63
Literatura
c o h r s , A., 1953: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. 
(Berlin) 56 (1): 66–96.
d a k s k o b l e r , I., 1995: Rastlinstvo Zelenega (Zel) potoka v dolini Idrije. Proteus (Ljubljana) 
57 (5): 171–178.
d a k s k o b l e r , I., 1999: Gozdna vegetacija Zelenega potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija). 
Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 40 (7): 103−194.
m e z z e n a , R., 1953–54: Distribuzione stazionale delle Liliaceae nella Venezia Giulia. Boll. 
Soc. Adriat. Sci. Nat. Trieste, 67: 1–61, Trieste.
m e z z e n a , r ., 1986: L ’erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 
1–519, Trieste.
Po l d i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
i g o r d a k s k o b l e r , g r e g o r Po d g o r n i k & Zo r a n Za v r t a n i k
75. Saxifraga tridactylites L.
Nova nahajališča v Zgornjem Posočju in v nekaterih drugih delih zahodne 
Slovenije
New localities in the Upper Soča Valley and in some other areas of western 
Slovenia
9646/4 (UTM UM83) Slovenija: Zgornje Posočje, Žaga, betonski zid ob cesti (med 
odcepom za mejni prehod Učja in mostom čez Učjo), okoli 350 m n. m. Leg. & det. I. 
Dakskobler, 7. 5. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU.
9647/4 (UTM UM93) Slovenija: Zgornje Posočje, vas Soča, skale na desnem bregu Soče, 
na koncu njenih korit pod cesto v Lepeno, okoli 440 m n. m.; na več krajih v dolini Lepene, npr. 
na levem bregu Lepenjice, na suhozidu nasproti domačije Žvan (okoli 460 m n. m.) in na istem 
bregu Lepenjice, na suhozidu ob novi cesti pod zaselkom Na Logu ( blizu domačije Kavšč), 
okoli 500 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 5. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU.
9747/4 (UTM UM92) Slovenija: Zgornje Posočje, obcestni zid, ob cesti Kobarid-Ladra, 
pod Ladrskim vrhom, okoli 210 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 4. 2003, delovni 
herbarij ZRC SAZU.
9748/1 (UTM VM02) Slovenija: Zgornje Posočje, dolina Tolminke, pl. Prode, kamnito 
travišče, okoli 540 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 25. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU.
Hladnikia 19: 47-72 (2006)

64
9748/3 (UTM VM02) Slovenija: Zgornje Posočje, planina Polog, pri bunkerjih v smeri 
Tolminke, okoli 440 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 25. 7. 2004, delovni herbarij ZRC 
SAZU.
9848/1 (UTM UM91) Slovenija: Zgornje Posočje, greben Kolovrata nad dolino Kamnice, 
kamnito rastišče pri vojaških rovih iz 1. svetovne vojne, okoli 950 m n. m. Leg. & det. I. 
Dakskobler, 26. 5. 2004, delovni herbarij ZRC SAZU.
Triprsti kamnokreč je evropska in jugozahodnoazijska vrsta (a e s c h i m a n n & al. 2004: 
718). V Evropi je najbolj razširjen v njenem submediteranskem in deloma subatlantskem delu 
(Po l d i n i 1991: 675, o b e r d o r F e r 1983: 490). V Sloveniji je bolj ali manj pogost po celotnem 
ozemlju (Jo g a n & al. 2001: 341), vendar je bilo prav v Posočju, če upoštevamo arealno karto 
v Gradivu, doslej znano razmeroma malo nahajališč. V tej karti je v alpskem delu Posočja 
označen le kvadrant 9647/2. V tem kvadrantu smo triprsti kamnokreč popisali maja 2005 
v Klužah, na obrambnem zidu trdnjave, nad sotesko Koritnice. Tudi nova nahajališča v 
Zgornjem Posočju so na precej podobnih rastiščih, na zidovih (večkrat suhozid, pri Žagi 
betonski zid) ali na kamnitih, gruščnatih ali peščenih tleh. 
Pred kratkim (d a k s k o b l e r 2005: 11) smo opozorili na združbotvorno pojavljanje te vrste 
na železniški postaji Podbrdo (9749/4). V zelo podobnih združbah ob tirih smo v letu 2006 
triprsti kamnokreč popisali še na naslednjih železniških postajah t. i. Bohinjske proge (vse det. 
I. Dakskobler): v Hudajužni (9849/2), na Grahovem ob Bači (9849/1), v Klavžah (železniška 
postaja Podmelec – 9848/2), na Postaji (žel. postaja Most na Soči – 9848/4), v Avčah (9848/3), 
v Kanalu ter Anhovem (oboje 9947/2) in v Plavah (9947/4). Zanimivo je, da se, potrjeno vsaj 
na vseh postajah v Baški dolini, v jesenskem času na teh rastiščih razvijejo povsem druge 
združbe, z vrstami kot so mdr. Eragrostis minor, Euphorbia nutans, Panicum capillare, 
Setaria pumila idr. V Srednjem Posočju in na Banjšicah so nam znana nahajališča v vasi 
Grudnica (severni rob Banjške planote – 9848/4: suhozid pri Dovškarju, okoli 840 m n. m., 
suhozid ob cesti od Pošleja proti domačiji Griva, 750 m n. m.), v Gorenjem Lokovcu (pri 
domačiji Griva, še 9848/4), v Srednjem Lokovcu (9948/4, na zidovih blizu cerkve – leg. B. 
Anderle & I. Dakskobler, 2005), na peščenih tleh ob cesti Kal nad Kanalom – Vrhavč, nad 
Kalom nad Kanalom – 9948/1 (leg. & det. B. Vreš & I. Dakskobler, junij 2002), na planoti 
med Jelenkom in Rebrom na robu Banjšic, kamnit kolovoz, okoli 700 m n. m. – 9947/2), na 
Sabotinu, blizu poti na osojni strani grebena, na grušču, okoli 540 m n. m. – 0047/2 ter v 
Šempetru pri Gorici, ob pločniku pri bolnici – 0047/4. V oz. nad dolini Idrijce smo to vrsto 
popisali v Šebreljah (kamniti zid med Dolenjo in Srednjo vasjo, 9849/4), v Policah (peščeno 
rastišče na travniku pod cerkvijo sv. Marije, 9849/3) in v Dolenji Trebuši, nad dolino Hotenje, 
pri domačiji V Robeh, 860 m n. m., 9949/1. 
Na južnem robu Trnovskega gozda so nam znana nahajališča na Sinjem vrhu, okoli 
950 m n. n. (0049/4 – leg. & det I. Dakskobler, 16. 5. 2002), na Podrti gori, okoli 900 m n. m. 
– redko v sončnem skalovju (v večjih skalnih razpokah in na policah) in na kamnitih travnikih 
ter na bližnji Sončnici, okoli 850 m n. m., na zaraščajočih meliščih z drobnim gruščem – oboje 
0149/2, leg. & det. J. Peljhan, marec 2005, avtorjev herbarij. V Vipavski dolini, ob vznožju 
Nanosa, smo triprsti kamnokreč popisali pod Gradiško Turo, v delno zasenčenem, krušljivem 
Notulae ad floram Sloveniae

65
skalovju pri vstopu v plezalno smer Steber, okoli 250 m n. m. – 0149/4. Leg. & det. J. Peljhan, 
april 2005, avtorjev herbarij. 
Na Krasu smo ga opazili v Opatjem selu (0147/2), v Pliskovici (0248/2) ter v Grižah 
(0249/2) in Škocjanskih jamah (0349/2). Poudarjeno so označeni kvadranti, ki še niso 
navedeni v arealni karti (Jo g a n & al. 2001: 341). 
Saxifraga tridactylites je značilna vrsta zveze toploljubnih inicialnih združb na 
karbonatnih peščeno-gruščnatih površinah iz zveze Alysso alyssoides-Sedion albi Oberd. & 
T. Müller in T. Müller 1961 (m u c i n a & k o l b e k 1993: 512, a e s c h i m a n n & al. 2004: 718). V 
združbi Alysso-Sedetum albi Oberd. & T. Müller in T. Müller 1961 jo je, tudi na slovenskem 
Krasu, popisal Po l d i n i (1989: 142). Po tem kamnokreču se imenuje asociacija Saxifrago 
tridactylito-Poetum compressae (Kreh 1945) Géhu & Leriq 1957, katere sestoji so najbolj 
pogosti na zidovih, prav tako se pojavljajo na železniških postajah, tudi na gramozu med 
železniškimi tiri (m u c i n a & k o l b e k 1993: 514). T o asociacijo sta na železniški postaji v 
Kranju ugotovila Š i l c & P. k o Š i r (2006), čeprav sta večno sestojev opredelila le kot združbo 
z vrsto Saxifraga tridactylites (saj v njih vrsta Poa compressa ne uspeva). Najbrž bi lahko 
v ta dva sintaksona uvrstili tudi sestoje triprstega kamnokreča na železniških postajah na 
progi Podbrdo – Nova Gorica. Obravnavana vrsta se lahko pojavlja tudi v drugačnih, bolj 
naravnih združbah (v našem primeru so to rastišča na južnem robu Trnovskega gozda in 
Nanosa nad Vipavsko dolino ter v koritih Soče pri vasi Soča in na planini Prode v dolini 
Tolminke, čeprav je tudi na njih opazen človekov vpliv). V naravnih združbah jo v ostenjih 
Velike peči (9955/4) omenja a c c e t t o (2004: 14). Kot zanimivost naj navedemo še terofitsko 
združbo Saxifrago tridactyliti-Hornungietum petraeae Izco 1974, ki jo je na Hvaru na 
Hrvaškem našel t r i n a j S t i ć (2005). 
Literatura
a c c e t t o , M., 2004: Floristična opazovanja v desetih ostenjih vzhodne polovice predalpskega 
in deloma preddinarskega sveta Slovenije. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45–2: 
5–36.
a e s c h i m a n n , d ., k . l a u b e r , d . m . m o s e r & J.-P . t h e u r i l l a t , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
d a k s k o b l e r , I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna 
Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59.
jo g a n , n., t. ba č i č , b. fr a j M a n , i. le S k o v a r , d. na g l i č , a. po d o b n i k , b. ro Z M a n , S. St r g u l c 
- k r a j š e k & b. t r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
m u c i n a , l . & J. k o l b e k , 1993: Koelerio-Corynephoretea. In: L. Mucina, G. Grabherr & T. 
Ellmauer (eds.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I Anthropogene Vegetation. 
Gustav Fischer Verlag, Jena – Stutgart – New York. pp. 494–521.
o b e r d o r F e r , E., 1983: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 5. Aufl. Eugen Ulmer, 
Stuttgart. 1015 pp.
Po l d i n i , L., 1989: La vegetazione del Carso isontino e triestino. Ed. Lint, Trieste. 313 pp. 
Hladnikia 19: 47-72 (2006)

66
Š i l c , u . & P. k o Š i r , 2006: Synanthropic vegetation of the city of Kranj (central Slovenia). 
Hacquetia (Ljubljana) 5 (2 ): 213-231.
t r i n a j S t i ć , I., 2005: Ass. Saxifrago tridactyliti-Hornungietum petraeae I z c o 1974 (Trachynion 
distachyae) in the vegetation of Croatia. Natura Croat. (Zagreb) 14 (2): 155–158.
ig o r da k s k o b l e r & je r n e j Pe l j h a n
76. Trichophorum alpinum (L.) Pers. 
Novo nahajališče ranljive vrste v zahodni Sloveniji, prvo v porečju reke Soče. 
New locality of vulnerable species in western Slovenia, the first in the Soča 
river basin.
9949/3 (UTM VL19) Slovenija: Vojskarska planota, Vojsko, na desnem bregu potoka 
Gačnik, vzhodno, oz. gorvodno od domačije Na Pustoti, mokrotni travnik, že precej zarasel 
z navadnim trstom (Phragmites australis), glinavec, meljevec in roženec (trias), 930 m n.m. 
Leg. & det. I. Zelnik & I. Dakskobler, 21. 7. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU.
Alpski mavček je ranljiva vrsta slovenske flore, ki raste v močvirjih in na mokrotnih 
travnikih, predvsem v montanskem pasu, raztreseno v vseh fitogeografskih območjih, razen 
v submediteranskem (Ma r t i n č i č 1999: 688). Isti avtor (Ma r t i n č i č 1996: 128) ga uvršča v 
skupino minerotrofnih nizkobarjanskih vrst, ki uspevajo na zmerno vlažni podlagi, ki 
vsebuje precej organskih snovi. k o c J a n (2001) meni, da se je pri nas ohranil predvsem na 
visokih barjih Pokljuke in Pohorja, manj nahajališč pa je na nizkih barjih, kjer je pogosto 
že izginil. Martinčič (2006, v pismu) se temu mnenju ne pridružuje v celoti, saj po njegovih 
spoznanjih na visokih barjih uspeva le izjemoma oz. redko (npr. na Šijcu), pač pa le na 
mineralno bogatem obrobju visokih barij. Karto njegove razširjenosti v Sloveniji so izdelali 
t. W r a b e r & s k o b e r n e (1989: 318) ter Jo g a n & al. (2001: 385), kasneje je novo nahajališče v 
Zgornji Savinjski dolini (pod Pavličevim sedlom) objavil Ma r t i n č i č (2002). V obeh kartah 
ni označenih nahajališč v porečju Soče, katerega del je tudi potok Gačnik (Gačnik se izliva v 
Trebuščico, ta pa v Idrijco).
Alpski mavček smo popisali v združbi z naslednjo vrstno sestavo:
Phragmites australis 4.3, Molinia caerulea subsp. caerulea 4.3, Trichophorum alpinum 
1.3, Carex echinata 1.2, C. elata 1.3, C. lepidocarpa 1.2, C. panicea 1.2, C. paniculata +.3, 
Cirsium palustre 1.2, Epipactis palustris 1.1, Eriophorum latifolium +.2, Valeriana dioica +. 
2, Galium mollugo +.2, Potentilla erecta +.2 in Gymnadenia conopsea +. 
Povirni, ravninski del porečja potoka Gačnika (preden se ta pod domačijo Gačnik v 
številnih slapovih spusti v strmo, padajočo grapo), na meji med Vojskim in Gorenjo Trebušo, 
ima svojstveno rastje. V njem se prepletajo nizkobarjanske združbe iz reda Caricetalia 
Notulae ad floram Sloveniae