Poštnina plačana T gotovini' Številka I Dl 2 Uprava: Nebotičnik, Ga« Jeva ul 1. Telefon 38-83. Ček. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan. razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesce jt 18 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica St L Telefon 38-38, Rokopisov ne vrečama 8t. 47. Ljubljana, sreda *6. februarja I936 Leto IL En sam deževni dan popravi Su.fo celega meseca. Abesinski pregovor. Dnevna pratika Sreda, 26. februarja 1986. Katoličani: Pepelnica. Pravoslavni: 18. februarja, Simeon. Dežurne lekarne v Ljubljani Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič, Tržaška cesta. Vreme Evropa: Na južni polovici depresija s pretežno oblačnim vremenom. Hladen val je zajel severno polovico Evrope. Dežuje v Karpatih in na Balkanskem polotoku. Sneži v severni in centralni Evropi. Jugoslavija;, V vsej kraljevini prevladuje oblačno vreme z dežjem na severni polovici in v primorskih krar jih. Temperatura je povsod nekoliko padla. Najnižja temperatura Zaječar ~-l, najvišja Hercognovi 14. Napoved: Povsod bo prevladovalo oblačno vreme z nekoliko dežjem. Snežilo bo v planinah in v severnih krajih. Temperatura bo še nadalje padala. Sonce vzide ob 6.23 in zaide ob 17.20. Dunajska napoved: Nagnjenje k padavinam, in sicer k snegu. V nižinah bo prevladovala temperatura 0 stopinj, na jugu in zapadu se bo oblačnost zmanjšala. Gledališče Drama. Začetek ob 20. uri. Sreda 26. februarja: Družinski oče. Premiera. Red Sreda. Četrtek 27. februarja; Vesela bo* žja poit. Red Četrtek. Petek 28. februarja: zaprto. c Opera. Sreda 26. februarja: Saloma. Red četrtek 27. februarja: Apropos, kaj dela Andula? Red B. Petek 28. februarja ob 15. url: Kraljičin ljubljenec. Diijaška Predstava. Cene od 5 do 15 Din. Kino Matica: 8illy in Micky revija. Union: Kraljica ljubezni. Ideal: Glasba, mladost in ljubezen. Šiška: Prava ljubezen — slab d»-nar. Kino Ptuj; V sredo In letrtek ob ^ zvočni film »Osreči me«. Borza Za 26. februar današnja povprečna tujega denarja kol. goldinar nemška marka belga iv- frank ttI1l?l. funt 1 ai». dola«1 frank 1 K« l V privatnem hiiringu avBt. šiling nemška marka 1 angl. funt vrednost Dinarjev 29.69 17.56 7.9T 14.87 816.00 42.94 8.86 1,61 9.«> 14.40 851,05 Kurentovi prazniki - Dve človeški usodi - V senci električnega stola — Zločin nasilneža — Pokopal ga je v omari - Zanimivi gostje v hiralnici - Huda nesreča na Turncu — Z letalom v zvonik Spopadi predstraž Asmara, 25. febr. T. O. poroča: Vest o dozdevni zmagi abesinske vojske nad nekimi italijanskimi oddelki v neposredni bližini Aksnma je popolnoma neresnična. Italijanska vojska južno od Makale se je zakopala v jarke, kjer se sedaj nahaja v neposredni bližini vojske rasa Mulugete pri Amba-Aladži. Italijani so na mnogih mestih prišli v krvave spopade z abesinskimi predstražami, ki pa so se vedno umknile. Italijanski letalci bombardirajo postojanke okoli Amba-Aladže, ki so že močno razdejane. Popolnoma je okupirano ozemlje pri Antali. V Tembijenu se italijanske čete pomikajo vedno bolj proti jugu, ker Abesinci mestoma ne dajejo nikakega odpora. Italijanski letalski izvidniki so sporočili, da so na nekaterih mestih v Tembijenu videli velika taborišča Abe-sincev. Danes je bila iz Asmare poslana v Makalo s tovornimi avtomobili velika pošiljka municije, ki je namenjena četam pri Amba-Aladži. Pred bombardiranjem na jugu Na južni fronti so izvidniki javili generalu Grazianiju, dia se Abesinci pripravljajo na velik napad. Radi tega so se Italijani še bolj utrdili in prejeli iz Mogadi-ša še več orožja in municije. Prispela so tudi že nova ojačenja. Danes so dospeli z letalom japonski, ameriški, avstrijski in madžarski vojni atašeji, ki si bodo ogledali položaj italijanske vojske Italijani so zopet bombardirali Ma-galo, M je popolnoma razdejana. Z Ogadena poroča dopisnik, da se vrše že od včeraj zvečer ljuti boji južno od Kuratdja. Italijanske čete so bile nenadoma napadane v noči, vendar so predstraže takoj opazile namero Abesincev, katerih napad je bil popolnoma odbit. Tekom včerajšnjega dne so letalci 'bombardirali vse abesinske posto- janke v Sasa Banah in Dagaibur-ju- V Ual-ual so prispela nova letala, med njimi nekaj težkih bom-barderdev. Po nepotrjenih vesteh se bodo ta letala v kratkem udeležila nameravanega zračnega napada na H ar ar in Diredauo. V Danakilu so italijanski letalci opazili sumljivo zbiranje abesinskih čet rasa Kase, ki prodirajo ob robu te pušče proti severu. Radi tega se smatra, da Abesinci pripravljajo nekaj izrednega. Čete rasa Gukše se nahajajo v prvi bojni liniji južno od Antale. Ras Gukša, ki je trenutno v Mukali, namerava v kratkem iti na bojišče. Aerodrom v Makali Je popolnoma popravljen in očiščen. Italijanski pionirji nadaljujejo in popravljajo cesto med Makalo in Šelikotom. I F _ Letalec: Prokleto, te barabe so res pozabile odstraniti oolOi izpod koles 1 V ^Ameriki so opremili reševalna moštvo z majhnimi sprejemnimi radio aparati, katere nosijo na hrbtu, kakor kaže slika. Z njimi so reševalci kjerkoli v stiku s centralo, ki daje navodila za pomoč Huda nesreča na Turncu Ljubljana, 25. febr. Vi tkii »Tume« pod Šmarno goro je v razvoju našega alpiniz« ma in turiistike sploh usoden prag, čez katerega vodi pot do slave in uspehov v turistiki in alpinizmu. Koliko življenj je ža terjal, kcliko hudih nesrč in poškodb, ki so bile usodne za vse življenje. In kljub temu »Turne« še vedno miče in miče. Njegova vitkiest je res taka, da se ji ni mogoče izogniti. Svojo srečo je tako poskušal včeraj tudi Kristan K. iz Ljub« Ijane. Sprva mu je šlo pri pleza« nju vse po sreči. Toda v seda« njem vremenu so skale spletke, im to je veljalo plezalca težjo te« lesno poškodbo. Pri prijemu mu je spodrsnilo, da je omahnil in padel. Pri padcu se je močno poškodoval na glavi in je moral iskati pomoči v Ljubljanski bol« nlšnioL čitajte „Glas naroda" Kaj pa je v žehtniku?! Nekdo Vam je natresel črnino vanj. Gospo, Ivanka pa miri neveščo deklo: Črna voda je me», rilo, kako je oprano perilo. Čim temnejša voda, tem lepše je perilo oprano. Terpentinov© milo Zlatorog do vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano perilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti. Dnevna kronika — »Naši gospodarski odnošaji s Čeilkoslovaško« je naslov brošuri, ki jo za 5 Din dobite v vsaki knjigarni, odlegla vam bo pa za največja dela in najtežje vire v tem važnem in za vsakogar aktualnem vprašanju. Že ko je predsednik JC lige dr. Egon Starš imel predavanje »Analiza strukture češkoslovaško - jugoslovanskih stikov in možnosti nadaljne poglobitve«, smo izrazili željo po publikaciji teh interesantnih izvajanj, zato smo pa avtorju hvaležni, da je seda j svoje predavanje dal javnosti na razpolago v tisku. Prav mnogo za gospodarstvo presenetljivih novih stvari je v tej brošurici, zlasti bo pa našel v njej mnogo novega tudi vsakdo, ki mu je pri srcu naš Jadran in naša 'bodočnost na morju sPloh. — Pust je razdražil tudi našega škrata, da je svojo že itak rekordno pridnost razširil še na imena. Včeraj je pri 89 točkah stavcev znanega mariborskega odvetnika dr. Reisman-na prekrstil v Ressmanna. na umetniško zborovanje je pa poslal dr. Lončarja namesto muzejskega kustosa in kritika dr Ložarja. Upamo, da zaradi škratovih pustnih šal ne bo zamere. — Kraljevska banska uprava pojasnjuje, da velja besedilo k čl. 4 navodil VI. No. 28870/1 z dne 29. novembra 1936, priobčenih v »Slovencu«, »Jutru« in »Glasu naroda« samo za tiste tuje državljane — ruske pribež-niko, ki so bili na dan 30. aprila 1935 v naši državi. Za tuje državljane — ruske pribežnike, ki so prišli Po 30. aprilu 1935 v našo državo ta navodila ne veljajo. — Umrli so v Mostah pri Ljubljani ga. Helena Hočevar, na Bledu g. Franc Dohrč, oče urednika »Slovenca« g. Terseglava v Sp. Poljčanah ga. Nežika Orešič, v Kobaridu g. Anton Kalan, v Mariboru ga. Lojzka Kožuh, v Mariboru g. Jernej Kramberger, v Ptuju n\ Fran'1 Gvetko ter gdč. Katarina Vidovič. N. p. v ro.f Žalujočim sožalje! __Poroka. V Starem trgu ob Kolpi sta se poročile g. Pavločič Franc, trgovec in posestnik, in gospodična Katarina Butala, hčerka gostilničarja in trgovca. Obilo sreče! — Za dekana kranjske dekanije je »opet imenovan g. Matija Škrbec, mestni župnik In duhovni svetnik ▼ Kranju. — Osebne vesti. Postavljen je dr. Maks Juvane, sodnik okrož. sodišča, za sodnika apelacijekega sodišča v Ljubljani; za uradnika na pošti Šmarje pri Jelšah pa g. Janez Geelman. — Dr. Stojadlnovlć odlikovan. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža je osebno izročil dr. Stojadi-novičii red Belega leva z lento prve Stopnje, s katerim ga Je odlikoval predsednik republike dr. Beneš Od onkraj Karavank Domovina, takšna si! Pod tem naslovom piše zadnji mestu o brezupni borbi koroških »Koroški Slovenec« na uvodnert Slovencev za njihove pravice na svoji zemlji in zaključuje to ža» lostno bilanco s temide značib nimi besedami, ki jih hočemo na« šim rojakom ponatisniti kot živ memento od onkraj Karavank: Slovenska Koroška je že doU gih let zavita v črnino. Na nje* nih tleh se odigrava žaloigra, vredna svetovnega pisatelja. Da bo sledil sledovom oropane in prezirane narodnosti in z jasni* mi besedami naslikal moralno in duševno škodo življenja nasilno raznarodovanega naroda. Žalost* no sliko ljudstva, ki se do danes ne sme vzbuditi v lastni bitno* stil Da bi mi vsi in z nami vred še naši raznarodovani bratje zr* li, kako pretresijivo*žalostno do* življa ljudstvo brez narodne za* vesti svojega Boga, domovino in državo. Potem se ne bi nikdo več čudil prekletstvu in nesreči, ki kot temen oblak visi nad deželo, v kateri živita dva naroda v di\* jem, neblagoslovljenem zakonu. Pravijo, da pride v tednu dn: kanceler v to našo deželo in si ogleda razmere pri nas. Morda bo voditelj države, ki nosi na« slov »krščanska« in jo zato pod* prramo v dobri veri od njenega prvega trenutka z dobro ljubez« nijo, zrl bolest koroške duše. raz bičane in raztepene po temni strasti nacionalne sebičnosti. Po* tem se bosta pod njegovim ’od= stvom po stoletju spet združila naroda koroške zemlje v pravi I zakon krščanske ljubezni. Položaj v Španiji Madrid, 25. febr. Permanentna deputacija parlamenta je sklicana za jutri. Vlada bo predložila deputaciji, da se takoj ukine zakon z 2. Januarja 1935, e katerim se je začasno ukinil katalonski statut in istočasno ustanovil provizorni režim generalitete. V slučaju, da bi k jutrišnjemu zasedanju prifllo premalo članov in bi seja ne bila sklepčna, se bo znova sklicala za sredo. Čita] „Glas" Gospodarski svet Male antante Praga, 25. febr. — Tu se sestane gospodarski svet Ma’e antante na plenarnem zasedanju, ki prične dopoldne Včeraj sta zasedala trgovinsko-politi čn jdb jr m odbor za letalstvo, v trgovinskem ministstvu pa komisiji za podunavsko plovbo in tujski promet. Z letalom v zvonik Grozna letalska nesreča Šibenik, 24. febr. Zadnje dni je legla po vsem našem Jadranu gosta megla, kar je povzročilo strašno letalsko nesrečo pri Rovinju. Civilni avijon tipa »Caproni«, ki vzdržuje zvezo med Zadrom ter Trstom je odletel iz Trsta 20. t. m. ob sedmih zjutraj. Bili so v njem en potnik ter štiirii Člani posadke. Kmalu je avijon zašel v gosto meglo, ki se je vlekla vzdolž vse jadranske obale. Zato je pilot vodil letalo zelo nizko. Okoli 9. ure je pa udaril oh zvonik cerkve Sv. Antona v Rovin u. Udarec je bil tako strahovit, da se je razbilo pol zvonika. Avijon sc je takoj nato vnel. Potnik je bil industrialec iz Zadra Ernest Doneti. On kot tudi ostati so biti seveda mrtvi. Oblast va so takoj uvedla preiskavo ter so ugotovili, da je nesrečo zakrivil pilot ki je letel prenizko ter se ni radi megle vrnil nazai v Trst. Žrtve nesreče so pokopali v Zadru. Schuschnigg v Rim? Dunaj, 25. febr. Danes se vr« ne semkaj avstrijski zunanji mi* nister Berger*Waldenegg s svo* jo soprogo. Berger«Wakienegg je bil v Italiji, kjer je vodil politič* ne razgovore z italijaaskim drž. podtajnikom Suvichem. Po pri* hodu na Dunaj bo takoj poročal kancelar ju dr. Schuschniggu o rezultatih svojih razgovorov. Do* znava se, da je Borger»Walde> negg pri razgovorih v Italiji pri* pravil teren za bodoče potova* nje dr. Schuchniggn v Rim. Tre* nutno ni znano, kdaj namerava dr. Sghuschnigg v Rim, ker ob* stoji možnost, da bo prej obis* kal tudi Beograd. Pričakuje se namreč, da bo ministrski pred* sednik češkoslovaške republike dr. Milan Hodža na povratku le Beograda posetil Dunaj in tako vrnil poset dr. Schuschnigga v Pragi. _ Beseda dneva To četvero je majhno na zenu Iji, ali modrejše od modrijanov: mravlje, ljudstvo slabotno, ven* dar znašajo poleti hrano svojo! skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovje hiše svoje; kobilice nimajo kralja* vendar gredo redoma skupaj: kuščarica, ki jo lahko primeš * rokami, a biva v palačah kralje* vih. (Sv. pismo: pregovori, pogl- 30, 24 — 28.) Razgovori s čitatelji Veva in nevera Ljubljana, 25. febr. ■ : . , -j-« »;v - —'' f ' • lee.la* 2. » i A A K « « o fV _k X iv, , » •* ... V ostalem pe zadostuje, da berete novo služ* beno glasilo JRZ »Samoupravo*, » • - » bo , . . i. »Samouprava« ugotavlja, da je s prihodom vlade g. dr. Stojadi* noviča zavel v Jugoslaviji duh svobode. Zato se je narod takoj odločil, da se organizira v JRZ, vedoč, kaj je dolžan sebi in svo* ji državi. Zedinili so se vsi kon* struktivni elementi treh veroiz* povedi, da skupno premagajo vse težkoče, ki zavirajo naravni proces naše nacionalne unifika* cije in stapljanja. Zvesta svojemu načelu »Z na* rodom za narod« je vlada Sto* jadinoviča vrnila ljudstvu polili* čno svobodo. Ona vrši resnične in brezprimerne napore za ob* novo narodnega gospodarstva ter uporablja vse sile in sred* stva, ki so ji na razpolago, s a* mo za to, da bi izvršila potreb* ne reforme v korist siromašnih slojev jugoslovensfragm prebival* s.'vn. Mi od mrW V*-*— mers.*? * fim* VOK. Tc----**** r* 1 r---rt: či seme #»»•' di r.C rBeimee >•0* 4H6* ««6®** * ii r« r »m* -Se tr tijf reaellE*— p— 'Ufa ..erird* - «* »j**-- -obm» id -««**,r ~ -• v'd.S* m m cV«*-. r«fc3> 3 V9C pom r . Pt urnennr n »pni T- arfL 1 da se z.«-tekajo v »Zavetišča Sv. Jožefa« na Vidovdanski cesti gmotno primeroma dobro situirani ljudje. Gostje Iz vseh stanov Pred časom smo o tem zavetišču že poročali in omenjali, da prihajajo tja tu
  • premišljeval. Las je hi trto mi ne val in po! noč i je že zdavnaj odbilo. Ela se je i zdaj izvila iz njegovega objema, i »iMoraim iti, dragi. Skrivaj sem i prišita sem in moja maiti ne ve, i da sem se sestala s teboj. Že ne-I kalj dlnli je reva tako bolna. Ah, V/iilliiam, itaiko se bojim zanjo!« { IViliam je tolažeč In bodreč jo 1 spremili Elo še kos pota, nato sta vVZeta slovo« »Z Bogom, dragi!« je šepetala. »Kdaj te bom zopet videla?« »Kadar hočeš, Ela«. »Jutri ob istem času«. Še enkrat sta se vroče poljubila, nato je ona izginila aned gosnim grmičevjem za parkom, ki je obdajal malo graščino. Ko se je Ela naslednjega dne proti večeru sprehajala v parku •n nestrpno pričakovala noči, je pritekel majhen deček in »i izročil pisano. Vsa prestrašena, da se je mogoče VVlildamu kaj hudega pripetilo, je odprta pismo in olajšano vzdihnila. WiIJiam ji je sporočili, nad ga čaka že ob osmih zvečer, in sicer pri ceikvici na gričku, netda-daleč od njenega doma. Pogoj pa je, da pride sama. Tam bo izvedeta marsikaj novega. Zdaj so ji ure še bolj počasi potekale, In kar ni mogla pričakati večera. Mučila jo je radovednost, kaj neki ji bo VVilMam važnega povedal, ko je tako nenadno spremenil čas njunega sestanka. -Mrak je legel na zemljo, ko je Ela počasi stopala proti cerkvici. Ozirata se je na vse strani, kda[ bo zagledala WHliama. Toda še-le ko je bila pri cerkvenih vračih, je nenadoma stopil pred njo. »Vortdair sa prišla, draga«, je veselo vzkliknil. »Ves čas st n se bali, da te morda ne bo«. Nežno jo je priijd za roe žari'! vrata in jih zaklenil. Ela ga je začudena pogledata. »Zdaj nas -nihče ne sme motiti« je pripomni!. »Prdi za me-noj. pričaikujeijo naju«. »Kdo naju pričakuje, Wi4liam?« »Takoj boš videla«. Ko sta prišla do attarja, sta iz zakristije stopita dva para. Eia je od presenečenja vziktiiknila, --bili sta tisti dve dekleti, na kateri je bila tako ljubosumna. »Draga Eta«, je spregovori; Writam, »dovoli, da te predstavim svojega prijatelja Edvarda Longa »n njegovo zaročenko Bes-sie Wi5kesovo, in tukaj mojega vrlega krmarja Toma Smitha m njegovo nevesto Molly tiordono-vo — to je pa moja zaročenka!« je predstavil Elo. Eta se je prijazno z vsemi pozdravila. Zdaj je sprevidela, kako neutemeljena je bila njena ljubosumnost. Vroča ljube i v,i do VVilliama je vzkipeita v njenem srcu. Objela ga je s pogledom. polnim ljubezni in vdanosti, potem pa stopila k obema dek'e-toma in ju poljubih. »Čeprav smo se šele sedaj spoznale, vama bom vseeno dobra prijateljica, tako kot a-a vajina zaročenci prijatelja mojega \VilKama«. Dekleti sta jo prisrčno objeli, tedaj pa je iz zakristije stopi1 duhovnik. Oba para sta pristopita k altar-ju in Ela je šele sedaj razumela, zakaj jo je VViHtam povabil semkaj v cerkvico. Poroka obeh mladih panov naj bi ji bita dokaz, da ji je govoril samo resnico. Ves čas obreda je molče slonela ob VViilliamu in ga od časa do časa ljubeče pogledala. Ko so se potem poslovili in jo je WiHiam spremil kos poli, ga je vroče objela in zašepetata: »Oprosti dragi, da sem bila tako neumna*. »Kaj maj ti oprostim, Ela? — Saj sem ti hotel samo dokazati, kako te ljubim — samo tebe!« »Ah. dragi, zdaj se pa morava rastati. Kdaj te bom zopet videla? Danes — ponoči?« »Da, draga — o polnoči. Mnogo ti še moram povedati«. Dolgo sta še stala objeta, potem pa se je Eta odtrgala in odhitela po gričku n ta'j'. VVi'Jiam je ves žalosten g'edul za njo, dokler ni izginita v gozdiča ob vznožju. Nato je pošast krenil proti reki ... ZLOČIN IN KAZEN. Bliža, ki si je po begu iz Jacko-ve hiše, kupila kra-sno vilo, je bila prepričana, da počiva »Tenor« z Jackom in njegovimi najzvestejšimi vred na dnu morja. Na predvečer svoje poroke s Iiarryjem Blackom, je bila povsem sama v svoji vili. Hišno in slugo je postala v gledališče in zdaj nestrpno pričakovala svojega zaročenca. Pravkar se je v svojem budoarju napravljala, da bi se čim lepša in zapeljivejša pokazala ženinu, ko je slišala, kako se je pred hišo ustavil voz. »Ah, Harry, je pa res točen. Dober mož bo!«, je vsa srečna premišljevala. Iz domačih gajev RUŽA PETELINOVA- irboveljsklm Slavčkom Ko pride hip, ki mi veli umreti, pozovem si v spomin vai lepi g/a« in laže pojdem tja, kjer zogleneti veli gozdovom smrti praukaz. Porečem zemlji: »Mnogo pokopalo rdečih listov si v jesenskih dneh, a kar si v maju spet Iz nedrl dala, bila je volja, radost, pesem, smeh* O, črne, črne so poti in koče, očetov nožih črne so dlani, o, črna, črna beda v rovih Joče, vi črni demant ste v očeh noči. V dnu premogovnika vas hrepenenje moža po luči je v dragulj stalilo — In ko udarja ga v obraz življenje, edino ste pravično mu plačilo. Ruža Lucija Petelinova je uči< teljica v Sv. Jurju ob j. ž. Razen pesmi piše tudi mladinska odr« aka dela. Njena veseloigra »Per« petuum mobile« je bila na pode« želskih odrih že večkrat vprizor« jena z velikim uspehom. Po ro» du je iz Trsta, se je pa docela vživela v dejanje in nehanje na« šib krajev in ljudi. Kako toplo, iskreno čuti z rudarji, priča vprav naša pesem, posvečena rudarski deci, našim vrlim Slavč« kom. Petelinova sodeluje pri raz ritih revijah »Popotnik«, Zenski svet« itd, večkrat pa nastopi tu« di z recitacijami svojih del. Dne 6. marca bo zopet recitirala svo« je pesmi pod okriljem Ljudske univerze v Mariboru. Za gospodinje čiščenje prešitih odej Prešite odeje (kovtri) so preeuj draga reč, zlasti če so narejene i* finejše tvarine, zato pa je treba t njimi pravilno ravnati, posebno pri iztepanju in čiščenju, če ei jih hočemo čim daljo ohraniti, oziroma preprečiti, da se prekmalu ne pokvarijo in raztrgajo. Po navadi vidimo gospodinje ali služkinje, kako obesijo odejo, kadar jo čistijo od prahu, čez kako ranto, Pa jo na mile viže izte-pajo s palico ali pa s tepačom. To je seveda čisto napačno ravnanje in za odejo poguba. 8 tera, d* odejo iztepaš na tak način, sicer odstraniš prah, toda pri tem se jiotrgajo niti, ki je odeja z njimi presita, po-leg tega se tudi bombaž (vata), naj je fin ali ne, spravi v kepo, in odeja izgubi tako svojo lepo obliko, poslane vsa zgrbljena, grda in tudi se ne moreš več z njo udobno pokriti v postelji. Odeje je pač treba pridno zračiti in čistiti, a to se sme napraviti le s krtačo, in to s prav mehko krtačo. Ako deneš odeje zračiti, jih obesi vedno le v senco, ker je vsako blago občutljivo proti solncu, tako da kmalu obledi. Tako obledela lisasta odeja na postelji kajpak ni v okras. Ako so v odeji nastali kaki madeži, zlasti mastni madeži, jih odstrani « bencinom. To je, s platneno krpico, namočeno v bencinu, zdrgni madež, pri čemer krpico večkrat menjaj, nato pa zbriši dobro še s suho krpo. Osnaženo odejo daj potem prezračiti. Ce je odeja polita z vodo, ostane od tega madež, kt se ne da odpraviti. Zato treba varovati odejo pred dežjem, kadar smo jih obesili ven na zrak. Tudi z rjuhami, ki jih imamo pripete ali prišite na odeje, je treba pri Pranju malo drugače ravnati nego po navadi z rjuhami. Tako rjuho moraš, preden jo namočiš v mrzli vodi, najprej dobro iztrepatl, zakaj blago odeje je po navadi volneno, ki pušč* dlačice na prišiti ali pripeti rjuhi. Če torej tako rjuho takoj namočiš » topli vodi, dobi lahko barvo od rdečih dlačic in postane lisasta. Take lise pa je potem težko epravitl 1* rjuhe. Pri odejah je treba večkrat tudi Pregledati šive. Če se je pričel kak šiv parati, ga je treba takoj zašiti, da tako preprečimo nadalnje trganje in zgrbljavnnje odeje. »Obtoženec, zakaj ste pa dali napadenemu povrh še zaušnico, Potem ko ste mu vzeli denarnico?« »Zato, ker je bila denarnica prazna!« Astrološka napoved za 26. februar. Slab dam za pmomet in motorna vozila. Ne podajajte se danes trn vesele vožnje z avtomobitom! Pazite se pri električnih aparatih! — V ijubavittem življenju danes precejšnja napetosrt in nervoznost. ObvladaijUe svoje občutke, dia ne pride do medsebojnih očiitikov, ki utegnejo zrahljati ali oel'io razdreti razmerje. Pretijo tuda zmote. Novorojenčki od 22. do 26. februarja bodo dobrodušni ljudje, vendar nemimnii in nestalni v življenju. Treba jim bo modre vzgoje, ki jim utrdi značaj m razvije njih dobre lastnosti. Talke obroke razvaditi — je zanje pogubno. NAJNOVEJSA POROČILA Novi abesinski nacrti Skupščina spet na delu Beograd, 25. februarja. — Danes dopoldne se spet sestane nar. skupščina, da nadaljuje prekinjeno delo. Na dnevnem redu je razprava o načrtu novega trgovinskega zakona. Prvi bo imel besedo' — kot poročevalec manjšine o načrtu — poslanec Ivan Mohorič, ki na zadnji seji svojega govora ni mogel dokončati. Poslanci so se po večini že vrnili v Beograd. Včeraj dopoldne so Imeli šefi opozicijskih parlamentarnih klubov skupen sestanek, da »e pomenijo o zadržanju svojih skupin na nadaljevanju zasedanja nar. skupščine. Današnjo sejo pričakujejo v vseh krogih z velikim zanimanjem. Opozicija ugovarja zapisniku Danes se je ponovno sestala Narodna skupščina z namenom, da nadaljuje razpravo o trgovinskem zakonu. Za zasedanje je veljalo posebno zanimanje zavoljo tega, ker je vlada napovedala, da se bo danes kljub neizvršenemu delu finančnega odbora pričela razprava o proračunu. Sela je sprva potekala prav »tirno. Cim pa je bil prečrtan zapisnik zadnje seje, so poslanci iz opozicije pričeli ugovarjata, češ, da zapisnik ne prikazuje točnega poteka zadnje setie. Ker tozadevni debati ni hotelo biti kraja, je predsednik Čirič odredil ponovno glasovanje, ki je bil nato z večino sprejet. Ko pa je stopil na govorniški oder predsednik finančnega odbora Drmitrijevič, so pričeli opozicijski Poslanci protestirati, češ, da sedijo pri stenografski mizi ljudje, ki prav nič ne spadajo v skupščino. Predsednik pa se za ta protest ni zmenil. Zato je več poslancev iz opozicije stopilo k stenografski mizi in lastnoročno odstranijo iz dvorane več oseb, ki so sedeli za stenografsko mizo. Spričo tega dejanja pa je nastal v dvorani silen hrup, ki ga je predsednik likvidiral s tem, da je sejo prekanil. Ob*, volitve v St. Vidu nad Ljubljano Bab dravske banovine je razpustil občinski odbor v 6t. Vidu nad Ljubljano, »ker ni r redu opravljal občin-»kih poslov«. Zaradi te ratreMtve je * odlokom i dne 20. t. m. odredil nove občinske volitve *a nedeljo dne 29. marca 1 L Davidovih prijavi stranko? »Samouprava« objavlja iz Davldo-vWeve okolice informacijo, da nameravajo demokrati v kratkem prijaviti notranjemu ministru ustanovitev demokratske stranke. Ne ve so *e, če ho hkratn prijavljena tudi bivSa zemljoradnička stranka. Do tega koraka jo srbski del Združene opozicije odločil baje zato. ker ni več zadovoljen z zadržanjem dr. Mačka. — ^»nimivo pa je, da pike zagrebški *Jutarnjl Ust« prav sedaj o nadalje- ju razgovorov r Združeni opor.i-f'j'- Iz Beograda poroča namreč, da jjo tja prispe) prvak bivSe SDS Ve-««Mav Wlider, ki je Imel takoj po Jvojem prihodu daljfti razgovor a Re-oea demokratske stranke Ljubo Da-..?0,V^-ra In ostalimi predstavniki Združene opozicije, pa je bila na stano--nnju Ljube DavidovKa celo poseh- konferenca, ki se je nadaljevala hidi Xe popoldne. Addis A boba, 25- febr. Agencija Radio poroča: Na severnem bojišču so čete rasa Im ra v bližini južno od A katuna napadle italijanske oddelke In jih premagale. Zaplenjeno je bilo mnogo pušk in municije ter 26 tankov. V teku današnjega dne pa so abesinske čete zasedle ves okraj. Na mnogih mestih so italijanske čete brez odpora zapustile svoje postojanke, da ne bi sledil kak napad v hrbet. Italijanske čete v zapadnem delu fronte so maloštevilne, ker je maršal Bodoglio vrgel vso silo v sektor južmo od Makale. V Tem-bdenu italijanske čete ne morejo nikjer napredovati, ker jih abesinske čete s svojih strategičmih postojank odbijajo in zadržujejo. Ras Ajeln je prejel nalog od rasa Mulngete, da mora za vsako cen® obdržati postojanke okoli Aksu-ma. Ta nalog je v zveri z načrti, ki so jih naredili za časa, ko je Pariz, 25. febr. Včeraj je francoski zunanji minister Flandin sprejel v avdijemci italijanskega ambasadorja Cerottija- Cemtti se je hotel informirati o namenih francoske vlade glede na sankcije, preden se sestane odbor osemnajsterice, Id bo sklepal o uvedbi ptrolejsldh sankcij. To vprašanje zdaj zelo zanima italijansko vlado. Kot se doznava, Cemtti ni zvedel nlkakih važnih stvari, in so se ti razgovori sukali v okviru, ki ga vedno poudarja Italija pred vsakim sestankom v Ženevi. Tudi govor Edena v spodnjem domu ni prinesel nikakih novosti, ker je bil Eden glede vprašanja o sankcijah zelo rezerviran. Radi tega vlada mnenje, da je vprašanje sankcij zavito v močno temo, posebno glede prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Pariška vlada ne bo podvzela nikake mere, M bi prekoračila določbe Ženeve in tudi ne mara podvzeti nikake iniciative, Id bi mogla povzročiti mednarodno napetost. Glede petroleja Je Francija mnenja, da se nje to vprašanje direktno ne tiče, ker sama ne razpolaga s petrolejem, temveč ga celo uvaža. Med tem sta se v Rimu sestala tudi italijanski zastopnik Su-vich in angleški ambasador v Ri- bi la abesinska vojska v bližini Makale, katerih uresničenje bi bilo glede na sedanji položaj še zmagoslavne jše. Glavno vlogo igra pri tem ras Kasa, kateri sedaj ob Da. nakllu prodira proti severu, kjer ni niti enega italijanskega vojaka-čim bodo čete dospele v isto severno širino kot so čete rasa Aje-lu, se bo ras Kasa šknšai prebiti proti zapadu, a ras Ajeln proti vzhodu ter zavzeti vse ceste, ki vodijo v Makalo. S tem bi bila italijanska vojska popolnoma odrezana od A dne, Aksuma in Adi-grata. Na južnem bojišču eo čete rasa Deste pomikajo ob Vebi Gestro, kjer so že napadle italijanske oddelke in jih pregnale s svojih nekdanjih postojank. Ob GanaJe Dona se vrše mnogoštevilne praske, vendar še ni prišlo do odločilnega udarca. mu sir Erič Dninam and, ki sta pretresala lokamski pakt. Suvich je Izjavil, da ostane italijanska vlada na svojem prejšnjem stališču, ki ga je zavzela tudi v trenutku, ko je Nemčija meseca maja 1935- Vložila protest proti Franciji radi francosko - sovjetskega pakta. Italija smatra. Se vedno, da je francosko sovjetski pakt v popolnem skladu z lok a raškim paktom. Odhod dr. Hodže Beograd, 25. febr. — Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža je po dveh dneh in pol bivanja v naši prestolnici zapustil včeraj Beograd. Po prisrčnem slovesu se je odpeljal v Novi Sad, Staro Pazovo, Kulpin in druge kraje, kjer žive njegovi oži rojaki Slovaki. Na zadnjem razgovoru z dr. Stojadlnovičem sta še enkrat ugotovila popolno soglasnost jugoslovanskega in češkoslovaškega stališča glede na vsa aktualna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Snoči je predsednik vlade dr. Stojadinovič priredil v Gardnem domu večer.o, pri kateri se je nudila prilika Širšemu krogu povabljencev priti v stik z dr. Milanom Hodžo. Oba predsednika sta izmenjala prisrčne govore. Iz Beograda se je češkoslova- ški ministrski predsednik odpeljal v spremstvu češkoslovaškega poslanika dr. Girse proti Novemu Sadu. Na vseh postajah so mu Sokoli in velike množice občinstva prirejali svečane sprejeme. Po obisku v Novem Sadu id okolici se je dr. Milan Hodža zve^ čer ob 23.45 odpeljal n^zij V Prago. _____________ Na eglptsko — libijski meji Posebni dopisnik »United Preš-sa« Harald Peter« je iz Mersa Martu na zapadni egiptski meji — kot edini novinar, ki je dobil dovođenje od angleške vrhovne komande, da si sme ogledati angleške utrdbe na tibMjskč mej — poslal ta-le zanimiv dopis sveči agenciji: 2e na prvi pogled dobiš v tem pustinskem delu vtis, da so angleške priprave v tem obmejnem sektorju izvedene s skrbno teme-U.ctostjo in pospešeno hitrostjo. Navzlic velikim težkočam, ki so jih povzročali zlasti takozvani »peščeni viharji«, so bila vsa dela izvedena že v dobrih treh mesecih. Peščena pota, ki so popre e tako močno ovirala transporte, so Angleži v tem predelu povsod že zamenjali z lepimi cestami s kamenito podlago, ki prenesejo kakršenkoli promet. Obrambo na suhem tvorijo v glavnem topovi, ki so ali vzidani aE premični in ki služijo predvsem za obrambo proti tankom. Razen tiega so povsod položene neprehodne ograje iz bodeče žice in še druge modeme ovire za_ prehod tankov. Na strateško važnih položajih so postavljeni protiletalski topovi. Nisem pa mogel ugotoviti, koliko je tu prav za prav stacioni-ranih angleških letalskih sil. Problem oskrbovanja z vodo so tu že pred mnogo stoletji rešile rimske ledje, ki so vse ozemlje prepredle s kanali in navrtale vodnjake. iz katerih še sedaj angleška pustinska armada črpa svojo pitno vodo. Teh podzemskih kanatov in studencev je vse polno, odkritih pa jih je do sedaj samo nekai. Ker pa v teh predelih že nad tri leta ni padla niti kapliica vode, se ne more z gotovostjo računati, kako dolgo bodo trajale te podzemske vodne zaloge. Kakor sem zvedel, so se v zadnjem času že vršile priprave za dovajanje vode no ceveh iz Sre-dozemskga morja. Potrebni aparati za destilacijo te vode so bate že na potu Iz Anglije v Egipt. Tretji vodni vrelec v tej pustinj pa so seveda ladje, ki prihaiajo iz Aleksandrije navzgor ob Nilu. Dnevni obrok vode za tukajšnjega angleškega vojaka znaša okoli tri galone. (En galon je približno pet litrov.) Italijanski vojaki na abesinskih bojiščih pa dobivajo dnevno komaj en liter vode! Dva bana upokojena Z ukazom kr. namestništva t dne 23. t. m. in na predlog predsednika vlade sta upokojena ban vardarske banovine Ranko Trifunovič in ban moravske banovine Dobriča Matkovič. Na pustni torek M bomo najbolje zabavali pri „Slamiču" (Za poznane goste garderoba za maskiranje v hiši n Na pepelnico bomo tam preganjali mačka. — Jastog z majonezo, sulec v aspiku, slaniki na razne načine In druge morske In sladkovodne ribe bodo pripravljene na Izbiro. _________' dela t^rsj dopoldne Ceruttl pri Flandlnu Tržne cene v Mariboru Po najnovejšem poročilu mestnega tržnega nadzorstva so trenutne cene najvažnejših živil v Mariboru naslednje: Meso; govedina 4 do 14 Din kg, teletina 6 do 12, svinjetina sveža 6 do 14, slanina 11 do 14, zaseka 11 do 12, prekajena svinjetina 7 do 18, konjsko meso 3 do 4 Din kg, spuščena svinjska mast 13.50 do 16, počrevna mast 8 do 10 Din. Perutnina: kokoši komad 18 do 25 Din, zaklane kokoši kg Din 15, petelini komad 20 do 25, zaklani kg 18, piščanci par od 18 do 55, zaklani kg 18, purani komad 30 do 45, zaklani kg 18, race komad 15 do 20, gosi komad 30 do 35, golobi par 5 do 8 Din. Mleko in mlečni izddkj; mleko polno liter 1.50 do 1.75, posneto 0.50, čajno maslo kg 24 do 32, kuhano maslo 22, presno maslo 22, bohinjski sir 24, desertni 20, ementalski 24 do 30, kajmak 30 do 40, liptavski 25 do 40, trapistovski 12 do 30, kisla smetana liiter 10, sladka smetana 16 do 20, domači sir kg 6 do 8 Din. Kruh in mlevskj Izdelki: beli kruh kg 4 do 4.50 Din, črni kruh 3 do 3.50, koruzni 3, mlečni 6 do 10, polbeli 3.50 do 4, rženi 3.50, drobtine liter 4 do 6 Din. — Pšenična moka 00 3 do 3.30 kg, pšenična moka 0 3 do 3.30, pšenična moka II. vrste 2.75 do 3.15, ajdova moka 2.80 do 3.50, koruzni zdrob 2 do 3, pšenični zdrob 3.35 do 3.75 ržena moka 2.40 do 3 Din. Pijače: konjak liter 40 do 48 Din, rum 36 do 46, slivovka 20 do 32, vino belo novo 8 do 10, isto staro 12 do 16, črno novo vino 9 do 10, isto staro 12 do 14, belo pivo 9, špirit 10 do 11, malinovec kg 18 do 20, sadjevec liter 3 do 4 Din. Ribe: fogoši kg 30 Din, karpi od 12 do 16, ščuke 20, barboni 30 do 36, kalamaji 20 do 22, polenovke 10 do 12, moli 18 do 24, rusi komad 1 do 1.50, sardeile kom. 1 do 1.25, sardine kom. 1.50, slamki kom. 2.50 do 4 Din. Za izletnike in turiste! Nedeljske povratne karte Zveza za tujski promet (»Putnik«), Ljubljana, sporoča: S 1. apn.iom 1936. stopa v veljavo nova odredba glede nedeljskih povratnih kart. in sicer: a. nedeljske povratne karte veljajo za vse relacije od 11 do 250 km; b. za otroke od 4 do 10 let in mlajše, za katere se zahteva poseben spdež, se plača polovična nedeljska povraitoa karta; c. če potnik prestopi v brzo vi alk, se smatra nedeljska povratna karta kot vozna karta po normalni ceni in mora potnik plačati celo doplačilo ma brzovbk, kakor pri odhodu, tako tudi pri povratku. Ce prestopi v višji razred, plača pri odhodu in na povratku razliko med normalnimi voznimi cenami1. d. Potovanje se lahko nastopi v so bo .o ob 12. uri in se nrora končati najkasneje v nedeljo ob 24., vrniti se more šele v nedeljo, najkasneje pa v ponedeljek do 12. ure, in sicer tako, da je potovanje končano v ponedeljek ob 12. uri; e. Ce med 12. in 13. mro n; nobenega vlaka, se lahko nastopi putovanje z vlakom, ki odhaja med 11. in 12. uro; f. pri i ožnji tja potnik lahko podaljša putovanje do ene nadaljnih postaj, vendar ne sme ta postaja biti od odhodne oddaljena več kakor 250 km. V tem prurneru se plača za podaljšano progo vozna cena nedeljske povratne karte z doplačilom 1 Din. Na povratku uživa patetik brezplačno vožnjo na podlagi doplačila v zvezd z nedeljsko povratno karto. Ce pa je nova postaja oddaljena od odhodne nad 260 km, se plača za daljšo progo normalna vozna cena z doplačilom 1 Dim, nedeljska povratna kanta se pa odvzame. „ . ,, . , i 8- Povratek se prične lahko iz Kurivo: mehka drva m 60 Din, I ikaterekdlj postaje, 6e je bližja pr- bda drva m' 90 do 100, (žagana 100 do 120), koks oent 74 do 78, stanovski premog 30 do 37, trboveljski premog 36 do 46, velenjski premog 24 do 30, oglje kg 1 do 2 Din. Razno: jajca komad 40 do 60 par, jabolka kg 3 do 6, orehova (jedrca kg 28, lešniki 26 do 32, krompir kg 0.75 do 1, sulie gobe J« 30 do 40, bencin kg 10.30 do 14 Din. G©9p®darske vesti Naš lep nima Izgledov v Angliji. Ufo znanih sankcijah, ko je prenehal v6« naš izvoz lesa v Italijo, so si ptfvoga naša lesna podjetja prizadejala, da najdejo nove trge za les-. Pti tem se je posebno še računalo na Razen velefirmi »Šipad« se )gtii!omur ni Posrečilo pridobiti angloš-kgja tega. Vel poskusi so propadli. iftjuinogoČH je namreč konkurenca lota Iz ČŠft, Švedske, Finske in Rusijo. Hmeljeko tržišče. Na vseh tržiščih [Je zelo mimo razpoloženje in nikjer jjji prišlo do večjih zaključkov. Naj-y*Je cene, ki so se prod tedni pla- voteli odhodni postaju Ako se potnik vrača po drugi progi, kakor je prišel, in je ta krajša, už: va potnik brezplačno vožnjo na podlagi nedci'ijske povratne kar-te, če le pa daljša, mora dorclača- čevalc, so bile: V Nemčiji za kg 88 dinarjev, v ČSR 52, Angliji 89, Franciji 32, Jugoslaviji 20, Poljski 18 in Belgiji 16 dinarjev. Izpopolnitev zavoda za pospeševanje trgovine. Spričo težkega gospodarskega Položaja jo bilo nujno, da se tudi pri nas izvede reorganizacija naše zunanje trgovine. V to svrlio Le sedaj primerno izpopolnjuje zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Ustanavljajo se posebni oddelki za razne panoge izvoznega blaga, posebna pozornost pa velja proučevanju raznih tržišč, ki naj bi nudila našemu blagu zadosten In rentabilen odjem. Rusija konkurira evropskemu sladkorju. Na londonskem trgu se Ponujajo zadnji čas večje količine ruskega sladkorja, ki jo v primeri z ostalim evropskim sladkorjem izredno poceni ti razliko med nurniatao vozno ceno za progo, katere se na povratku posluži in za progo, na katero se glasi prvotna karta. h. Ce ni potovanje nazaj končano v ponedeljek ob 12., plača potnik za progo od postaje kjer se je nahajail clb 12., pa do prvotne odhodne postaje normalno vozno ceno, če pa se je nahajal ob 12. uri med dvema postajama, plača normalno vozno ceno od prve prihodnje poistaje. Ce pa se potnik ne vrača v ponedeljek ob ratna karta za ostali neprevoženi del proge. 12. zgubi nedeljska povratna karta veljavnost, i. Prekinitev vožnje ni dovoljena. Pasmo Iz Kamnika Kamnik, 25. febr. Vedno češče se čujejo pritožbe kamniških radio naročnikov radi stalnih motenj pri sprejemanju programa, ki je posebno v popoldanskih urah skoro nemogoče. Jasno je, da je vzrok temu delo v številnih tovarnah, ki po večini obratujejo z električnimi stroji in napravami. Seveda brez zaščitnih vsmerjcvalnih blokov, ki jih zakon zahteva prav pri vseh električnih napravah. Čudimo se, da niso ta podjetja sledila številnim opominom ljubljanske radijsko uprave, v katerih uprava opozarja na občutne denarno kazni. Kor se motnje kljub opominom uprave in številnim pritožbam radio na ročnikov še vedno ponavljajo, so že mnogi naročniki sklenili odpovedati svojo naročnino. — Res je že skrajni čas, da se glede tega vse ukrene, saj je to v interesu naročnikov, še več pa v interesu uprave same. Šahovska revanža Duiniaj, 24. febr. Danes sta podpisala dogovor šahovska prvaka Aljehin i:n dr. Euwe, da se pomerita koncem leta na Semaringu za prvenstvo sveta pod pogoji zadnjih tekem, t. j. zmagovalec bo tisti, ki dobi od 30 partij vsaj 15 in pol točk. Zmagovalec dobi poteg častnega naslova še 30.000 šilingov. Razne novice V nedeljo zjutraj se je v Pot-tenbrunnu pri St. Poltenu (Avstriji) odigrala krvava bitka med nekim divjim lovcem in orožniki. Divji lovec Johann Rieder je, ko ga je v gozdu zasačil graščinski gozdar, na gozdarja streljal in ga težko ranil. Ko so prišli ponj na njegov dom orožniki, je pa streljali tudi na orožnike in je dva ustrelil, tretjega pa ranil. Nato je pognal še sebi kroglo v gtlavo. Skrivnostna ljubavna tragedija se je v nedeljo zvečer odigrala v nekem dunajskem hotelu. Tja je prišel starejiši gospod z elegantno mila do damo in najel sobo. Nedolgo potem sta v sobi počila dva strela. Ko so hotelski uslužbenci sitoma odprli vrata, so našli oba mrtva s prestreljenima glavama. Po vseh znakih je on ustrelili njo, nato pa sebe. Zapustila nista nobenih poslovilnih Pisem in nobenih listin in ni mogoče ugotoviti njune identitete. Ona je bila stara kakih 30 llet, on pa že 60. Sklepajo, da sta šla sporazumno v smrt i,z nesrečne ljubezni. V hotelu so ju dobro Poznati že od prej, ker sta v restavracijo prihajate skoro vsako nedeljo. Za njuna imena pa ne ve nihče. Polloijla v Pragi im BBimm je prišla na sled velikim nemoralnim aferam, v katere je zapletena cela vršita homoseksualcev. Detektivi so v medicljo nenadoma udrli v neko plesno dvoramo, v kateri se je vrlšilla velika maske-rada. Zaukazali so splošno demaskiranje, nakar je bilo aretiranih kakih sto oseb, ki so jih odipelliafii na policijski komisarl-jat. Gre večinoma za osebe, ki so_ bili po svojih nenaravni" gnjemjiiih policiji žc dolgo znane. V Biftiu so v zvezi s temi aferami aretirali dvanajst mladih ljudi, dva izpod 18 tet so spet iz-pustili, ostale pa izročili sodišču. »Takoj po poroki me je moj dični zet pritisnil za 100.000 Din posojila«. »Pa ste dobili kaj nazaj?« »Sem . . . svojo hčer«. MALI OGLASI Vsaka beseda 56 par. Najmanjši mesek 5 Din. Dri. In ban. devek S Din. Oglasniki, ki iščejo sinžbe, plačalo samo po 85 por za besedo. Na pismena vprašanja Je priložiti za odgovor 8 Din y znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila Primerno nagrado dobi tiati, ki ml preskrbi karšnokoll službo v pisarni ali kaki tovarni. Ponudbe na upravo pod šifro »Nagrada«. * v Večjo trgovino v velikem industrijskem trgu na Gorenjskem oddam pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji solidnemu In dobremu trgovcu v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod »Slu-in tudi po kvaliteti nič ne zaostaja. J čaj«. Hranilnehnjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamkoI Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ulica 13. Tel. 38-10 da uprava lista. Radi družinskih razmer se proda posestvo, zelo rentabilno, na Dolenjskem, lepa sončna lega, ne daleč od železnice, sestoječe Iz vile s stanovanjem za lastnika In oskrbnika, gospodarska poslopja, obširni sadonosnikl, vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih plemenskih trt, mešan gozd za sekanje. Proda se samo proti gotovini. — Cena Din 115.000. Podrobna pojasnila Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo In posredujemo nakup hitro, vestno In uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih z n a m k a h 1 Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Iliča 144. . II ODDAJO SE poslovni prostori, samsko stanovanje obstoječe iz 2 »ob in kopalnice In komfortno 4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Poizve se: Uprava palače Grafike 4. nadsfr« & Ettajatelj: Josip A. -S tRednik: Mfflan Zadnek. — Za Narodno tlakatom d. d. kot tiskarnarja Prano Jezeršek, — Vsi v Ljubljani.