^larafoiisKl feH. Starogrška pripovedka. Našim športnikom je gotovo znana starogrška pripovedka, ki nam slika atenskega bojevnika. Ta je tekel iz bitke med Grki in Perzijci pri Maratonu leta 490 pred Kristusom v grško pre^ stolico Atene, kamor je prinesel presrečno vest o grški zmagi z besedami: »Veselite se, zmagujemo.« Ko je izrekel te besede, se je zgrudil vsled napornega tefca mrtev na tla. Zadeva z maratonskim tekačem ni« ma zgodovinske podlage in verjetnosti. Mojstrsl-i opis maratonske bitke imamo od starogrškega zgodovinarja Herodbta, iki pa niti z besedo ne omenja tekača. Pravljica o maratonskem tekaču se je pojavila 600 let po bitki pri Maratonu. V pravljicah o maratonskem tekaču krožijo za junaka kar tri imena in sicer: Terzipos, Eukles in Filipides. Če bi bil maratonski tekač istinita oseba, bi se bilo njegovo pravo ima ohranilo v ustnem izročilu. Na ime junaka, iki prinese vest o odločilni zmagi nad najhujšim sovražnikom in postane celo smrtna žrtev preveselega sporočila, narod ne bi bil nikoli pozabil! Maratonski tek leta 1896. Stari Grki so bili navdušeni športniki. Prirejali so že v starodavnih časih takozvane olimpijske športne igre, katere si je hodil ogledovat celotni tedajni kulturni svet. Tudi danes so znamenite športne prireditve v grški pre^ stolici v Atenah. Pri današnjih olimpijskih igrah je maratonski tek cna najbolj privlačnih' toBk. Leta 1896 je bil maratonski tek višek celotra« športne prireditve. Omenjenega leta je bila pozornost cele GrCije osredotočena v maratonsiki tek". Vsaik Gnk je skozi tedne pred tekom govoril le o tem, kafco mora postati pri maratonskem teku zmagovalec tekač grške narodnosti. Že zgodaj zjutraj 10. aprila 1896 je bilo mesto Atene na nogah v očigled maratonsikeim teku. Koj popoldne omenjenega dne je bil atenski štadijon, fci je zgrajen za 50.000 gledalcev, nabito poln. Na tL_oče radovednežev je zrlo z bližnjih hribov in zopet tisoči so se postavili (kot gledalci ob poti iz Maratona do atenskega štadijona. Ob ? iri popoldne je pričel štart tekačev na malt~_ mostu ob robu maratonske ravni. Pognalo se je v tek 25 tekačev. Pretežna večina so bili Grfci, pa tudi 1 Francoz, 1 Madžar, 1 Amerikanec in 1 Avstralec. Pot je bila dolsra 40 km. Najnevarnejši tekmec grškim teikačem je bil Avstralec, ki je bil dolgo časa prvi, a se je zgrudil na tla nekaj kilometrov pred ciljem. Razburjenje, ki je vladalo v štadijonu med tekom, je raslo od četrt ure do četrt ure. Med tekom so se vršile v štadijomi razne druge športne to6ke, a za te se ni zmenil nobeden od gledalcev. Oficirji na konjih in kolesarji, ki so spremljali organizirano tek, so prinašali v štadijon poročila o poteku teka. Dolgo časa niso bile te vesti ugodne za gportno slavo Grkov. Šele tedaj, ko je onemogel Avstralec, je došlo med gledalci do prevrata. Kot zmagovalec se je pojavil proti štadijonu Grk, mladi kmet Luis iz Amarussi, majhne vasi pri Atenah. Streli iz topov so oznanili grško zmago, narod je navdušeno juckal, pel, kričal, mahal z robci i_i z za_.avami, fco je pritekel ves zaprašen ter poten proti cilju pred sedežem fcralja grški tekač. Kralj z dvema princema je pozdravil ter sprejel zmagovalca. Mošfci in ženske so jokale od veseIja, neznanci so se začeli od navdušenja poljubovati med seboj. Zmagovalec je rabil za 40 km 2 uri 58 minut in 50 sekund. Tudi drugi in tretji tekač, ki sta dosegla cilj 7 minut kasneje, sta bila Grka. Šele četrti je bil inozemec: Madžar.