenkosto me tepejo, kakor kakega p»a".... "po životu sem že kar višnjev od samih udarcev".. .. "zobe se mi kar majejo v čeljustih, da ne morem niti jesti".... "po noči ne morem nič spati, danes sem dobil že deset klolut".. .. "jokam vsled bolečin, med tem ko pišem te vrstice,".... "korporal nas tepe pri jahanju z bičem preko ušeš, dokler se ne pocedi kri". .. . "tudi stradam skoro' vedno".. . "za vse svetnike sem dobil štiri take klofute, da sem se nezavesten zgrudil na tla".... "Bog vam bo povrnil, če kaj do-pošljete takemu sužnju, kakoršen »em jaz!"...
Govornik je še pripomnil, da je bil Navera priden in zelo pobožen fant. Ko ga je g. poslanec vprašal, kako mu je bilo možno prenašati toliko zlodejBtvo, je odgovoril ravnodušno: "kadar se mi je najhujše godilo, tedaj sem molil in če bi ne bil molil, bitega nikdar ne prestal."
Govornik je končal tako-le: To so slučaji, kiupijejo v nebesa. Zali-, tevamo, da se vse to preišče in ne le samo preišče, ampak da se temu korenito odpomore. Naša dolžnost je, da branimo sinove naroda in vse bodemo storili, da se ne bo naša kri tako sramotno in pogumno prelivala ......"
Govorniku je ploskala vsa zbornica in zahtevalo se je vojnega ministra, da pojasni vsp stvar. In ko je ta prišel in, je prežvekoval običajne fraze o nedotakljivosti armade, o disciplini i. t. d., surovosti pa se ni dotaknil niti z najmanjšo besed ico.
Kaj pa! Dokler bo vladalo mnenje, da so vojaki samo vojaki ki bo in morajo biti slepa orodja, da v dr-žujejo trhlo krtino, ter ne smejo biti ljudje in državljani za časa svojega službovanja, do tedaj ni misliti, da bi se kaj ukrenilo.
Ne moremo pa se vzdržati' male opazke. Znano je kako se postopa z amerikanskimi vojaki, pokazali pa
Naj cenejša pošta Japonskem.
Ja
na
Samo 5 000 Italijanevj® bilo leta 1801 v Združenih državah; dandanašnji jih je 400,000.
V Mehiki je po zadnjem ljudskem štetju 12,491,573 prebivalcev. Med temi jih ne zna dve tretjini ne čitati in ne pisati.
Šolo za kočijaže nameM" vajo napraviti v Berolinu, da bodo le-ti spretnejše vozili in se ne bo toliko nesreč dogajalo.
Največji kanal, kar so jih je doslej izkopalo, je takozvani o®' sarski kanal na Kitajskem, ki je dolg 198 angleških milj.
V mesecu aprilu je došlo v New York 54,279 naseljencev z<1 Združene države, to je za 10.00® več, kakor lani v istem času.
Manila glavno mesto"4 Filipinih, ima po zadnjem ljudske® štetju 344,732 prebivalcev. Med mesti v Združenih državah zavze®' lje sedemnajsto mesto.
čez atlantiški ocen hoče prepeljati v Ameriko nek1 francoski zrakopovec v balonu. Na-deja se to pot prevoziti pri ugodne® vremenu v petih, pri neugodnem f dvanajstih dneh.
Zlata je v morju neznansk« množine. Nekateri hočejo vedet'i da pride na vsake tri tone vod« ea lct. Če je temu tako, potem ®4* mo dvigniti ga iz vodene globočin' in vsi ga bomo imeli dovelj. I;
Dva debeluha sta tekla li stavo $1000 v Atlantic City, N- J-Eden je tehtal 208 in drugi 230 funtov. Precej poti je bil ložji prVl' nesreča pa je hotela, da si je zvini' nogo in 230 funtov težki tekmec g4 je pretekel.
Avtomobile za poštn0
uporabo so poslali te dni v Nov' južni Wales v Avstralijo. Vsak1 teh voz ima devet konjskih moči m prevaža lahko zavitkov do 1°°" funtov. Novi južni Wales j« v Avstraliji, v Evropi pa še ne rabij0 avtomobilov pri pošti.
Izvan reden božji blag0' s 1 o v uživata dva zakonca v Land? Run, Md. Sedaj je namreč ona p0' rodila išestindvajseto dote, zdraveg4 čvrstega dečka. Doslej je že imel' trojčke, trikrat pa dvojčke. Vsi troci so zdravi in žive. Žena je bil4 stara 17 let, ko se je omožila in n1 bila še nikdar bolna.
Nad konjem se je maščev* na prav grd način nedavno Elij4 Franklin v Folsom N. J. Franki10 je prišel prav tiho neopažen k sv°' jemu konju, kar je konja presti"4' šilo, da je udaril s kopiti Franklin* in ga zadel tako nesrečno, da je zlomil levo roko. Nato je ratjar' jeni Franklin udaril s pestjo desnih konja tako silno po glavi, da g* je ubil na mestu.
išli |U
S
Pijani Indijanci so pri za priče v Omaho Neb. k sodiš zoper nekega prodajalca žganja tako jasnimi dokazi podprto pri"0' vanje je moralo pač roditi dob«r vspeh. Takoj po izpovedi v sodiš0" so aranžirali pijani Indijanci na koridoru svoj narodni ples, tod4 močno rjovenje ni po mnenju p"'1' čajev za v poslopje pravice in priče so zaprli.
Žepni tatovi so napravi'1 v romarski cerkvi blizu Budape®te ua Ogerskem med službo božjo v®' liko paniko, da so ložje vršili svoj® rokodelstvo. Ko se je namreč z;
smo ravnokar, kako ee vzgaja av- j la pridiga, s^ zakurili pod kor°nl atrijske vojake. Kolik razloček! In vendar menda nihče ne trdi, da so amerikanski vojaki slabejši od avstrijskih.
Vojaku je treba ponosa, časti samozavesti, poguma, teh lastnosti pa ni možno vcepiti s klofutami niti z brcami, s takim ravnanjem se ^biie še ono teh lastnosti, kolikor ji) je vsakemu podarjenih že od narave.
nekaj v ta namen pripravljen®g* papirja in ob enem zakričali: og01^' Nastala je strašna zmešnjava. je rinilo proti vratom in tepta'° drug drugega v silni gnječi. Sam0 žepni tatovi so hladnokrvno vrs1 svoje rokodelstvo. Pa tudi ne do'' go. Policija je kmalu vse izvob*'® in je predrzne tičke spravila
p oa
ključ.
Inkorporiraua v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; p	URADNIKI:
p^dsednik: Anton Nemanich, cor. Scott <fc Ohio Sts., Joliet, 111. t ^predsednik: John R. Sterbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mict£ )U	mihael Yarojan, 903 N. Scott St.; Joliet, III.
^jnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, III. k agajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. ^oviii vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo, ^adzor- f	Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont
nik;. ] Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. Pinaui;nj ( John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. odbor- "( John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III.
I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, III. ;,> Pravni ( Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. " odbor: \ J°HN Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111.
I Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. prizivni t Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor' i Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
( John Grdina., 1751 St. 'CWir St., Cleveland, 0.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega , Cinika (M. WARDJANA) po svojem zastopnika (delegatu) in po Nikomer drugem.
prošnja.
Slov- Kat, Podp. Društvo sv. Jožefa v Crested Butte, Colo, želi pristopiti h K. 8. K. Jednoti.—Imena:
?,nifel° roj 1878,	Janez Simonič roj 1878,	Janez 8imonič roj 1876,
Ant ir'-°«ar " 1877,	Edvard Peček " 1877,	Jos. Jelenič " 187«,
Mu ""kovič " 1873,	Janez Fatur "1871,	Mihael Tomšič " 1867,
*.ii,M*l«nšek " 1866,	Jos. Tomšič " 1867,	Franc Tomšič " 1866,
Jo/*0 Težak " 1870,	Marko Krašovec 1866,	Janez Sajn " 1868,
j »od j a " i860,	Marko Bajuk " 1865,	Janez Peček " 1857,
Pristopili so:
4sSl«Vu sv- Jo^a 41 Pittsburg, Pa. Anton Kenik 2724 roj 1869, Friderik Ogulin f d* r°j 1867> sprejeti 13. maja 1901.	Društvo šteje 36 adov.
irin av- Jožefa 7 Pueblo, Colo. Jožef Stergar 2726 roj 1872 sprejet 14!. maja lC d, y1'	Društvo Šteje 171 Udov.
,£tvu sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Janez Ušeničnik 2727, Anton Papič 2*/!& roj S rt ls?3. Mart. Peršina 2729 roj 1873, »prejeti 15. maja 1901. Društvo Si- 87 u 'uštvu sv. Jožefa 53 Waukegan, 111. John Dolinar 2730 roj 1875, Ignac Vihtelič 31 roj 1865, sprejeti 20. maia 1901.	Društvo šteje 99 udov.
utUstvu sv. Vida 25 Cleveland,"o. Franc Leskovič 2732 roj 1882, Anton Petelin *<33 roj 1875, Janez Kromar 3734 roj 1871, Janez Glač 2735 roj 1875, Jakob K^renčan 2736 roj 1869, Juri Malovrh 2737 spr. 20. maja 1901. D. š. 141 u.
Suspendovani za nedoločen čas:
°4(Jništva Matere Božje 33 PitWburg, Pa. Jos. Rutar 1790, Jos. Ivanušič 1783, F. Kov&čič 1783, Mat. Flajaik 1742, Franc Tomec 1754, John Papa 1787, 0<j P' 1901-	„	Društvo šteje 52 udov.
u stva sv- Vida 35 Cleveland, Ohio, Jos. Campel 1347, Anton Prijatel 1372, ^Mtiu Zaletel 1392 20. maja KS01.	Društvo šteje 137 udov.
I«l«£en:
Odrttu5tva sv. Alojiija 47 Chicago, 111. Janez EtčuI 2080, 13. maja 1901. D.š.20u. Ufuštva sv. Vida 25 Cleveland, O. John :8ustaršič 2413 20. maja 1901. D.š.l40u.
M. WARMAN, L tajnik K. S. K. J.,
9©3 N. Scott St., Joliet, 111.
1i delavskih krogov.
p •
. 111 s b u r g , 20. maja. — Re-Sniranje predsednika New York ^ Cleveland Gas Coal Co. bo brž-rodilo te posledice, da bodo de-| Vc' pri teh delih zopet pristopili k unijam. . konferenca, za določitev plače i.j •'ovalcem zelenih steklenic, je J ^ a sinoči končana. Vse točke, o ^terih se ni bilo možno zjediniti, ^ Prepustili odboru, ki se bo po-j. etoval o tem v Atlantic City v ju-Tovarnarji zahtevajo več učen-> delavci pa proti temu odločno , testirajo.
^ ^Richmond, Va., 19. maja. -
jh6Set "»asinistov "Richmond Loeo"
yt°tive and Machine Work«" j« L^aj ustavilo delo, ker je družba «8loviU 25 delavcev, ki so izdelo-1 drobna orodja. Zahtevajo brez-. Sojno, da se vsprejme odpuščene . *lavce nazaj.
s Rochester, N. Y., 19. maja. ajk barvarjev in izdelovalcev lelov je danes poravnan in jutri ku vV8i Z0Pet stopili na delo. Štraj-t so i dosegli svoje zahteve, 'dar ne popolnoma. Plače se jim o sicer povišale, a ne takoj, po-, ,a stopi v veljavo še le septem-
t ^ meseca.
2 Cleveland) O., 18. maja.— 0 UQijskih mašinistov je priredilo ^lajno manifestacijo zoper sklepe
«ah ^ ^ 80 ^zJav^e> da ne ugode ^ otevam mašinistov. Z vso odloč-
l	8e Je naglašalo, da'mora
\ ^kniti v pondeljek štrajk.
3 y 1 ° 18< maja" ~ Niti
tovarna neče priznati zahtev a^ni.toT. Vse je že pripravljeno Veljttrajk' 3500 klavcev čaka po-
Cincinnati, O., 20. maja. — Približno 8500 mašinistov je danes tukaj izostalo od dela. Dopoludne so napravili po mestu sijajno parado.
Wash i n g b on, D. C., 20. maja. James O'Donnell, predsednik organizacije mašinistov, je izjavil glede števila prizadetih članov naslednje: Vaega skupaj utegne štrajkati 80,-000 mašinistov in sic.er v New Yorku 3000, v Philadelphiji 3000, Wilmington 1000, Baltimore 1000, Buffalo 2000 v vseh drugih mestih jih pojde na štrajk manjše število. Ukaz izvrševalnega sveta organizacije mašinistov za štrajk, stopi v veljavo danes ob sedmih. Sem 10 do-■pela poročila, da so v New Orleams in St. Louisu vse firme podpisale aahteve mašinistov in se uklonile grožnjam štrajka. Tudi š« iz nekaterih drugih krajev prihajajo ugodna poročila, toda izvrševalni svet neč« takoj izdati vse skrivnosti, ker ima s tem posebne namene. 35 odstotkov vseh priaadetih firm se jt uklonilo zahtevam mašinistov. Skoro 25,000 unijskih delavcev j« delalo devet ur, ko «e j« vprašanje začelo. Uradniki izvrševalnega sveta so prepričani, da bo štrajk naglo končan in so gotovi zmage.
St. Joseph, Mo., 20. maja. Vsi uslužbenci International Broter-hood elektrike so danes ustavili delo in zahtevajo 12% povišanja plače. Ob enem zahtevajo devet-urni delavski čas. Dosedaj so še vse družbe odbile zahteve štrajkujofiih.
Milwaukee, 22. maja. — Modelni mizarji, katerih je v mestu do 150 in kateri so zaposleni pri najrazličnejših delavnicah strojev, so imeli skupno posvetovanje v Lipps dvorani, kjer so sklenili ustaviti delo, če ne bodo delodajalci ugodili stavljenim zahtevam.
Naši zamorci.
V raznovrstni mešanici različnih ljudstev prebivalstva v Združenih državah postajajo zamorci z vsakim dnem važnejše časovno vprašanje. Da se bodo vse ostale raznolike narodnosti tekom časa združile in vz-rastle v celoto, o tem ni dvoma, kakor je gotovo, da ne bodo postali zamorci nikdar del te združitve. Ob času osvoboditve sužnjev so gojili razni človekoljubi glede zamorcev najlepše nade, realisti pa so bili vedno mnenja, da ostanejo naši črnci vse dni uboge pare. Tekom let so pokazale izkušnje, da se ti možje niso motili, izmed onih nad pa, katere so gojili filantropi, ki so se borili za odpravo suženjstva, se do današnjega dne ni niti ena izpolnila. Zamorci še dandanašnji, ako-ravno so svobodni državljani, nimajo istih pravic, kakor pa ostali sodržavljani bele polti. Najboljše se jim je godilo takrat, ko so se borili za odpravo suženjstva, takrat so jih vsaj spremljale simpatije prebi valcev severa, sedaj pa niti tegfl ni več. Na jugu so jim odvzeli volilno pravico, a nihče se nc zgane za nje, da celo na severu, kjer so vedno gojili do črnih prebivalcev Amerike veliko simpatijo, kjer, kakor.se vedno zatrjuje ne vladajo prav nikaki predsodki glede na polt ali narodnost, linčajo samo one hudodelce, ki imajo slučajno črno polt.
To svoje stališče belopoltuega plemena nasproti črnopoltnemu opravičujejo nekateri s tem, da prištevajo črncem, kar splošno vse mogoče napake. Napake ima vsakdo, radi tega pa ni še vse res, kar se očita našim zamorcem. Da so marljivi in podjetni, kažele premnogo izgledov, da so tudi nadarjeni in usposobljeni za duševno delo, to so nekateri izmed njih, ko se jim je ponudila ugodna prilika, tudi dokazali. Psovka o indolenci je popolnoma neutemeljena, da se je pa slabo mnenje o črncih tako utrdilo, pripomoglo je to, ker niso imeli takoj spočetka do-velj sredstev, da bi se povspeli malo višje nad nivo navadnega delavca na polju.
Ker ne bo nikdar možno utelesiti naših zamorcev v ostalo skupino prebivalstva, je gotovo, da bodo ostali vedno tako osamljeni in vsled tega tudi prezirani, zaničevani. Nasprotje med belim in črnim bo vedno večje in slednjič bo treba nekaj ukreniti v tem oziru. Doslej se je že poskušalo vse mogoče. Poskus, poslati vse črnce nazaj v njihovo pravo domovino, se je sijajno ponesrečil. Republika Liberija so bile človekoljubne sanje. Tudi načrti, da bi se kolikor mogoče na jugu koncentriralo črne na malo ozemlje so se izjalovili, ker se boje južni be-lokožci premoči črncev v politiki, za delo jih seveda neobhodno potrebujejo. Vsi poskusi ločiti črncode belokožcev in jih. naseliti ločeno, so »e doslej izkazali kot ponesrečeni, ker se je zamorcem boriti vedno zoper iste predsodke.
In vendar bo treba nekaj ukreniti. V nekaterih krogih so, kakor pravijo, prišli na novo misel. Pridobitev Filipin je dala povod ideji. Opažati je vedno neko naklonjenost rumenega plemena do črnega, med tem, ko vsake druge polti ljudje gledajo belokožce po strani. Radi tega snujejo nekateri naklepe, ustvariti na Filipinih našim zamorcem bodočnost in domovino.
Poznavalci ondotnih odnošajev trdijo, da so rumenopoltneži zamorcem radi tega bolj naklonjeni, ker čutijo oboji proti belopoltnim neko sovraštvo, strah pred izkoriščanjem in zatiranjem in jih dela že enaka usoda dobre prijatelje. Pripovedujejo, da domačini na Filipinih celo podpirajo zamorce, akoravno jih šo ni mnogo tam, da so celo nekako ponosni, ako si kak črnec opomore do premoženja. Isto trdijo o Japoncih. Znano je, da je nasvetoval general T. J. Morgan, da naj naša vlada sestavi vso vojno za Filipine iz samih črncev, to pa ne samo iz vzrokov, ker je črno pleme sposobnejše za tropično podnebje, ampak tudi zato, ker je bil general prepričan, da se bodo Filipine! manj vstavljali črnim Amerikancem, nego belim, ker goje do belih večje sovraštvo nego do ornih, s katerimi se čutijo nekako sorodne.
Različni listi so v zadnjem času
razpravljali to vprašanje obširneje in bili vsi edini ▼ zaključku, da se pripravlja za naše marljive in podjetne črne sodržavljane na Filipinih pale bodočnost.
Razmere v Bosni.
Božidar Nikašinovič, bosenski rodoljub je začel izdajati zanimivo književno delo "Bosna in Hercegovina pod avstro - ogersko upravo in avstro - ogerske politike na Balkanu", iz katerega je objavil celov-ški Mir sledeče:
Nam Slovencem sta deželi Bosna in Ilercogovina znani že od davnih časov; saj je bilo bas tam ognjišče turškega nasilstva, ki je tolikokrat udrlo tudi čez Savo, opuatošilo cve-teče slovenske pokrajine in stotine slovenskih deklet odvedlo turškim pobotneženi v žrelo. Nikjer pa menda ni slovansko ljudstvo moralo toliko trpeti od svojih gospodarjev, kot je trpela bosanska raja, obstoječa zgolj iz kristjanov in pokoreča se turškim begom (grajščakom — veleposestnikom). Tem je morala vsaka podložna krščanska rodbina poleg robote in obične tretjine od vseh poljskih pridelkov dajati tudi za jeden dan v letu jedno deklico ali ženo, katero si je beg izbral po «vo-ji volji. Nobena obveznost ni žalila kristjanov bolj, kot ta krvni ženski davek, in še le na nebrojne pritožbe kmetov so nazadnje turška oblastva s silo odpravila to pravico begov kratko časa pred avstrijsko okupacijo. Tudi razmerje med kmetom in .begom se je uredilo postavnim potom tako, da je kmet dajal begu tretjino svojih pridelkov, ki se je odmerila od vsega že očiščenega, na gumu ležečega žita, tako do kmet ni trpel škode. Desetina pa se je cenila po turških oblastvih še od na polju stoječega žita, in sicer po posebni komisiji, v kateri je bil zastopan beg in davčni urad po enem, kmet po dveh zastopnikih, tako da se kmetu ni lahko godila krivica, ker je bil beg, ki je imel itak osigurano svojo tretjino, vedno na strani kmeta. Ta desetina se je pod turško vlado plačevala v žitu.
Navzlic tem postavnim določbam so delali pobiralci desetine in bego-ve tretjine kmetu dostikrat hudo krivico in zato je prišlo čestokrat do krvavih bojev. Tako so izbruhnili nemiri tudi 1. 1875. ter so trajali dolgo časa. Zaklučili so se s tem, da je dobila Avstro-ogerska po berolinskein kongresu leta 1878. naročilo, zasesti Bosno in Hercogo-vino in napraviti med prebivalstvom mir in red, katero naročilo je naša država tudi prevzela in kakor znano plačala s krvjo tisočerih mladih junakov, ponajveč Slovanov.
Vsi bosanski kristjani so se od-dahnili, ko je zasedla krščanska država dežele, katere tla so vsa napolnjena s krščansko slovansko krvjo, ki jo je prelivala turška krutost.
Znano je, da so pri nas odpravili že 1. 1848. zadnje podložnosti kmeta in je kmet postal svoj gospod na svoji zemlji. Misliti je bilo, da bode Avstro-ogerska postopala tnko tudi v Bosni in Hercogovini in tako od-pomogla kričeči siromašuosti kmeta. A to se ni zgodilo. Ravno narobe; naša država je iskala pomoči pri begih in ž njih pomočjo pestila kmeta še bolj, kot ga je poprej žu-lil turški jarem. Odvisnost kmeta od bega se je šk pohujšala, ker ima bega uradnik, beg pa kmeta v rokah in je sedaj kmet popolnoma brezpraven ter ne more najti pomoči svojim krivicam niti pri begu, niti pri uradniku, ki ga pita, če ga kaj prosi, z "bosansko svinjo" in ga, če se pritoži proti nasilstvu nižjega uradnika pri višjemu, da zato celo za nekaj dnij zapreti.
Cenilna komisija za desetino sestoji sedaj iz dveh vladnih, enega be-govega in enega kmetskega zatop-nika. Bega je dobila*vlada s tem na svojo stran, da je odredila, d4 se ima njegova tretjina odmerjati izključno le po desetini. Desetina se ceni že od žita, ležečega na polju, kjer je še nevarnost velika, da ga zadene kaka uirna in da kmet potem ne bode rešil nič, a navzlic temu ima odračunati desetino in begovo tretjino. Uradnike, okrajne glavarje, poučuje vlada po tajnih ukazih, kako da imajo postopati, da se naceui čim višja desetina in zato se izbero
sami taki cenilni možje, ki delajo na korist vlade in na škodo kmeta. Tudi beg ima tem večjo korist od tega, čim višje se naceni desetina, ker se mu odmerja njemu pripadajoča tretjina, kakor že omenjeno, po desetini. Če bi kmet pridelal na primer 100 birnov žita, bi znašala desetina, če je pravilno cenjena, 10 birnov. Begu se odmeri tretjina po desetini, torej mu pripada 3 krat 10 birnov, t. j. 30 birnov. ("»stalo bi kmetu torej 70 birnov. Ker pa na-cenijo cenilni možje na povelje uradnikov veliko višjo desetino, kot bi jo imela praviloma naceniti (kar se zgodi tem lažje, ker se ceni po snopih na polju), se naceni desetina navadno na 15 odstotkov in odpade po tem takem na bega 45%. Kmetu ostane po zgoraj navedenem vzgledu komaj 40 birnov od 100 birnov, ki jih je pridelal. Pod turško oblastvi-jo kmet ni trpel te krivice, ker je bila komisija na njegovo korist sestavljena in je dal begu tretjino onega žita, ki ga je namlatil in spravil potem v svoje shrambe. Sedaj pa se kmečkemu zastopniku cenilne komisije kar naravnost rogajo,
Poprej je kmet odračunaval desetino v žitu, sedaj pa jo mora v denarjih, in sicer mora plačati ves da. vek v jeseni, ko je, kakor znano, žito najceneje. Če pomislimo, kako malo žita kmetu oatane in koliko davka mora plačati, je razvidno, da moraz vso svojo družino stradati že po zimi. Poleg tega določi vlada za vsako vrsto žita ceno tako visoko, da kmet najboljšega ne proda drugače, kakor za tretjino nižje, kakor je vlada odmerila ceno, ko je določevala desetino. Čc se vse to jemlje v poštev, je jasno, kako grozoviti davek mora sedaj nositi kmet iu kako težko, da stoka pod to neznosno pezo. Če hoče zadostiti vsem tem obveznostim, če hoče se shraniti žita za prihodnjo setev, potem mu ne ostane ničesar, s čemur bi redil sebe in svojo navadno mnogobrojno družino, in tako strada to ljudstvo vsako zimo in namesto da bi ute-šilo svoj glad, moli k Bogu s pov-zdignjenimi rokami, da bi mu zbolj-šal težko stališče. Drugi pa uživajo sadove njegovih krvavih žuljev.
Pred dvema leti je bilasilna lakota v Hercogovini.Ljudstvo,ki ni imelo kaj jesti, je rezalo skorjo raz drevja in kopalo takoavano črno korenino iz tal ter kuhalo iz tega juho in jo pilo. In pri tem je prišel premeten uradnik na misel, da se mora obda-čiti tudi to črno korenino!! — Nekoč jesilno stradala mnogobrojna kmetska družina. Ni imela drv, da bi si zakurila ledeno sobo, ni imela odeje, da bi si zagrnila nage premrle ude, in ni imela moke, da bi si utešila svoj glad. Kmet ni mogel gledati te silne muke, šel je v era-rični (državni) gozd, tam nasekal nekoliko drv in jih hotel v mestu prodati ter kupiti živil za svojo za gladom ginečo družino, Pri tem ga zaloti gozdar, ga zmirja s tatom ter ga hoče izročiti žandarju. Kmet ga milo prosi in mu toži svojo bedo, a zaman. Naposled vskipi ubogemu kmetu ob trdosrčnoeti gozdarjevi kri, zamahne s sekiro in ga ubije. Potem odpelie drva v mesto, jih proda, kupi moke za svojo družino ter jo jim pošlje, sam pa se gre objavit na sodnijo kot ubijalce.
In če ne more plačati davka, pridejo biriči in mu odnesejo vse, vzamejo zadnji kotel, odpeljejo zadnjo kravico ali kozo, ki je bila jedina rediteljica malih otročičev, vzamejo naposled zadnjo kokoš iu zadnje pišče, zadnjo odejo, zadnjo rjuho in prepuste ubogega kmeta z vso družino milosti božji.
In usmiljenja ne najdo ta uboga para nikjer; če gre k uradniku se pritožit, ga dostikrat za to "nesramnost" zapro in v vseh višjih inštan-cah se mu ne godi boljo, če hočejo priti do svojega cesarja in mu tožiti o svoji neznanski bedi, se jih lovi na vse načine in se jih zasleduje vsled take "predrznosti" kot politične nevoljneže in nemirneže in tako trpi naprej, topo udan v svojo grozno usodo, povsod zaničevan, povsod zatiran in povsod le Blužeč tuji koristi. Tako bridko so ga varale nade, ki jih je stavil v svoj-o rešiteljico od turškega jarma, v avstro ogersko državo.. Tako jih gin« vsako loto na stotine od gladu, drugi pa so postali iz prej premožnih kmetov berači.
Marijin škapulir.
Veliki petek leta 1884. je prišel Mr. Mac Gill v mesto Gainesville, države Indiana, ker je mislil, da je tam katoliška cerkev, da bi oBtal ondi čez Velikonoč in opravil svojo versko dolžnost. Tje prišedši pa je spoznal, da tam ni cerkve ne duhovnika, in da najbližja katoliška cerkev je v 100 milj oddaljenem mestu Pilatca, okraj Putnam. To pa se mu je zdelo predaleč, zato je ostal v Gainesville in se nastanil v hotelu. Kmalu je opazil, da je v neko sobo hodilo več ljudij noter in ven. Na vprašanje, kaj da imajo tamkaj, mu odgovori gospodar, da leži v onej sobi mlad mož iz države Massachussetts nevarno bolan.
Mac Gill je šel tudi obiskat bolnika in ker ni imel posebnega opravka, se je mudil dolgo ob njegovi postelji in ga kratkočasil s pripovedovanjem najnovejših novic; ogibal se je pa skrbno napeljati govor na vero, ker je mislil, da mlad mož doma iz Nove Anglije je gotovo protestant,
Drugo jutro je set Mac Gill zopet pogledat svojega bolnega znanca. Hoteč mu zrahljati vzglavjo vzdigne bolnika v postelji in opazi pri tej priliki v svoje začudenje škapulir, ki" ga je nosil mladi mož okrog vratu. Vpraša ga, če je katoličan.
"Jaz nisem nič" odgovori bolnik. "Moja mati je bila katoličanka, pa je umrla, ko sem bil še majhen. Sprva sem hodil v katoliško šolo, po materini smrti pa sem pomagal očetu, ki je imel v Bostonu boarding house za mornarje. Lahko si mislite, kakšna je bila moja vzgoja. O veri nisem nikoli nič več slišal, tudi v cerkev nisem šel ve«. Pred par loti sem se nevarno pobil na glavi, ko som hotel vkrasti vožnjo na železničnem vlaku in pripeljali so me v bolnišnico. Usmiljena sestra, ki mu je stregla, mi je dala, preden sem zapustil bolniinico, škapulir ter mi priporočila, naj ga nosim, češ morebiti mi bode še ko- ' riatil. Njej na ljubo sem ga obesil okrog vratu in ga nosil ves čaa, ker je bila tako dobra in ljubeznjiva z menoj."
Mac Gill je spoznal iz teh besedi, da mladeniču ni še ugasnila zaduja iskrica vere, zato ga vpraša, bi li ne hotel videti katoliškega duhovnika. Bolnik privoli in pristavi, da če tudi je že vse pozabil, kar je kdaj vedel o katoliški veri, bi vendar rad umrl v veri, v kateri je bil krščen. Mac Gill je videl, da so mladeniču ure seštete, šel je na brzojavno postajo in brzojavil po duhovnika v Pokitki. Drugo jutro je došel duhovnik, oč« Kenny, podučil mladeniča, ga spovedal ter mu. podelil sveto obhajilo in poslednje olje. Čez dva dni je umrl mladi mož.
Ni-Ii to zopet dokaz, kako se usmili pros veta Devica svojih otrok? Ko bi mladi mož ne bil nosil ška-pulirja, bi bil umrl v svojih grehih.
SMi prestar za učenje?
Kato, slavni rimski državnik, g« je v svojem osemdesetem letu začel učiti grškega jezika.
Sokrates se je v poaui starosti vadil igrati na muzi kalne instrumente.
Plutarh se je učil latinščin« od svojega sedemdesetega do osemdesetega leta.
Franklin se je pričel učiti filozofije, ko je dopolnil svoje petdeseto leto.
Ludovico Monaldesco je spisal "memoire" svojega Življenja v visoki starosti U5. let.
,°g.il.by' Prestflvljavec Homerja in Virgilija ni znal ne grškega ne latinskega jezika do svojega petdesetega leta.
Bocaccio je bil že 35 let star, ne da bi se bavil z literaturo in je vendar postal jeden največjih mojstrov toskanske šole poleg Danteja in Petrarke.
Sir Henry Spellman v svojem dvajsetem letu še brati ni znal, a se je potem poprijel učenja in postal jeden najslavnejših'*.učenjakov -i 4 angleških.	s.	i ■	*
Tako bi lahko navedli. Jt^aže- izgledov mož, ki so se'Se le v poznejši starosti začeti učiti, pa no vendar le dosegli velike vspehe in zavzemajo častno mesto v človeški zgodovini. •
Samo lenuhi pravijo: "jaz sem prestar za učenje."
Slika iz življenja
Visoko se vzdigujejo valovi ja dranskega morja. Kakor bi hoteli priroda zadnjikrat pokazati svoji sile — tako tesno se je vzdignil vi bar na morju. Orkan tuli in goni ni obrežje valove, visoke kot gore Stari ribic in njegova žena sedita 1 varni koči in zreta ven na vzburkam morje. Zdajci se oglasi znamenje z: pomoč, znamenje, katerega se mor narji le poslužujejo, ako se gre z; življenje in smrt. — Ribič skoči ni noge in z veseljem si jame mencat roke. Na njegovem licu se pokažeji zgubančene poteze — znak divje po hlepnosti. "Morje nam nocoj pri nese blaga potaplajoče se barke stara."
"Če le ne bo stalo kako človeške življenje, Anton!"
"Nu, kaj pa to, človeško živ ljenje! Širno morje uniči dan ni dan mnogo človeških življenj. Al najdejo ti kje drugje svoj grob, al tukaj, to je enako, če se nobena la dija ne potopi, ni za nas nobenegi blaga. Mož z denarnico za pasom katerega je morje lansko leto pri plavilo na suho, nili bil to za naji dober plen?" —
Zopet je zadonelo znamenje za pomoč tja v viharno divjo noč, s zdaj krepkeje in močneje kot prvič.
"Le streljajte, ob takem vremenu se ne upa živa duša tja do vas. Vi ste mi zagotovljeni," pristavi ribič. Nato stopi k oknu in se ozre ven na morje. Svetli žarek zažari v nočno tinino, za njim pa doni votli grom.
"Če vidim kako ladijo v nevarnosti", reče žena, "se vselej spomnim najinega sinu. Mogoče, mogoče, da še pride kdaj k nama, ko-jega tako željno pričakujeva!"
"Najin sin? On? ta gospoduje v Ameriki na svojem posestvu in ne misli na svoje stariše. Ne, stara njega si le izbij iz spomina, on je za naju izgubljen!"
"To pač ti praviš," reče starka; "meni pa je objubil, da pride, ko si bo nekoliko prihranil. In on je mož - beseda. Meni se dozdeva, kakor da bi zdaj in zdaj stopil pri vratih notri."
"Neumnost!" odvrne ribič. "Izbi, si take misli iz glave. Če bi bil najin sin tako dober,kakor ti misliš,po8lal bi nama bil žc zdavno denarja čez morje. Saj so šli tudi drugi tja, in vedno se sliši, kako se zdaj drugi spomnijo domačih s kakim bankovcem."
"Gotovo ima nesrečo, da si ne more kaj prihraniti in ne more ničesar poslati," reče starka.
"Kako zopet čenčaš!" ji nevoljen odgovori mož. "Najprvo je oblju* bil, da pride, ko si bo kaj prihranil in sedaj nama niti ne piše, ker je v sreči in bogastvu pozabil na naju. Ne piše in ne pride, ker ne misli več na naju in s tem dovolj!"
Zdaj se med groznim bučanjem viharja v tretjič oglasi strel čisto pri obrežju.
"Jezus Marija!" zakriči starka, in s sklenjenima rokama pade na kolena.
Ribič pa se jame zvijati kakor ropni ptič, kedar zagleda ravno pod seboj plen in ga skuša ugrabiti. Vihar prinaša vpitje obupajočih človeških glasov na uho. V tem ko se ribičevi ženi zibljejo ustnice t globoki molitvi, kakor bi bila zamak-»jena, pa stopa ribič s črnimi nazo-,ri v duši ven v viharno ^poč. Zdaj •stopa gori na golo skalo, od katere jpregleda vse morje. Pri svito blede lune, katera je Vavno «edaj stopila izza raztrganih oblakov, razloči vkako valovi z ladijo pluskajo ob meko skalo. Z groznim hruščem la-■ dija zopet odleti. V tem zakrije zo-jpet teman oblak bledi mesec^Naenkrat zasliši ribič grozovito pokanje. | Takoj na to pa ne sliši nič druzega ] kakor tuljenje viharja in gromenje , in pluskanje vzburkanih valov proti j skalnatim stenam.	j
Toda, kakor bi bila dovršila pri- ] roda svojo dolžnost, se vihar pola- . goma poleže, le peneče valovje se še ne more tako hitro pomiriti. S sklonjenim telesom stoji starec in poie-Ijivimi pogledi se ozira tja na morsko površje, katero val za valom I meče na obrežje. Zdajci spreleti ri- i biča peklensko veselje; vklub tmini J zagleda v bližini nekaj temnega, — r stvar, katero val ravnokar vrgel k tja. Ozirajoč se ni vse strani in > oprezno plazeč, približa se ribič z
motni stvari. Bilo je — moško truplo, katero je raztegnjeno legalo tam na peščenem produ, ja- V trenutku je ribič tik njega, po-ela klekne zraven na tla in jame stikati 3je po žepih ponesrečenca. Ne dolgo — vi- pa izvleče dobro napolnjeno denarna uico iz žepa.
re. "Sicer še živi in še diha", de ri-v bič, "mogoče da se zopet zave; pa ino 8aj bil denarnico tudi lahko na za morju izgubil in morje je široko in or. veliko!"
Zil Zopet začne ponesrečenca preisko-na vali in zdaj najde lično uro z veri-ati žico. Peklenska misel ga spreleti. Bj0 "Uro in verižico vtaknem v svoj po- ^ep, ponesrečenca pa nesem na rob „.j. bližnje skale, od koder sem bil za-ke, gledal potapljajočo ladijo. Če se zopet zavede, zamogelbi uro pri meni ko opaziti in me potem naznaniti v vasi.
In jaz veljam-za moža - poštenjaka iv- v celi vasi, in če bi ure tudi nikol lin ne nosil, zamorejo me sumničiti, da \li sem si prisvojil j. . .V globočino s ali teboj, saj nisi prvi!" la- Zgornje truplo nesrečneža je vi-•ga selo nad skalnatim robom, ob katerein, ga strmo steno se je morje odbivalo. ri- En'sunek — štrbunk — in val, ki iju se je ravno ob skali razplusknil, je sprejel nesrečneža v svoje na-
za ročje......
a	II.
Po mnogih ovinkih je korakal ri-nu bič proti domu, kot bi ga čakala
doma nesreča. ic- "Neumna stvar", je mrmral, "saj na vendar ni prvikrat, da som zapodil Q0 enega nazaj v morje." — Med tem n- je vihar popolnoma pojenjal, in zo-ir" pet je zavladala mirna tišina po morju. — Ne da bi zbudil žene, ka-tero je utrujenost posilila v molitvi, spravi se ribič v spalnico. Bal se je njenih sitnih vprašanj. v "Neumna stvar", — zopet ponav-ae Ija spravljajoč se k počitku. Ni se ra mogel znebiti nekega nepokoja in Je vzemirjenja.koje se ga je polastilo kot še nikoli poprej. Ne more strpeti a» v postelji, hitro se obleče na pol in 81 prižge luč. Potem izvleče uro iz ri žepa ter jo drži k luči. Takoj pa se strese po vsem životu, in a groznim krikom: "Sveti Bog" obmahne na ., stol. Bila je njegova lastna ura, ura, 'J katero je dal nekaj let poprej —
sinu, ko je ta odhajal z doma. a Krik prebudi ženo. Pred njo stoji *z njen mož, bled kot stena, z iz globo-n kih votlin stopajočimi očmi, s pre-S1 močeno glavo. S tresočo roko drži 7~ uro in verižico in zdaj pa zdaj se mu e izvije njegovim prsim ude pretresajoč krik. s- „ , .
"Sveta devica! Kakšen si? Kaj pa
n ti je?" zavpije starka. it "Najin sin je prišel, starka, on se .j bori z valovi. Na pomoč, na po-
moč!"--S temi besedami pusti 1
uro na mizi in hiti ven v noč. Leti in leti, da dospe d^ obrežja. S hitrimi koraki stopa na skalo, od ka- • tere doli je vrgel malo poprej svo- ' jega — lastnega sina. Starka pa hiti 1 z negotovimi koraki za njim. Ko J dospe do vrha skale, ni bilo o ribiču ' ne sluha ne duha. Le pluskajoči valovi so naznanjali ubogi ženici, kaj ( r se je zgodilo.
a	* * »
Med mrtveci, katere je morje vr- ( »* glo drugega dne na suho, bila sta
0	tudi ribič in njegov sin. Skupna go-
-	mila naj bi družila očeta in »ina. Tl ' Starka pa je imela svojega moža za ■
•	ubijalca in samomorilca; saj je ve-
j	la vse.... Še nekaj let je obisko- o
9	vala grob »vojega sina, plakala na S
3	njem revica, in vselej se je prika- k
1	zala na njenem bledem, od gub raz- " i	oranem licu, debela solza. Gomile . >	svojega moža pa ni obiskala nikoli. I
•	Njena usta niso nikoli več imeno-
.	1C
' vala njegovega imena. Dasiravno se u ' je pozneje preselila v drug kraj, po- G stalo je hudodelstvo ranjcega moža
-	kmalu tudi tam znano. In kedar -! morje pluska in buči proti skalam,
in kedar žvižga čez gladino, tedaj,	p
pravijo ri barji, da kliče stari ribič	v
na pomoč in se spušča iz skale v	z.
▼alovje, v katero je vrgel svojega	ij
1 lastnega sina.	p
F. Ostroženski. y
" ""' j^j
"Dolgo časa mi je srce tako močno bilo, da nisem bil ▼ stanu hoditi in , zdravniki mi niso mogli pomagati. Jedna steklenica Severove srčne to- — nike mi je toliko pomagala, da sem kmalu mogel začeti delati." Joseph ol Vrana, Calumet, Mioh. Cena $1.00 p« za steklenico.	ga
R. C. BF.RTNIK.	L.B. BERTOIK.
BERTNIK BROS.
5 IZDELOVALCI FINIH SMODK.
» Niša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov. . 5 centov
e 405 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. v
•	Štefan Rebrovič
(Svratište gradu Severinu)
•	618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
„ toči domača vina iz čistega grozdja, dO'
bro kalifornijsko žganje in najboljše "	smodke.
- Priporoča se v obilen obisk rojakom Hr a vatom in Slovencem.
f —————
v Frank A. I^ames
J	izdelovatelj cigar.
112 N. Bluff St.,	Joliet, III,
Teiephon: 17-'. Moja posebnost so: one^Flai^Sc
t
. Priporočam »e Slovencem v obilno naročbo, J	Vprašajte svojega mesarja za,
: Atrjm InA Mm,
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
( 112 Exchange Street - Joliet, 111.
! M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš ifcvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
Prenotiič* in hrana je vnem novodoSlim na razpolago.
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, 111.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
JOHN MODIC
1145Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
•Tolln Kraker, 1199 St. Clair St.. Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obilen poset svojo novo gostilno, oblino založeno z dobrimi pijačami, doma kuhanim žganjem, tropinovcem.pivom,vinom in smod-kainl. - Prodajam tudi p re m o g ln vsprejemam vsakovrstna naročila za prevažanje tovora.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. •09 N. Chicago St., Joliet, 111.
Doktor Frederick,
Soba 404 Barber Bldg., Phone 2134. Stanovanje, 1482 Benton St.. Phone 1414.
Pfa<iaeilf°: HI:p.m. Joliet, III.
® Krajevni zastopa
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
JOHN KUKAR.
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji 'n K rojaki, želeči potovati v staro domovin* —: stopam pa te-le znamenito črte i
BCOMPAGNIEeW	D' k' "'S ^
AMERICA!* UNE^INT^NAl^' NAVIGATION CO., vozečo na SouthafflP^, DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kunu. P**0.« moje posiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem Pr^'v in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 iroldin%
Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILMCO, preskrbljeno a * pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnieo.
m MALI OGLASI.
,0. IŠČE SE JOŽEF ZUPANČIČ ltj doma iz Hudeje, fare Trebnje na
_ Dolenjskem? Pred štirimi leti jt
bil v Pittsburgu, Kans. Za njegov ir" naslov bi rad zvedel njegov podpisani brat, kamor naj se blagovoli ri- kaj več o njem naznaniti. pa John Zupančič 207 Bridge St. „a _Joliet, 111.
in IŠČE SE MARTIN RUS, ROJEN v 85 Lokvici pri Metliki, Kranj' :o- sko, Austrija. Pred petimi leti j« ri. bil v Jolietu, 111. potem je odšel v tj Pennsylvanio. Kdor ve za njegov ! sedanji naslov, naj ga blagovoljne naznani sinu John Russ-u. ob 1200 N. Broadway, Joliet 111. ;a-	'
Več hiš z lotami ste
. godnem kraju jo naprodaj po zelc primernih cenah. Kupci naj se oglasijo ka pri STEP. KUKAR-JU, 920 N. Chicago ol St., Joliet, 111.
Hiša na prodaj.
Na prodaj je 154 čevljev dolga 'i- in 66 čevljev široka lota in hiša s •e. štirimi sobami. Nadaljna pojasnila o daJe S■ Frank Ambrosich, k'. 513 Bluff Street, Joliet, 111.
Z Dober mesar,
vešč slovenskega in angleškega jezika, dobi lahko takoj dobro službo. . Plača po dogovoru. Pismene po-nudbe je nasloviti na "Amerikanski 'a Slovenec", Joliet, 111.
S Izvežban organist,
m (Cecilijanec), izurjen ob jednem kot j. cerkovnik. Naslov:
o	ANTON KOROŠEC,
i- 119 Northern Ave., i(	Pueblo, Colorado.
*	DOBER BRIVEC
Ie	(BARBER)
n Slovenec ali Hrvat z dobrimi spri-
0	čevali dobi takoj dobro, trajno slu-žbo. Plača je po pogodbi. Le po-polnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki ogla-
z sijo pismeno na
JOHN KUKAR, " 020 N. Chicago St., « Joliet, 111. a «—————-—.———.
Pokliči po telefonu št. 2033
" ALEXANDRA DARAS,
1	za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd.
i ALEXANDER DARAS, a 122 Jefferson Street,
Joliet, Illlnos. |
1 HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE
3
izposoj uje
j T. F. Baskerville
408-410 Van Boren cesta ' Jo"et, Illinois.	T„, 133g I
! FRANK ROGEL, SALOON.
i	(S posebnimi sobami.)
Točiva Porterjevo in v atekleni-j cah tudi Anheuser • Bush pivo, dobra domača vina, line wliiske in smodke. Na razpolago vedno prost lunch, . ob sobotah še posebno. — V obilno obiskovanje se priporočata
' FRANK ROGEL in J0E LEGANJ
™ /S&StT ™ JOLIET, ILL
L '
Ako trpii narevmatizmu, oteklini,
•	otrplih mišicah, boleznih v križu, Severovo olje St. Gotharda ti bo v kratkem pomagalo. Cena 50 c.
Genuine sUmptd C. C. C. Ntvtr sold Inbulk Btwart of the dealer who tries to sell "something just as good,"
l3Bl«t v Buffalo na razstavo
po Nickel Plate železnici iz Chicage s v Buffalo in nazaj 21. in 28. maja | za samo $13.00. Vožnji listki so ve- | ljavni pet dni, od dneva prodaje na- Ig prej. Vsak dan vozijo trije direktni J vlaki, ki imajo vsi spalnice in obed- | nice. Za podrobnosti ineabroiurico 1 o pan-amerikaaski razstavi piši na glavnega zastopnika: John I. Cala- i ban, 111 Adams St., Chicago, 111. |
Slabim nasledkom gripe prideš v	1
okom, če rabiš Severove praške zo-	i
per prehlajenje. Mnogokrat prema-	f' gajo bolezen v 24. urah. Cena 25 c.
ANA VOG-RIN,
izučenu babica, 603 N. Bluff St., JOLIET. ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov Uubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAH.
Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
702 Washington St - JOLIET
AMERICAS MOST POPULAR RAILWAY
mMta
PERFECT PASSENGER SERVICE
TO
AND POINTS IN
ijlj^
ANO TKKU1TOHY BEYOND.
—	Č3itajte to! o*o+
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici da
v
veliko zalogo svetovno znanih s	1
- Emersonovih	Heinzevfr
light runnijvq	v
Gramerjevih	SlaS0V,fi!
•	m^t^^L .	kakor tu*
t Kimbalovih	J
^	^^ Kimbaovin
in	...orgelj-'
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od $lG.OO do #73.00.
1	Za trpežnost strojev se jafači. — Oglasite se za te stroje v ti«^
AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in g0$* instrumente pa pri	y
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINO^
"	■===	telefon 2oo».
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
DH. O-.	POHEl,
, sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West
Park & Central Strs., Kansas City, Mo.,	j
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdr»v skega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostlj se priporoča slovenskemu občinstvu.
|	Glasovitl in proslavljeni zdravnik,	<
' ^i se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi '?ci Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251« a zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Pr^J mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal preds«a% , dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Z* tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
8 trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, y bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. Opatka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne mot'L magati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdr*'
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku ln bratu po rodu ln krvi' Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk otf
-:VSI ONI:--j(
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, k stara bolezen, in on odpošlje taki j zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. y t čaju, da vidi, da je bolezen neo. dravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče <>* trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Dr a. Poheka niije podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdr*^tj prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo prip01^^ THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City. S tefe potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnanoijelno odgovoren za vs«. ^ spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in prizn»D najboljšega zdravnika v Kansas City.	»
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. V- s ^
SpoJtovanl zdrnvnlt:— Naznaujam vam, da sem vsa zdravila porabil ln sem popolnoma Z»lo se vam zahvaljujem, ker sera bolehal 33 let na želodou in irevlh in aem mislil, da ni vef p» m^Jo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANlC, H«"11* ' ^
Spoštovani Dr, Pohak;—Lep^ vam hvala za ozdravljeuje mojega revmatizma, vsie4 kaMf^voO1 trpel oelih 20 let.	-	JAKOB KELLER. Helen*.
Dragi t'. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo »»UJf.** za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVE HA RAK, Cameron, ^
Dragi zdm <>lk:—« tem vam naznanjam, da J« moj »ln povsem dobil irak in dobro k* na obe o« eisto nie videl dolgo časa. Mnogo ho vam zavezan za dobro ozdravljenje.	cA<f
_ „ ,	.	BEN HENDERSON, K»n»»«
SpoStovanl gosp, »dravni :—Vella vam hvala za svoje otdrav ljenje z težke bolezni. «riab
THOM. JURKOVIc, Iron MounUln, »»
■—NASVETE DAJE ZASTONJ__
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite n»:
DR. <3r. IVAN POHEK,
Post Office Bores 553 & 563.	KANSAS CITY, W0., U« S' A
t Nikdo ne pozna več želode« boleznij,!
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno	ji
$ GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
^ Dr. IML F. Bozinoli. ^
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in črev, ter je J1 fc najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni j katar, p okrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. # •	Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec A
pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po- U J= navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek ji tega zdravila.	"
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: *
£ »r. M. BOZINCH, i|
T* 519 Milwaukee Avenue_- . CHICAGO, ILL.
e^ G-lavno agencijo za Joliet 4 j
f* kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g.
T -A.- nemanich,
X* 913-015 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL. V
Priporoča se reja kom v obilno naročbo v mestu in oddaljenih krajih. X
=======^-----S^
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
•• PREMOGOM 1» •• SALOON,
isariaasr--
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET. ILL.
Ml Street Exchange Saloon
na voglu Ruby in Bluff St.
Joliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO.
"Jiojaki, dobro došli/"
John Gerzin,
Corner 2, Bldg. East Chesnut St. VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem svoj< lepo urejeno
GOSTILNO
v obilen obisk. Točim vsakovrstni dobre in fine pijače, sveže pivo razne likerje ter prodajam najfinej< smodke. Tudi Trinerjevo zdravilni grenko vino je vedno na razpolago
MIHAEL KRAL
—: toči: — najbolj priljubljeno ter okusn
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL
Preskrbujem
vsakovrstne ltuber steinplje P zelo nizkih cenah. Za dobro in to( no izvršitev jančim. Kdor bi ne b zadovoljen z naročilom mu vrnei denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CC WYOMING.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink.
Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od #20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča.
Anton Horwat
Pozno spoznanje. Prijatelj: "Koliko časa si poznal svojo ženo, predno sta se vzela?"
Oni: "Poznal?. .Ilm. .jaz sem jo spoznal1—žalibog—še le v- zakonu."
Samogovor samca.
"Ne vem kaj bo. .življenje v go-stilnici se mi več ne dopade, se bo-dem moral oženiti, potem se mi bo gostilna zopet v jasnejši luči pokazala."
STENSKI PAPIR
po eden cent rola in višje.
Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah.
Fred Seliott 413-415 Jefferson St., JOLIET, ILL.
Kdor si *eli postaviti hišo ali jo hoče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela
_:naj se obrne na rojaka:—
MATIJA FINK
706i Ottawa St., Joliet, 111.
Dober svet.
Slikar (diletant): "Svojo zadnjo sliko bi najrajši podaril kakemu dobrodelnemu zavodu..kaj misliš kateri zavod je za to najprimernejši?"
Prijatelj: "..je res tesko svetovati., podari jo sirotišnici za slepce"....
Spoznavalno znamenje. Gospod: "Vi ste—oprostite—dijak?"
Dijak:"Da, po čem to spoznate!" Gospod:"lIm—o, kar tako..večkrat vas vidim v gostilni!"
Ste li gluOii?
Sleherna GLUHOST ali TEŽKO SLIŠANJE 8« Sttd«1 ozdravi potom naPc novi' iznajdbe; samo Klubi so nccaatavMIvl. UM EN JE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. Popiil nam svoj s)u-
Previdnost.
Gost: "lvrčmar, zakaj si pa ne naročite obleke pri domačih krojačih?"
Gostilničar: "Če si naročim pri domačem krojaču obleko,potem misli, da je obvezan zahajati k meni v gostilno in če bi hodili krojači-k meni v gostilno, potem izostanejo dijaki.1
Nova prodajalna.
Trgovina
Novo blago.
z lončenino in steklom.
Vsakovrstno st?kleno posodje, žaganje, zamaške in vse potrebščine za saloone.
Sklede, krožnike, skodelice in raznovrstno namizno posodje.
Skodelice za juho od 5c do 10c; Svetilke, stenj (doht), cilindre in večje posode od......15c do 20c. dru8e potrebščine je dobiti pri nas
Toaletno posodje, obstoječe iz šesterih delov, za..........$1.84
Posodje za kosilo, obstoječe iz
sto kosov, s zlatimi robovi okrašeno,
v vrednosti dolarjev 11.50, sedaj za
samih....................$8.45
na debelo in drobno po najnižjih
Skupina iz stekla za pijačo v raz- cenaij, Stenske svetilke (kakoršno ličnih barvah za...........$1.45 kaže podoba) po 74c in nižje do 29e.
50 umivalnikov iz belega porce- Nočno posodje (kable) v vseh ve-lana z vrčem vred po.........70e. likostih po 15c, 20c, 35c in... 50c.
ELMER E. HENRY
119 N. OTTAWA ST., nasproti J. R. Hobbs-a JOLIET, I I I ..
m
Minn
Pozor Slovenci!
raji
Izposoj evalen talent. Založnik:"Nič prav mene veseli, da bi založil vaše pesmi."
Pesnik: "Kako je vendar to?" Založnik: "Papir ste si izposodili .... tiskarno ste si izp'osodili.. in .. in misli ste si tudi izposodili."
čaj. Nasvet in nrealedanle zastonj, Ozdravi se
Df, DSltOll'S
C. B. HAYWAED CO,
Prodajalci papirja in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
Ska ti j o za pisma in raznovrstne druge potrebščino.
M vogla Cass & Scott St., Joliet. 111.
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren
ulic
JOLIET
ILL.
► To bo zanimalo mnoge. ♦
Kako se more vsakdo ozdraviti T po večletnem bolehanju vsled 2 živčne oslabelosti, varikocele itd. O ter dobiti nazaj svojim organom £ moč in krepost?Pošlji imena naslov: Mr. Aug. J. Adams, Box 824 Chicago, 111. in on ti bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vsakdo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabil6 že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno jemisliti, da naj vsakdo vporabi' korist tegaleka. Ti', izvlečki iz prejetih' pisem kažejo kaj mislijo ljudje o njem: "Vaš recept je najboljši kar sem jih še kedaj pokusil.''— "Vaša ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu"—"Recept sem prejel. Nisem imel nobenih ovir, da bi gane izpolnil. Kavno kar sem jaz potreboval." Vs# dopisovanje je popolnoma zaupljivo in poslano pod navadnim zavitkom.
AUG. J. ADAMS, Box 324,	'Chicago, Illinois.
Aural Institute
ilačilu.
I . _jil Salle _ _ ______ _
Avenue, CHICAGO, ILLS
Ha prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer toCim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro fcganje iu tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
Slaba tolažba.
Agent (proti služabniku): "Je ta gospod že dolgo v sobi pri gospodu principalu?"
Služabnik: "Dolgo?-- Kaj še., pri gospodu principalu ni nihče dolgo,kmalu bo ven priletel."
ki želite naložiti svoje prihranke varno in obrpstonosno. — Kmctska posojilnica ljubljanske okolice obrestuje iz Amerike dofle denarje po
4i%
_ O
od dne prejema pa do dne izplačila.
Denarji se iahko pošljejo naravnost na naslov:
Kmctska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Vsak pošiljalec naj»blagovoli pridejati svoj natančen naslov, da se mu more potem poslali hranilnična knjižica in račun o menjavi.
Kdor pa želi poslati svoj denar po banki, naj naroči banki Knauth, JCachod & Kuehne v New Vorku in Leipzigu za nakaz svote na naš naslov.	Ravnateljstvo.
Očetova vraža. Mati: "Tonček, pojdi sedaj k so-
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vili« o<1 trte iu žgaiiia
Sonoma, Co, California.
sedovim, pa prmesi
zaj ca
i"
CONTINENTAL HOTEL
Corner First and Hudson Sts.,
Tel. 228» H0B0KEN, N. Y.
priporočam Slovencem, ki se vračajo v domovino ali kadar dospejo v New York. Stanovanje za osebo na dan $0.75 do fcl ali s hrano vred (trikratna jed) *1.50 do *2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbim vse potrebno.
CAESAR STRENZ,
Manager.
John L. Spreitzer
R01 N. Broadway St.,Cor. Broadway Sc Division Str.,
— zadaj za nemško katoliško cerkvijo. —
JOLIET,---ILLINOIS.
Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo
- - lepo urejeno gostilno, - -
preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v najobilnejsi poset.
Tonček (gre,čez nekaj časa se pa prazen vrne)
Mati: "Kje pa imaš zajca?"
Tonček: "Pred vrati sem srečal staro žensko, oče pa pravijo vselej, kadar gredo na lov, da je to slabo znamenje in zato sem se tudi jaz obrnil nazaj."
Skrben bratec. Mama: "Dolfe, zakaj pa Micika joka, pusti jo v miru!"
Dolfe: "Saj ji nič- nečetn, samo pokaral sem ji, kako da naj poje svoj košček potice."
N e i z p r e m e n j e n .
A.:	"Kaj.. ti si se oženil, ti.. ko si bil vendar vedno tak sovražnik ženstva."
B.	"O,to sem še vedno----in zdaj
toliko hujši!"
Utemeljeno.
A.:"Moj	ženin ima lepo preteklost, na to sem ponosna."
B.	: "Vzroka imaš dovelj, preteklost je dosti dolgo trajala." '
Vrnil je. Gospa: "Kadar bodite zopet peli,
si bodem zatisnila ušesa."
Diletant: "Za to imate pač prema jfche roke."
Ženska pretkanost. Mož: "Kateri klobuk naj ti ku pim? — Ali tega z rumenimi, ali onega z vijoličastimi našivi?"
Ona: "če kupiš oba, kupiš gotovo ceneje."
Kake so vaše ledlce?
Dr. Hobbsove Asparagus Pills ozdravijo vse ledične bolezni. Vzorci zastonj. Naslov: Sterling Remedy Co., Chicago ali N. Y.
Vsbodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St.
TELEFON: 110 CANAL.
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST:
"CUBAN BITTERS" HO naša neprekošena
speci j ali teta!
47 & 49 »Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA 15ASRL-IIA VRE-NEW-YORK SKOZI C0MP. GENERALE TRANSATLAN.TIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Base!«,- Švica,
Ol Oi'ci'ii«'i('li ist. > low V Oil K.
BEST FOR THE ^^ijaa
BOWELS kalifornijska vina
SSSFHS^	_: pošiljam :_
%"£"!««<>wk0	na vse kraje združenih držav. Cene
O ANDY	vfnu 8 posodo vnd so primerno
CATHARTIC ^
W vVw fww	Črna vina gnlonn .... $0.45 do 0.60
JSyTrfKf—S.	Bela " " ____ 0.65 " 0.65
^V^tCT	Fina tropoviea .... 2.50 " 3.00
^yteStaijl^^	Muškatelec .... 1.25 " 1.50
C3T Manj, kakor 10 galon ne razpoši-EAT 'EM LIKE CANDY Ijam. Denar naj se blagovoli doposlati z pie«Knnt, ra.iatai.ie, potent. Tunc oood, PoOood, naročilom na
Ni-TIT Sicken, Woaken. or Gripv. 10. ami M i-entf
por bus. SV rite for treo .ample, »ud booklet im	__
health. Address '	______Nick PodoVlCll
BTKBLlKfl KIMtOT COSFANT, CHK1SO or Sit« TOKI.	l1ltlV I\ttUl) V 1CU,
KEEP YOUR BLOOD CLEAN|1,2 v"m°°^Tr«„tiSCo, c.
STUKEL S
GRAHEK. l
Chicago in Indiana ulice,
joliet, illinois. 'Va ••------9i
^ 8voji zalogi imamo vsakovrstno Te
<	svese in suho meso, "
<	Dajnižji ceni, kakor tudi perutni-n°> prekajeno meso in izvrstne
doma delane klobase.	y
Rojakom priporočava v obisk še ,	dobro urejeno
T<
gostilnico,
| kateri je dobiti vedno svežih pi- R i J4C "i dobrih smodk.
Ei.'" • ■	j
prašaj svojega mesarja za klo-| aee- ki jih izdeljujejo	ir
: KIEP BROS. & CO.
. opomni si to, da jih mi izdelju-fiami in da so najboljše.
h V».
' pripravljamo sami vsakovrstne C J^jati in slanino. Najboljši okus za jf 8e blago vam zajamčimo.	p
kiep bros. & co.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL. v ------- d
I*«Joliet Monal Bait-:
Razpošilj« denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T Mason, predsednik.	11
! !( GEO. M. CAMPUELL, podpredsednik. (	ROBERT T. KELLY, blagajnik
\ Ij^oglu Chicago in Clinton ulic. l
^nar na posodo!
proti nizkim obrestim.
■ l2^Jovanje vsakih postav- v papirjev in legi- z timacij.
U. O1 Connor.:
l:^ankPapeš 1
rojakom Slovencem v obil-kip, svojo novo urejeno gostilno, rt., se dobe vedno sveže pijače in l"Dr«smodke. Ob sobotah je "free na -7 ' S°dba. Točim domača vi-ceni1Z Pr's'ne8a grozdja po najnižji
^no^m Calumet, Mich.
K
uPujte si zemljišča na zahodu. . fcne se bodo povišale v treh 1 "esecih. Z^kaj bi si ne ustano-lastne kolonije ali si kupili «rme v Severni Dakoti in i •'u»nesoti ter bili neodvisni?
so sedaj od $7 aker in višje. Schuster
Youag Building Jollet, Illinois.
Iron Exchange
ATT. PRijanovich, Proprietor >IHGIXIA, MINN.
\ Cjiuj?05"0^3 rojakom Slovencem v | i 11 °bisk svojo lepo urejeno ter pr U,n°80vrstnimi finimi pijačami Pod ■■ieno GOSTILNICO, znano We, .Ununom "Iron Exchange". V "i/n	tudi Trinerjevo Zdra-
Po«e'i .reilko Vino, na katerega še opozarjam rojake.
itAko želiš za 10 ct. fino cigaro, j an° v Calumetu, vprašaj po
"A Mild One."
Te sr>
b0j-v Prostoročno izdelane iz naj-Havana listja. Ako si jo ,U8i1' bodeš gotovo zopet \ 0teval. Podpiraj domač izdelek!
c- w. K0PPELMAN,
izdelovalec, ^____CALUMET, MICH.
USTANOVLJENA 1871.
«WillCoityMiaM
of joliet, illinois,
aPitul in preostanek. $260,000.00.
JW unijski delavec: "Hello, Ivan! Ali si čital v "Glas Naroda", kako se njegov urednik izgovarja, zakaj da nima "Gl. Naroda" unijskega labelna?"
...Drugi unijski delavec: "Ne, jaz ne čitam listov, ki jih tiskajo Bcabi. Kakšen izgovor pa ima?"
P. u. d.: "Čakaj malo, ti bom cital: "zdi se nam neumestno ee šopiriti z labelnom, ker ee nam vidi premalenkoBtno."
..D. v. d.: "Tako, union label se zdi uredniku "Glas Naroda" malenkostna reč, nam zavednim delavcem pa ne. Kdor ni zelen, ve, da vsaka reč, ki jo izdelujejo unijeki delavci, nosi unijski label in vsak časnik v Ameriki, ki ga stavijo in tiskajo unijski delavci, ima unijski label."
jp. u. d.: "Seveda, in to ni nobeno šopirjenje, ampak očitno priznanje unije. Zato tudi nobena uEija ne da tiskati svojih tiskovin v tiskarno, kjer nimajo unijskega labelna."
JD. u. d.: R«s in urednik "Glas Naroda" tudi sam to dobro ve, pa ga je sram, ker svet ve, da njegovega "delavskega lista" ne izdelujejo unijski delavci."
P. <u.. d.: "Aha in zato očita "Amerikanskemu Slovencu", da se "šopiri" z unijskim labelnom! ha, ha!"
D. u. d.: "Slab izgovor! Dokler ne pokaže "Glas Naroda" unijskega znaka, tako dolgo bo vedel vsak zaveden delavec, da "Glas Naroda" stavijo ali tiskajo scabi."
P. v. d.: "Istina! Če ga kdaj opaziš na njem, mi naznani."
_7A m. d.: "Bodem. Goodbye!"
P. u. d: "Živela unija! Good bye!"
A. GOLOBITSH,
799-801 -#3-805 N. Chicago St.	•■	JOLIET ILL.
Long Distance Telephone. 824 (nasproti slovenske katoliške cerkve sr. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blajra, patentovanih in importovanih z tiru vil, suhega in prekajenega mesa, perutnine In doma izdelani!) "kranjskih klobas". Istolako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.	.....
OOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrini' pijačami in smoukaini.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prek morsko črto HEVEttO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo hi hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
r •■■■■"■"»■■i"""^———---
M k TI i A ParADCir prodajalec ur, verižic, uhanov, JtIAiIJA lUuUKcLL, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih Knjig....
Cene uram so:	\ o /
Nikcl-tire 7 jriveU . »0.00	o^JA. * "
lf> Jewels AVIrtMmm . »V.fiO	id"u>i,"w/Bbs
Krl-brne ur<- 2 enim	„ , „ /jKnk
pokrovom . . . »12.00	T^^RV /C"cWKV
■/. avutn« pofcrovomii jtlO.OO	/OM^MA^l
lloss-oat" 20 lot, Kftraticijfi	Y vCWvr
JO size 7 Jewels . $15.(0	/\
Boss-case 25 lot uarhiiei.jp	/A *Y
16 »Iz,- 7 Jewels . $25.00	/ \
■k opomba.Vse U- upe so^tlvoj-	/ \
B aim pokrovom. Kolcsovje pri	f \
■ riuitetih uralile Elaln»11 \Val-	,_____, ,___ ...j,
H Umni, knkorSncKH trto želi.	V svoji ralogl Imam tudi
Pc oT. 1,08Ujam P° 1P'M'r<'B9 ti" pismeni papir z okra-
r Tee moje blago je garantirano! »ki In V narodnih barvah.
okna: ,	' '
V kuverti ducat kuvert in papirja	J0.I5.
F.ir7A5	V 6kall]l 2 ducata " " "	JO.35-0.00—0.75
Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. NasloV je:
Math. Pogorele, 1009 East B Street, PUEBLO, COLO.
Cenik knjig pošiljam 'poštnine pronto. Piiite po-nj !
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE...
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
—IZ-
ST. LOUIS, MISSOURI.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madisbn St.
CHICAGO.
Wm. Conlon.
♦©♦©♦©040404
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 A 104 N.Chicago St. - Joliet, Illinois.
Demantni električni križ.
■■■HnrnaMjl^HB Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-
"aj(le" v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je SBnfrofffGlriZeBE k,-nalu razširil tudi v druge dele Evrope. |j '^aUiiiJjDemantni električni križ ozdravi revmal.izem v nuwkljih 'n sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem H^K^jflHUnLftgrciQfl telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgub-BBMč^^K^BIrafrflaSM ljeno živčno moč, opešan j o živcev, brezspalnost, ob-SejraSfi^l^Ks*^ vfa apljivost,, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, K^dil^^l^MiriiMic^l bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost,
zapiranje sape. nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema. ftnWJWHHP^WRjS Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega
na svileni niti ol^oli vratu. Cena mu je $1.00 in je za-■pKop'^	jamčon, da je ravno tako dober, kakor so električni
EWKffiM^B&Wiflil^M pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta Hfyk .(HHL	križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-
HHRAftH^JfinS^H A'oli biti brez demantnega električnega križa, kerjni
nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bo-lezni, kakor je ta.
||||KmBKHHB Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni naKaziiiei ali pa \ registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev.
Na razpolago imamo na tisoče priporoči rib pisem.
J. BALLI5 iz Stuttgart, Ark. pile, Trpel sim več let na bolečinah in noben zdravnik ali pa-tentovuiio zdravilo me ni iuoi;lo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem vaBemu deiuanttieniu električnemu križu. _
PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wis, pifie- Več let ine je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi vaSepa električnega križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljjega zdravila zoper vrematizem
Dolgo časa sem bolehal na pTsih in poskusil sein že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali, VaS demantni električni križ me je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Fret port, 111.
Bil sem kruljev od Se s le ga leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-hov. Ko sem prvič videl VaS oglas, sem si mislil, da ie to navadni humbug, a vendar sklenil, da si hočem kupili jed nega Komaj sem rabil vuS električni križ par duij mi je že bilo mogoče vstati s postelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejSe. LEO CHARVART, Eastman, Wis. Naslov:
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. 38.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
71 ATAkl I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! / AM Uri l Blago ogledati nič ne velja! Prodajamo najboljče ure!
I "■'•'Molka ali ženska ura iz pristnega ameriki.nskega Hkaratuega double zlata, z dvojnim pokrovom, s finim kolesovjem iu drugimi kumeni, z dmjtttMnim pitmenim jamstvom, pa je podobna čislo zlati v vrednosti $40— Ouim, ki jo kupijo v prihodnjih «0 dneh, dodamo sledečo darila: 1 lino duuajskopipico iz lakozvane mcffske pene v vrednosti fl-ŠO. 1 yriitni Spic xa cigartt«. 1 Stric za cigari, 1 usn iato moSnjico za tobak, i uikeljnnsto fkatljioo za Iveptjenke, 1 veriticO za uro, 1 zlato broto. 1 par uhanov s kamenčki, i krafutno bodico, gumbe itd. Vto in naSteta darila poSljemo po C. O. D. za $4.98 ill ekspresne stroške. Blago se lakko kupi proti gotovemu denurju. smeft pregledati in vrnili uit mife stroSke, če t.i ne ugaja. -- Kjer m ekspresne Staeije, je poslati denar z naročilom vred in takim dodamo Se po vrhu lep žepni nožek, blago pa poSljemo registrirano po poŠti. Kdor kupi ali proda Sest ur, dobi eno povrhu zastonj. Piši na ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, CHICAGO. ILL.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno j Rženo —in— Sour Mash žeanje v vsi ; Ameriki. — Nekaj ? delničarjev tega li- I sta trguje z našim ' blagom in istega labko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov:
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO. ILL.
VELIKA ZALOGA
cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
....IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTU.1EMO IZ EVROPE.....
Katoliškim društvom postrežemo se znaki, toamleri
in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILTZIUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis.
Fred Sehrins---
* Brewing Company
kWwiuiiMi A tiuttuittawwutu-u'W i lu li JUIBUUIWPI^^^^^^^^
' ' .i-'; ■"' -j ? :	■ jjfe■ ;
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Naročilom za naše .. „1
uležano pivo
JOLIET, ILLS.	tel 26.
AKO IMATE KAKO SLEDEČA SLABOSTI,
Vprašajte za svet profesorja Collins.
Bljuvate ?
Se sušite ?
Kašljate?
Ne slišite?
Vas žile bolč ?
Se čutite trudnega ?
Imate lijavico ?
Se čutite mlohav?
Imate slabo duhteče dihan
Pljuvate rumeno ?
Vas glava boli ?
Ste vrtoglavi ?
Se vam ne rači?
Se vam tresejo roke ?
Se lahko jezite ?
Vam srce teško bije ?
Vas koža srbi ?
Vas boli bok ?
Imate nečist jezik ?
Vas bolč "kosti ?
Vas bol6 rame ?
Vas boli maternica?
Ne vidite dobio ?
Vas boli čelo ?
Smrdi vaš pot ?
Ste vedno sanjavi ?
Vam lasje izpadajo?
Se radi prestrašite ?
Vas ušesa bol6 ?
Se čutite vročega ?
Vas boli kadar puščate vodo?
Vam kruli v črevah ?
Se večkrat prehladite ?
Vas križ boli ?
Vam gre kri v glavo ?
Imate rane po telesu ?
Vam udje otekajo ?
Vas bolč ušesa, ko se vseknete?
Kolikor preje se pustite zdraviti, toliko preje bodete vi'
vaša rodbina uživali mir in blagostanje.
PRIDOBLJEN VELIK VSPEH, ZDRAVEČ MOŠKE IN ŽENS^' NA TISOČE MILJ DALEČ Z DOPISOVANJEM.
BERITE IMENOVANA VPRAŠANJA. VSAKO VPRAŠA^ JE JEDNA SLABOST. AKO TUDI VI ČUTITE KAKO TA^ ZNAMENJE, STE BOLAN; NAPIŠITE DA ALI NE PRI VSA^ VPRAŠANJU IN PRINESITE LISTINO V URAD PROFES0W COLLINS ALI TO PA POŠLJITE S POŠTO.	>
New Haven, Conn., ao.jii. 1900.
Blagorodni gosp. Več let sem bila
bolna, dokler mi je konečno življenje postalo neznosljivo. Poskusila sem se zdraviti z mnogimi
________zdravili, iii zdravilo
me j a več zdravnikov, toda vse je bilo zaman.
Jedna moja prijateljica, ktero ste Vi ozdravili, mi je dala Vaš naslov in po samo 15 dnevih ste me ozdravili. Bog Vas blagoslovi.
Marija Zuvalsica.
Philadelphia, Pa., 23. In. 2900. ,'i.v. . „„j Velečastni gosp.
Pred večimi leti sem obolela za jed-no slabost, toda mlada in krepka še morda nisem pravilno zdravila. Bolezen se mi je pono-- vila in sicer tako, da nisem bila več za nikako delo. Jaz in moja rodbina trpeli smo lakoto, ker nisem mogla delati. Vi ste me rešili in do groba Vam bodem hvaležna.
Luisa U.va clkrkojvitz.
Milwaukee, Wis. 10. 12. 1900.
Jaz podpisana sem bila več let bolna za kronično boleznijo kosti. Kai sem imela d> narja, potrošila sem ga za zdravila in zdravni-vgx^&^rtfpzn ke> kar pa mi n: prav nič koristilo, dokler se niseir obrnila do prof. Collins in tako; ozdravela.
Elizabeta Vervetovski
Homestead. Pa., 23.|n-
Pri delu v top1 niči dohitela rJ>e ' nesreča in vS" fl. je mislil, da rajo noge odre2 ako hočem <>»*»
J	?f°
i	pri življenju. ^
fesor Collins me je pa brez operacije, temveč edino le z svo) ^ zdravili popolnoma ozdravil in hv a Bogu, sedaj delam kakor popre)" ^ Andrew
Cleveland, Ohio, 22.(11. 19°* Dragi doktot' Časopis kteri Vas 13
I ko hvali> limajo p°P°
noma praU
ker topov*
zaslužite.
sem trpel 5 f i vsled neke kronične bolezni, k je moje življenje skoraj vničila* kako zdravilo mi ni pomagalo, 1 kler se na Vas nisem obrnil. ^ Tekom jednega samega	}
ste me popolnoma ozdravili. Vam hvala.	A
Josip Koval«* '
nO'
Pittsburg, Pa., 15.(11-Doktor !
Trpel sem ^
■n 1
I neprebavljen)®
L želodČinih bd«^ y premenjal sen1 • zdravnikov in vil, toda vse je 1,1 x vstajal sem vsaki dan beji in vedno bolj suh, delati n's mogel in nisem vedel kaj da počne® Vi ste me rešili in ne morem drug8 da se Vam javno zahvalim.
Ignacij Fores^1
•11	■ ——————————	VSA"
ORDINIRA: Vsaki dan od 10. do i. ure in od 2. do 5. uhej v večer od 7. do 8. Ob nedeljah od 10. do 1.
NASLOV:
PROF. COLLINS, New York Medical Institut*
140 West 34th Street, New YoV
Ur Ako ne morete osobno priti ali ako živite izven New opišite Vašs boleeen kolikor mogoče natančno, na kar bodete tak°' odgovor. Zdravila se pošljejo z expresom v kteroko'.i mesto Zjed. r Meksike in Kanade.