— 112 — Veliki kovači. Veliki kovači smo! Dobre tri vareže Železo kujemo, Terja vsak mozelj še, Jeklo zdelujemo, Kleše sem Daj derže Reže ko strup. Prav jih v zobeh. Verli smo sajovci,*) Ze so razbeljeni, Nikdar postajavci, Srečno potegnjeni, Delamo vse noči Caklji odsekani Sunder in hrup. Leže po tleh. Kaste se dvigjejo, Pride pa cvenkov dan, Ogenj napihjejo, Mesec je dokončan, — Iskrice švigajo Sedmi dan Bog je sam Kviško nebes. Sebi izbral. Ze se mašelj mezdi, V cerkev se snidemo; Žlindra se tud' cedi; Ko domu pridemo, Goden je! Skup ljudi, Si za privošimo Ven ž njim na ples! Kaki bokal. v Ce se mašelj opre. Rudarji, plavžarji, Z jame nam ven ne gre, Jeklarji, cigarji. Takrat se koža cre, Kor balosarji. Smo kakor cmok. Vsi smo en rod. Pa mu ne jenjamo, Marskaj pregararao, Skupaj se vpenjamo, Pa nič ne maramo, Kviško ga zdregamo, Zidane volje smo Mora na stok! Vendar povsod! Mojster ga z klešami Zdaj ohladimo se! Zgrabi, da vse šumi; Smeja se vinčice, Nič se muditi ni. Kupe so polne vse Dokler žari. Krog in okrog. Kladivo bunkati, Vsaka skerb naj gre v kraj, Jame, ga gumpati, — Vogni se danes saj, — Bunkati, bunkati Terčimo, bratje, zdaj: Na mozlje tri. Živi nas Bog! Bratje še terčimo, Zdravje mu vošimo, Pri komur delamo. Živi ga Bog! Dečve naših želja, Tudi Vam naj velja. Kamor serce pelji, Živi vas Bog! V. Komik. *) Sajovci, to je, Cvklopen.