SSiBiC IZ Ą©Jil€ liel ĄZilOdO. Japoiici pošiljajo vedno nova vojaška ojačenja'v Šangaj. ,Že to dejstvo dokazuje, kako so se Japoiici ura.unali pri ocenitvi 'kitajske bborožene sile. Mislili so, da.bo trpba pbslati. samo nckaj vojnih ladij,' ki bodo izkrcale par stotin "mornariškil/ yojakov; ter izstrelile no__aj'-stre_ov, pa se bodo Kitajci udali in še razpršili na vse kraje. Pa so se Japonci v svojem računu urezali. Njihovi napadi in naskoki so bili vsi odbiti. Moč obrarnbnih kitajskih čet dnevno rastc. Tudi Japonči dobivajo nova ojačenja. Iz Tokia — japonskega glavnega mcsta ¦-— obljubljajo, odnosno pretijo še z obširnej.imi ojačenji, če-ar pa se Kitajci •nikakor ne plašijo. Japonci so postavili ultimat = zadnjo zahtevo, v kateri med drugimi zahtevajo, da se mora kitajsica armada umakniti iz Šangaja v oddaljo 30 km od mesta, da mora prenchati bojkot japonikega blaga itd. Kitajci pa so odgovorili: Kaj takega more dovoliti samo ponolnoma premagana vojska, mi pa še dolgo nismo in ne borco premagani. Medtem se Zveza narodov trudi, da bi odvrnila Japonce od nadaljnih vojnih podvzetij, ter je v tem smfslu Japonski poslala v ro.snobnih besedah sestavljeno spomenico. Ta pa je v Tokiu rodila uspeh, da je še bolj podžgala osvajalne pohlepe japonskega nacibnalizma. Japonski listi pretijo Angliji, ki jo smatrajo za povzročiteljiro tega poziva Zveze narodov, da bodo japonsko ladjc začele bombardirati pristanišče Singapore — na najjužnejši točki Vzhodne Jndije severno-zapadno od Avstralijc — ki je v angleških rokah. Nacionalistični in militaristični krogi v Japonski se niti najmanj ne pomišljajo zanetiti, ako treba, po _ar svetovne vojne. Poleg Zveze narodov se tudi trudijo zastopniki velesil, da bi poravnali kitajsko-japonski spor, ki bi mogel postati neVaren za svetovni mir. Ženski bataljon smrti. Med K.tajci sc do zadnjega easa ni mogla uživeti narodnostna ideja. Sunjatsen je dvignil _ned Kitajci idejo republike na osnovi narodnostne misli. Sunjatsenove idcje so sicer prodrle med ki-, tajsko razumništvo, med širjo kroge prebivalstva pa nišo mogle prbdr.ti. Sunjatsen, ta.veliki kitajski narodnostni idealist, jc prorano uimi, da bi mogla nj.gova agitacrja doscči širnejši uspeh mod Ijudstvom. Japoncipa .50 dosogli to,- česar niso želeli: vzbudili so kitajski nacionalizem (narodnostno prepričanje). Osobito niladina je zagorela v ]jubezni do kitajske domovine. Ta ljubezen je spravila na noge ne samo moško, marveč tudi žensko mladino. Zlasti študentinje so sam ogenj za obrambo domovine. Nedavno se je po šangajskih ulicah na kitajskem ozemlju nudil taIe zanimivi prizor: Skozi ulice so marširale napadalne čete »ženskega bataljona smrti«. Oblečene so bi!e v sive un-iforme, na glavi sive kape, okoli nog garoaše. Bile ?o to povrčlni štud^sitinie. Niso hotele na bofišce kot u-miljenke, marveč v ulci vcja!'ov. Zato vo nioralc žrtvovati svoj .Ur&% svoje lepe doige lase. Pa n^o poniišijr5^ n;ti za hip, mnrveč so jih rn^evoije pblozi^e ra žrtvcnik doniovine. Knl.Sno navdu.^nje K.a.VDrejinja kitp?r-ko Ri1"rTino, sc ja«n. Virti it ustvaritve »"^n^kih baiaijonov frarti«. l'""rva kilRf.keBa geae-rala. Nek časnikar je obi.skal kitajskega generala Vo iga, ki je dobil vojabko i_obrazbo v -Evi.opi. Goricval Vong sedaj povcljirra kitaj.ki biigadi, ki Inani Vu.urg. Na VpraSanje fe^Tifkarjevo, kni mi^lijo Kitojci stpriti z Vn-ungom, ali ga bcdo braniii ali pa ga pus;ili, da pade Jrtponccm v roke, je c'govoril kitai;ki gcneral in z njim njogovi ofš^rji: »Ne! Pripravljeni smo ga hraniti do po"lcdnjega mo*a!« Na nadaijnje časnikarjevo vprašanie, cM bo to mogoče, so T<ritojcl oc^ovorili: »Nrša pehota ]'e bo^jna rego inpon^ki, Janonci pa imaio boljšo prtilerijo. Tndi n.r'hovo letalstvo iim daje nadmoC nad nami.« J.Tsrnski šiuflsnti proli vojui. Unior, izvršen na japonskem finanfincm ministru Inouves, je bil političen ter je vzbudil preceišnje razburjenje. Sredi tega razburjen.ia stojijo japonski vseučiliščni dijrki. Zbrali so se na vseučiHšču ter imeli govore zoper vojno. Med ljudi so delili letake z napisom: »Proč z imperialistično (osvajahio) vojno!« Potem so napravili obhod po ulicah ter hoteli iti na kraj, kjer je bil finančni minister umorjen. Policija pa je to preprečila. Dvajset voditeliev demonstrirajočih študentov so zaprli. Eatoliški duhovnik rešuje otroke, bolnike in siromake. Porb.ali smo že v zadnji številki o tem, kako je katoli.ki duhovnik pater Jacquinot izposloval pri japonskem admiralu Nomuriju štiriurno premirje, da reši iz šangajskega predmestja Čapeja starce, bolnike, Žerie in otroke. Pater Jacquinot je jezuit, ki sedaj deluje kot misijonar na Kitajskem. V svetovni vojni je tudi 011 moral na bojišče ter je pri Vcrdunu' izgubil levo roko. Kot misijonar na Kitajskcm jo bil še do ncdavna župnik cerkve Jezusove v Honkevu, ki je japonsko predmestje Šangaja. Kljub bojem je izvrševal svoje dušnopastirske posle ter obiskoval svoje verniko na njihovih bornih domovih. Njegov glas so poznali ter mu odpirali skrbno zaprta vrata. Pri svojem iskanju po Čapeju je našel petero otro.ičkov, vseh preplašenih, la.nih in premrazenih, stisnjenih v kotu napol porušene koče; najstarcjš. je bil star šele 11 let. Našel je več ranjencev, ki se niso mogli premakniti z mesta, kjer so bili ranjeni. Našel je ve. starčkov, ki so bili pozabljeni in od sveta zapuščeni. In ti otroci, bolniki, ranjenci in starci so dva tedna tičali med dvema frontoma, izpostavljeni mrazu, gladu in topovskemvi ognju. V srce so se mu smilili ti zapuščeni bedniki in _iromaki in zato je šel; kakor rečeno, k japon<;kemu admiralu, da zaprosi za premirje. Ko je bilo premirje dovoljeno, jo p. _acq_in.t s svojimi spremljevalci se vrnil izza japon=;kih barikad,. obdanih z žičnimi ovirami. Odšel je takoj v u.ico rdromaštva. Prestopil je prag borne kof:e: zelo star Kitajec, ki je na bradi imel -amo še par umazano sivih dlak, je ležal na golih tleh. Niti besede ni izpr«govoril, ko so ga bo.lni.arji odnesli. — Na prostoru med sovražnimi jarki se je nenadoma zbrala množica Ijudi. Preplašer.i, umazani in gladni so se prikazali-iz skrivališč, plaho so stopili na svetlo. Ko 30 jim razglasili, da bodo lahko odšli v ^aiedje, niso tega najprej hoteli verjeti, noterii pa so planili nazaj v svoja skrivališča in natovorili svoje bornc stvariJ /^alostna karavana se je premikala skozi rove, japonski vojaki so vsakega dobro preH-.-ali. Na tisoče starčkov, žena in otrok je zapustilo svoja bivališ.a, kifa,rki rdeči križ, ki ga vodijo usmiljenaO, i'h jo pprejel v svoje vavstvo. V šfTrih urah so izpraznili ta prostor mod dvema bojnima črtarna, pater je odšol v cprkev in se s Dobožno molitvijo zahvalil Bo^u za rešU-ev bednih in zatiranih. Med tem pa so že topovi in strojne pu5ke pričele svojo tužno pesem.