ZELEZNINAR SPET ODHAJA ZGODBA CELJSKEGA ZAPORNIKA Stran 6 « «i ta« lili Stran 10 1 22 NT 0179880 MRV AR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NIIK TURJAŠKA 1 l| I Zlato priznanje '' I za kakovost 20041 31 - leto 59 - celje 5.8.2004 - cena 350 sit - 225 hrk UŽITEK V DOBRI KAVI | Najboljše iz klasja. PmŽiRNA: 03/713-2666 3 SILVIN A POT V GRČIJO KONČANA PRI LOMU Stran 20 KAJ JE V OZADJU ODHODA ŽUPNIKA LEVE? Stran 3 L- Ot i f EKOLOŠKO 3® šolski komplet 10- delni flomastri Noriš 10/1 zvezek a4 sbsssîsita ÍbSV šilček brisalec Crnila Pelikan il' {milni vložki Pelikan 6/1 E'i — DARILO: mapa Esselte A4 z gumbi ravnilo in urnik 17690. KURILNO OIL QUE 03/4902440 UULA 0q I. Q0 jo. Ure Epe d.o.o Tržaška 37 Maribor | ti. oddajte svoj mali oglas olnejše oglase sprehodile s raneh in naj vas navdušijo Mercator ©srnasc MERCATOR d.d. Dunajska 107 Ljubljana - sobota 07. avgust 2004 ob 10. uri ZVESTOBA VEC KOT POL STOLETJA DOLGA Stran 8 Nagradna Bodite":?1 trikrat zlati! Nagradna igra traja do 31.8.2004. Dodatne informacije na | www.pivo-lasko.si ali na telefonski številki 0801825. © m /DR2»VNI\ I S.QVÍUUÍ 1 pmmek datum rO|Stva [Minister za zdravje^pdlarj^: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! : davčna Sl«vilka oročni podpis GNJIDIC OKREPIL LAŠČANE Stran 18 UVODNIK Naj upamo ali se vdamo? V velika nakupovalna središča ki jih zadnja leta gradijo na robu mojega mesta ne zahajam pogosto. Morda trikrat ali štirikrat na leto. Ker imam raje pekarno za prvim vogalom ker najbolj zaupam mesarju na Glavnem trgu ker pri Anici na tržnici poleg krompirja in korenja vedno dobim še kakšno življenjsko modrost. Predvsem pa na rob mesta ne zahajam zato ker me brezosebnost trgovin in še zlasti prodajalcev tako do- JANJA INTIHAR tolčeta da potem še nekaj ur ne morem priti k sebi. Zato sem vsakokrat ko se v mestu zapre kakšna trgovina zares žalostna in jezna. Pa zapiranjem trgovin ni edino zlo ki se je zgrnilo nad nas mestne nakupovalce. Ker nas niso mogli na lep način zvabiti v velike centre nas zdaj nekateri poskušajo nagnati na rob mesta z vse bolj skromno ponudbo v svojih mestnih trgovinah. Naj se vdamo? Tako kot so se že mnogi manjši trgovci ki so po letu ali dveh tarnanja češ da so jim velika nakupovalna središča odpeljala vse kupce zaprli trgovine ali pa se tudi sami preselili na rob mesta? Nikakor ne. V zadnjem času je kar nekaj celjskih podjetnikov spoznalo da je čar Celja v njegovem mestnem jedru saj so se izkazali z nekaterimi privlačnimi projekti ki so mestu že vrnili nekaj življenja. Vendar pa je zagnanost posameznikov premalo da bi center znova zaživel. Ne strinjam se sicer s tistimi ki za umiranje mestnega jedra krivijo izključno občinsko oblast je pa vsekakor res da bi za zadovoljstvo svojih meščanov lahko storila mnogo več kot je doslej. Ustanoviti komisijo za oživljanje mesta in vanjo postaviti ljudi ki še svojih gostinskih lokalov in trgovin ne znajo »pošlihtati« tako da bi privabljali več ljudi je enako kot da ne bi storila ničesar. Prav tako tudi ni dovolj ob sobotah dopoldne povabiti v mesto okoliške pevce in godce. Celjska mestna oblast bi morala predvsem ugotoviti kakšni so javni interesi jih pravilno preplesti z zasebnimi in potem na osnovi tega poskrbeti za bolj uravnotežen razvoj centra in obrobja. In morda bi vendarle morala prisluhniti predlogu največjega domačega trgovca da morajo vsi ki želijo graditi na robu mesta poskrbeti za prodajne površine tudi v mestnem jedru. Pet odstotkov bi bilo čisto dovolj saj merijo vsa nakupovalna središča ki so v zadnjih letih zrasla ob Mariborski cesti in na Hudinji več kot 120.000 kvadratnih metrov. Poseben pomen parka Teharje Vlada Republike Slovenije je minili teden sprejela pobudo da bi Spominski park Teharje pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena. Tak status je komisija za grobišča predlagala že marca junija pa so pobudo posredovali vladi. Status kulturnega spomenika državnega pomena po besedah državnega sekretarja na kulturnem ministrstvu Stanislava Mrviča ureja varstveni režim nekega spomenika. Lastniku se tako določijo predvsem obveznosti na področju vzdrževanja. Lastnik zemljišča na katerem stoji Spominski park Teharje je država saj je Mestna občina Celje (MOC) zemljišče brezplačno prenesla nanjo. Po besedah koordinatorja za odnose z mediji v MOC Romana Repnika so z odločitvijo vlade zelo za- dovoljni: »S spominskim parkom je že doslej upravljalo ministrstvo za delo družino in socialne zadeve kljub temu pa je do zdaj največ kritik o urejenosti parka letelo prav na MOC.« Ob tem Repnik dodaja da občina ni imela nikakršne pristojnosti nad upravljanjem zemljišča in tudi pri izgradnji spomenika: »Upamo da se bodo s prenosom spomenika na ministrstvo za kulturo razmere uredile.« Spomnimo da kritike glede ureditve spominskega parka niso bile edine. Veliko kritik je MOC dobila tudi zaradi igrišča za golf ki je nastalo ob spominskem parku. Ob tem na občini pravijo da je igrišče za golf urejeno na zemljišču ki je v lasti Cinkarne zato MOC nima nobenega vpliva na urejanje in upravljanje s tem zemljiščem. ŠO Problematični sodni zaostanki Celjska sodišča sodijo po številu sodnih zaostankov v sam slovenski vrh. Ravno o reševanju tega problema je tekla beseda minuli teden ko se je ministrica za pravosodje Zdenka Cerar ustavila na delovnem obisku pri celjskih pravosodnih organih. Cerarjeva je omenila problem sodnih zaostankov predvsem pri tistih zadevah ki se na sodiščih valjajo že več kot deset let. Teh je bilo decembra 2002 v Sloveniji malo manj kot 1.900 leto dni kasneje pa skoraj dvakrat več. Okrožno sodišče Celje je po številu le-teh tesno za petami koprskemu okrajno pa je takoj za ljubljanskim in mariborskim sodiščem. Predsednik celjskega okrožnega sodišča Andrej Ministrica za pravosodje Zdenka Cerar »Višja sodišča bi morala več soditi in manj razveljavljati.« Pavlina vidi rešitev obremenjenosti sodišča s sodnimi zaostanki v zaposlitvi novih sodnikov v civilnem oddelku saj se je ravno število civilnih zadev letno povišalo za 20 odstotkov. Problem predstavlja tudi zakonodajalčevo nalaganje novih obveznosti ob enaki kadrovski zasedenosti. Kot rešitev je Pavlina omenil tudi mediacijo. Ravno to pa je kot uspešen prijem ocenila tudi ministrica ki pravi da tolikšnih zaostankov ne bi bilo če bi se denimo tudi pri gospodarskih sporih: »... subjekti še preden gredo na sodišče obrnili na arbitraže in poskušali doseči mirno rešitev spornega razmerja.« Na okrajnem sodišču pa se najbolj ubadajo z izvršbami. Predsednik okrajnega sodiš- ča Vladimir Klarič tako oni nja okrepitev izvršilnega o delka s premestitvijo sodi kov. Cerarjeva ob tem dot ja da je pri izvršbah mog če pričakovati enako poj dobitev kot pri zemljiški knjigah. Medtem ko bi moralo « sko višje sodišče po ministri činem mnenju več soditi ii manj razveljavljati kot pri mer je navedla zadevo Teka čevo pa je celjsko tožilstvu ocenila kot eno najboljših i Sloveniji. Ministrstvo za pravosodji bo po svojih najboljših mo čeh tako pomagalo pri reše vanju sodnih zaostankov. Ko še dodaja Cerarjeva bi po leg zakona o pravdnem pcjj stopku morali prevetriti di zakon o kazenskem stopku. Konec novinarske kariere Janka Šoparja Slovenska nacionalna stranka (SNS) je v torek na novinarski konferenci predstavila kandidate za jesenske državnozborske volitve. Predstavili so se Janko Sopar Peter Thaler in Roman Hriberšek ki bodo kandidirali v peti volilni enoti. Predstavil se je tudi kandidat šeste volilne enote Andrej Štrk. Predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je na konferenci napovedal da bo nacionalna stranka dobila 6 mandatov čeprav upajo na osem poslanskih sedežev. Na listi nacionalne stranke je presenečenje zagotovo kandidatura novinarja Janka Šoparja. Šopar ki bo na volitvah nastopi kot član SNS je dejal da se je za kandidaturo odločil zato ker slovenska politika potrebuje glas ljudstva on pa je v oddajah na javni televiziji predstavljal prav to. Dodal je še I da se s kandidaturo zaključuje tudi njegova novinarska ka-l riera. Volivke in volivce bo skušal prepričati tudi modni!' oblikovalec Peter Thaler ki prvič nastopa na volitvah zaj poslanca čeprav je. na listi SNS nastopil že za celjskegal župana. Roman Hriberšek bo kandidiral v Šentjurju AriJ drej Štrk pa v Laškem. Š0 KRA S3 E- SLA Z! [E Menjava poveljstva v Celju Angeli z jajci Mozirski policisti so bili prav začudeni ko so v petek zvečer ugotovili da niso dobrodošli na eni izmed prireditev v okviru Flosarskega bala. Še več -ljudski glasovi pripovedujejo da so jih vrli Ljubenci odgnali z jajci in s tem zagotovo »obvarovali« marsikatero vozniško dovoljenje. Minuli četrtek so v celjski vojašnici izvedli primopredajo poveljstva 20. motoriziranega bataljona. Na proslavi je polkovnik Branimir Furlan poveljnik prve brigade Slovenske vojske razrešil dolžnosti dosedanjega poveljnika majorja Mirana Kristoviča in predal poveljstvo podpolkovniku Mihi Škerbincu - Barbi. To so simbolično ponazorili s predajo bataljonovega prapora novemu poveljniku. V govoru je polkovnik Fur- nje. Za uspešno vodenje se mu lan povedal da je celjska enota ena najboljših v Slovenski vojski pod vodstvom majorja Kristoviča pa je postala tudi ena od prvih ki so povsem sposobne za mednarodno delova- je tudi zahvalil. Podpolkovnik Škerbinc je izrazil zadovoljstvo ker je prejel tako dobro enoto vesel pa je bil tudi ker se vrača na Štajersko. Poglavitni cilj 20. motoriziranega bataljona pa je po njego veri predvsem uspešno opravljanj« nalog v Bosni in Hercegovini kamor se odpravljajo decern bra kot del mednarodne misi | je. Dosedanji poveljnik ki so gi premestili v misijo v Bosno j( povedal da je izpolnil cilj dl I oblikuje bataljon sposoben za delovanje v mednarodnih fc* macijah kar so dokazali n mnogih vajah v tujini kjer sť prejemali visoke ocene. ' Ćevapčići po tednu dni V soboto 24. julija so zaradi dežja in vetra v Velenju tik pred zdajci odpovedali Noč ob jezeru in jo prestavili na 20. avgust. Organizator največje »zábavě« v Velenju je podjetje Gost ki je teden dni kasneje prevzelo gostinske usluge na največji veselici na Ljubnem. In mnogi jedci se sprašujejo če ni Gost na Ljubnem razprodajaI pečenega vola ki jim je ostal v Velenju. Prodajna mesta Novega tednika na Hrvaškem Med dopustom nas lahko najdete v Poreču Novigradu Umagu Rovinju Pulju Labinu na Reki v Moščenički Dragi Medveji Lovranu Ičičih Zavratnici Stinici Novalji Makarski Šibeniku in Zadru. Z leve: novi poveljnik 20. motoriziranega bataljona podpolkovnik Škertinc - Barbo pozdravlja svoje vojaki ki jih je prevzel od predhodnika majorja Mirana Kristoviča. Med njima stoji njun nadrejeni poveljnik 1 brigade Slovenske vojske polkovnik Branimir Furlan. NXJtC AKTUALNO rišče pred župnijsko cerkvijo v Šmarju pri Jelšah. Napovedanega javnega protesta zaradi premestitve duhovnika Marka Leve ni bilo. Pred cerkvijo se je ustavilo le nekaj udeležencev pogreba in pogrebne m Kdo se boji resnice? Po čigavi volji je priljubljeni duhovnik Marko Leva odšel iz Šmarja pri Jelšah? - Ozadje odhoda V Šmarju pri Jelšah kjer je med občani zaradi premestitve priljubljenega župnijskega upravitelja Marka Leve prejšnji teden zavrelo se položaj umirja. V nedeljo so v Šmarju že lepo sprejeli novega duhovnika Marka Ver-šiča dosedanjega stolnega kaplana v Mariboru. Sam nam je v ponedeljek povedal da je bil s sprejemom v Šmarju zadovoljen. Tako vroče kot je bilo prejšnji teden v Šmarju pri Jelšah tem kraju že dolgo ni bilo. Najprej je v nekaj urah 1.700 vernikov in drugih občanov podpisalo peticijo kjer je med &ugim zapisano: »Zahtevamo da gospod Marko Leva ostane v Šmarju drugače bomo protestirali ter cerkev zaprli tako da nobeden od vernikov ne bo več hodil v cerkev pa tudi ministrantov ne bo več kajti cerkev je od vernikov in ne od škofije.« Pa še to je zapisano: »Lansko leto ste pisali enemu našemu žup-ljanu ter zagotovili da gospoda župnika Marka Leva ne boste prestavljali razen če bi sam želel. Iz tega je razvidno da ste do vernikov nepo-" eni.« Približno trideset Šmarča-nov se je v sredo zvečer komaj štiri dni pred Levovo premestitvijo s peticijo odpeljalo t Maribor. Pred škofom dr. Francem Krambergerjem so Še pojavili s transparentom ter ¦t spremstvu televizijske kamere: »Župnik Marko Leva je naš in zahtevamo da naš ostane do smrti«. Škof je skupini iz Šmarja odgovoril da se je glede Leve odločil dokončno. Najbolj jezni protestnik se je na koncu celo razhudil da je neka oseba »svetovna kurba«. V bližini protestnikov je bil po naključju Marko Ver-sič od 1. avgusta novi duhov-lik v Šmarju pri Jelšah. Nič iudnega saj je bila v sredo njegovo delovno mesto še mariborska stolnica. Protestniki niso odnehali za petek ob 19. uri so napovedali protestni shod še pred feiarsko cerkvijo. Nato so govorili o prestavljenem shodu °b 17. uri po pogrebu in po-Srebni maši ki ju je opravil Župnik iz Sv. Eme. Leva se je Duhovnik Marko Leva ki je bil najprej zaposlen kot električar je med Šmarčani izjemno priljubljen. Za dobro voljo je marsikdaj poskrbel s harmoniko ter še vsaj petimi drugimi inštrumenti ki jih obvlada. V škofijski stavbi trdijo da je za premestitev iz Šmarja zaprosil sam on govori o »pokorščini škofu«. Kdo se boji resnice? tega dne umaknil. Napovedani dogodek je privabil več novinarjev ki nato niso imeli kaj videti. Pred cerkvijo je bilo le nekaj udeležencev pogreba. Protestniki so namreč upoštevali željo Marka Leve ki jih je prosil naj s protestnimi dejanji ne nadaljujejo. Izjemno priljubljen Treba je povedati da je Marko Leva v Šmarju pri Jelšah resnično izjemno priljubljen in ima le nekaj nasprotnikov. Najprej se je izšolal za elek-tričarja ter bil zaposlen v tovarnah v Poljčanah ter Slovenski Bistrici nato je po vojaščini zaključil študij na teološki fakulteti. Izredno marljiv človek je med študentskim delom v samostanski vrtnariji v Nemčiji celo pomagal delavcu na samostanskem pokopališču pri izkopu jame. V šmarski župniji kjer je nič manj kot šest cerkva ter je kot takšna gospodarsko zelo zahtev- na je lani skupaj z župljani urejal kar tri objekte. Pri tem je manjša dela opravil kar sam med drugim je sam izdelal jarem zvona prve kapele slovite Kalvarije. Med štiriletnim bivanjem med Šmarčani je Leva prav tako vodil obnovo župnijskega vinograda postal član gasilskega društva za dobro voljo pa marsikdaj raztegoval meh harmonike. Mirnega ter zelo skromnega župnijskega upravitelja so Šmarčani vzljubili (podobno kot so ga že pred tem na mestu stolnega kaplana v Mariboru) zato tudi skoraj nihče ni verjel govoricam ki bi utegnile škoditi njegovemu duhovniškemu ugledu. Leva velik glasbeni talent igra poleg diatonične harmonike še vsaj pet drugih glasbil restavriral je očetov štiri desetletja star NSU-jev motor ter v Šmarju organiziral množični blagoslov motoristov in motorjev ... Nič čudnega če se je v množični akciji NT&RC za najbolj priljub- ljene duhovnike uvrstil na drugo mesto. V ozadju vsega tega se je očitno že takrat dogajalo marsikaj. Šmarčan Leon Amon ki je nekoč študiral za duhovnika ter je bil v skupini protestnikov v Mariboru si dopisuje s škofom Krambergerjem. Amon nam je pokazal zanimivo korespondenco. »Kar se tiče prestavitve gospoda župnika sedaj ne morem nič reči. To bomo obravnavali šele maja 2004« mu je pisal škof v Šmarje za zadnji božič. »Nič ne bo brez vednosti ali pogovora z Markom Levo« piše v enem od poznejših pisem v Šmarje pri Jelšah. Po čigavi volji? Po čigavi volji je torej Leva odšel v Velenje in zakaj? Ko smo za prejšnjo številko Novega tednika raziskovali morebitne vzroke njegove prestavitve nam je eden od zelo dobro obveščenih duhovnikov (ki ne želi biti imenovan) sam dejal da je bila prestavitev na Levovo željo. To nam je povedal dan pred šmarskim podpisovanjem pe- ticije preden so zadeve prišle v javnost. Da bi želel Marko Leva iz Šmarja kljub izjemni priljubljenosti ter lastnemu dobremu počutju? Da k temu so ga silili osebni razlogi smo slišali odgovor. Bili smo začudeni zato smo se v preteklih dneh pozanimali še v škofijski stavbi v Mariboru. »Marko Leva je v pogovoru za prestavitev iz Šmarja pri Jelšah resnično zaprosil sam. Načrtovana je bila vsaj pol leta« nam je odgovoril škofijski kancler Janez Lesnika ki med drugim piše odredbe o duhovniških premestitvah. Janeza Lesniko smo povprašali tudi o duhovniški pokorščini škofom nasploh. »Vsak duhovnik pri posvetitvi obljubi škofu spoštovanje in pokorščino. Ko govorimo o pokorščini ne gre za nasprotje z duhovnikovo vestjo ampak za konstruktivno delo in pogovor s škofom« pojasnjuje Lesnika. »Škof se pred odločitvijo z vsakim duhovnikom pogovarja. Večinoma so premeščeni duhovniki ki sami zaprosijo za prestavitev.« Nezadovoljni duhovnik se lahko v skrajnem Cerkveni ključar šmarske cerkve sv. Roka Jože Lorber ter župljan Leon Amon ki si dopisuje s škofom dr. Francem Krambergerjem. Oba sta ogorčena zato sta odšla s protestniki v Maribor v petek pa bi se bila rada udeležila še protesta v Šmarju pri Jelšah. primeru pritoži celo v Vatikan. Marko Leva s katerim smo se pogovarjali kar dvakrat govori v zvezi s premestitvijo izključno o »pokorščini škofu«. To seveda pomeni da premestitev ni bila po njegovi volji. »Odhajam po dogovoru s škofom. Če ljudje spoštujejo to kar sem v Šmarju pri Jelšah naredil pričakujem tudi da bodo spoštovali tudi dolžnosti ki jih nalaga naš stan« omenja Leva. Nekdo ki dobro pozna ozadje Le-vove prestavitve ter je čeprav ni duhovnik o vsem zelo dobro obveščen (prav tako želi ostati neimenovan) pa nam je zatrdil da je bil šmarski župnijski upravitelj resnično prestavljen kazensko. Kje je resnica? Zakaj bi Leva sploh želel iz Šmarja oziroma bi moral? V zvezi z njegovim odhodom krožijo različne govorice. Tako po Šmarju eni govoričijo da tudi na oko simpatični Leva ni imel miru pred ženskami drugi da naj bi prišlo do resnega spora med obnavljanjem Kalvarije tretji o obojem. Kljub temu da smo se skušali izogniti govoricam smo tudi pri obveščenih virih naleteli na posamezne protislovne informacije. Kakorkoli že prvoavgu-stovske premestitve duhovnikov predstavljajo vsakoletno rutino letos so le medijsko izredno odmevne. Šmarčani štiri dni pred Levovo premestitvijo v nobenem primeru niso mogli pričakovati da bi jo škof preklical. V Cerkvi ter religijah seveda ni tovrstne demokracije. Uspelo ni niti Dobrčanom ki so ravno tako skušali obdržati svojega župnika Janka Straška. Predhodno so se dogovorili za sestanek s škofom v škofijski stavbi skupaj s svojim županom ter se odpravili v Maribor z avtobusom. Škof je napovedane obiskovalce vljudno sprejel vendar povedal da je njegova odločitev nepreklicna. Sicer pa je vrelo celo v Šentjurju kjer so zbirali podpise proti premestitvi kaplana ter še kje. BRANE JERANKO Gore ne dopuščajo površnosti Na našem območju vsako leto povprečno 12 posredovanj gorskih reševalcev - V poletnih mesecih največ nesreč Eno najtežjih reševanj v katerega so bili vključeni celjski gorski reševalci je bilo lani v steni Križevni-ka kjer so reševali dva plezalca od katerih si je eden zlomil roko. Reševanje s helikopterjem zaradi težkih razmer in dostopa ni bilo mogoče. Ker plezalca nista mogla v dolino sta morala v steni prenočiti z bivakom. Dolga noč se je končala naslednjega dne ko je helikopter reševalce pripeljal do stene kjer so najprej izvedli klasičen način reševanja nato pa je sledil helikopterski prevoz plezalcev in reševalcev v dolino. To je le ena izmed številnih akcij gorskih reševalcev v katerih so nemalokrat izpostavljena tudi njihova življenja. V tem času je obiskovalcev v gorah še posebej veliko nanje pa prežijo številne pasti ki so lahko izjemno nevarne če ljudje ki se odpravljajo v gore nanje niso dobro pripravljeni. Letos je v slovenskih gorah življenje izgubilo že štirinajst ljudi smrtno se je ponesrečilo kar osem gornikov. Pred časom so morali zaradi tragične delovne nesreče in težke dostopnosti do ponesrečenca posredovati tudi v Glinu Nazarje. Načelnik gorske reševalne postaje Celje Matej Zaluberšek pa se spominja tudi obsežne iskalne akcije Jožeta Musarja na območju Logarske doline. Njegovo truplo so našli po treh tednih. Na našem območju je bila zelo nevarna Mrzla gora nad Okrešljem tam so namreč velikokrat posredovali še dodaja Zaluberšek ki omenja da imajo celjski reševalci letno povprečno 12 posredovanj v gorah. Redno pa skrbijo tudi za izobraževanje: »Vsako leto moramo izvesti dve reševalni vaji. Prvo v zimskih drugo v poletnih razmerah. Vsak V primeru nesreče v gorah je na voljo številka regijskega centra za obveščanje 112. Če možnosti za telefonski klic ni mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke. To so planinske postojanke visokogorske kmetije in druge postojanke v gorskem svetu ter policijske postaje v dolini. Obveščevalne točke so vidno označene z znakom G RS. Ob nesreči je treba povedati kdaj in kje se je zgodila za kakšno nesrečo gre koliko je poškodovanih kakšne so poškodbe in kakšne so razmere na kraju nesreče. reševalec ima za seboj ustrezne tečaje zimske in poletne reševalne tehnike in za to potrebne opravljene izpite« razlaga Zaluberšek. Izjemno pomembna je tudi dežurna reševalna ekipa na Brniku ki dežura od petka do nedelje saj se ravno v tem času zgodi največ nesreč. Gorski reševalci v svojih postajah po Sloveniji so usposobljeni tako za klasično reševanje kot tudi za helikoptersko reševanje. Pri vključevanju posadke helikopterja reševalcem pomaga policija in slovenska vojska. Naš sogovornik omenja še prizadevanja Komisije GRS Slovenije da bi si uredili status pravne osebe. Na tak način bi bili manj odvisni in bolj enakopravni Planinski zvezi Slovenije. Nevarno poletje Ljudje pogosto precenjujejo svoje sposobnosti in se v gore napotijo brez ustrezne opreme ustreznih izkušenj in primerne psihofizične pripravljenosti. »Ob izbiri poti v gore morajo ljudje upoštevati svojo fizično in psihično pripravljenost vremensko napoved in stanje v gorah« opozarjajo gorski reševalci. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče v gorah so padci in zdrsi sledijo pa še telesna in duševna nepripravljenost na turo nepoznavanje terena in pomanjkljiva oprema pa tudi odlomi oprimkov stopov in skalnih blokov. Ta posebnost naših gora je posledica zim z malo snega. V skalah so zamrznile velike količine vode in jih naredile nevarno krušljive. Prav nesreče alpinistov oziroma plezalcev zahtevajo najbolj naporne in zahtevne reševalne akcije - tako za reševalce kot ponesrečence pravijo v Gorski reševalni službi Slovenije. Letos se je sicer v slovenskih gorah zgodilo malo Ena izmed številnih reševalnih akcij celjskih gorskih reševalcev (Foto: Ivo Avberšek ) Gorski vodniki so izkušeni alpinisti prekaljeni v številnih in težavnih poletnih in zimskih vzponih v domačih in tujih gorah ki so opravili posebne tečaje in izpite po posebnih programih. So člani Združenja gorskih vodnikov Slovenije ki imajo izkaznico gorskega vodnika in oštevilčen vodniški znak ki je razen napisov enak znaku Združenja na znaku pa sta vgravirana njegovo ime in priimek. Načelnik gorske reševalne postaje Celje Matej Zaluberšek: »Vsi gorski reševalci so prostovoljci. Na pomoč je treba takoj ne glede na druge službene obveznosti.« manj nesreč kot lani a so bile le-te hujše in tragične. Kot ocenjuje načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Tone Smole j pa morajo večkrat posredovati zaradi nesreč pri adrenalinskih športih vse več ljudi pa pozablja da zima v visokogorju traja nekoliko dlje zato so tudi razmere tam drugačne. Največ nesreč se zgodi ravno julija in avgusta julija letos je bilo v slovenskih gorah okrog petdeset nesreč avgusta jih reševalci pričakujejo še več. Nasveti ... »Planinski vzpon ali pohod morajo ljudje začeti dovolj zgodaj da se izognejo mraku in zato neprevidnemu vračanju v dolino. Pomembni so podatki o vremenu in s tem tudi o nevarnosti poletnih neviht. Tudi soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike zato pohodov v gore ne svetujemo osebam ki imajo zdravstvene težave« razlagajo gorski reševalci ki so usposobljeni tudi za posredovanje ob delovnih nezgodah in prometnih nesrečah na težko dostopnih krajih. »Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice kapa vetrovka zaščitna krema sončna očala rezervna oblačila kompas ustrezen planinski zemljevid zavitek prve pomoči z zaščitno folijo piščalka bivak - spalna vreča vžigalice sveča in baterijska svetilka ter mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne pripomočke kot so plezalna vrv cepin včasih tudi dereze in čelada.« Hoja v gorah mora biti enakomerna pohodnik pa naj bo pozoren na glas narave. Bobnenje na primer napoveduje padanje kamenja. Če pride do zdrsa reševalci svetujejo naj se oseba prevali na trebuh in s pogledom v pobočje navzgor. Z rokami ter konicami čevljev naj poskuša ustaviti drsenje pri čemer mora imeti noge razmaknjene. »Na vsako uro hoje bi si morali pohodniki privoščiti petminutni počitek daljše počitke pa na varnih in udobnih krajih. Redne malice in pogosto pit- Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/94 in 17/97) OBČINA VOJNIK obvešča da so pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občni Vojnik za volitve poslancev v državni zbor objavljeni na internetni strani: http://www.vojnik.si in na krajevno običajen način na oglasnih deskah krajevnih skupnosti. Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS št. 62/94 in 17/97) OBČINA DOBRNA obvešča da so pogoji za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v Občini Dobrna za volitve poslancev v državni zbor objavljeni na internetni strani Občine Dobrna in sicer na naslovu http://www.dobrna.si ter na krajevno običajen način na oglasni deski Občine Dobrna. je namreč preprečujejo izčrpanost in dehidracijo. V planinskih kočah pa bi se morali planinci vpisovati v vpisno knjigo. Zaradi varnosti če osebo pogrešajo reševalcem podpis da vedeti kje se je pogrešani nahajal. Med turo je nujno stalno spremljanje vremena. Če se razvijejo nevihtni oblaki mora slediti umik z grebenov in drugih izpostavljenih mest kjer so železni klini saj vanje pogosto udarijo strele.« Za zahtevnejši vzpon ali pohod si je dobro izbrati primernega spremljevalca denimo vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Ti namreč svetujejo pri gorski opremi poznajo slovenske in tudi tuje gore so hkrati gorski reševalci in se tako znajdejo v gorah v vseh razmerah. V gore se ljudje odpravijo pogosto tudi neustrezno oblečeni na kar je še posebej pomembno opozoriti gornike. »Če je človek kljub vročini pomanjkljivo oblečen lahko izgubi preveč tekočine obstaja tudi nevarnost do- V Gorski reševalni služ bi Slovenije opozarjajo tli di na nedavni potres. Ta jc kot pravijo nekateri »razi rahljal marsikatero skalo« datnih poškodb kajti oble' ka zavaruje kožo pred odrg ninami in praskami« še dď dajajo pri Gorski reševalni službi Slovenije. V Sloven! morajo gorski reševalci uaj \ večkrat posredovati na ob-' močju Kranjske Gore Tolmi na in Bovca. Tam je nedavnj potres povzročil obilo ško de zato je na tamkajšnjil I gorskih poteh potrebna po večana previdnost. V Planinski zvezi Slove nije poudarjajo da bi mo rali tudi na področju pla ninstva uveljaviti ustrezni ' evropske standarde. Zato it razmišljajo o uvedbi obvez' nega zavarovanja pred ob» skom gora. Slovenske gol re naj bi letno obiskali p rib ližno trije milijoni obisko valcev. AKTUALNO Narava vabi klopi čakajo Ni vsak klop okužen je pa marsikatera okužba ki jo prenaša na človeka huda lahko tudi smrtna Do 1. avgusta je bilo na oljskem območju prijav-enih že 241 primerov bo-flioze lani v tem času pa 78. Zdravstveno potrjenih irimerov klopnega menin-jtisa pri človeku je bilo do ega datuma 9 lani 17. Ti odatki če jih primerjamo Slovenijo povedo da je Aše ob'močje med najbolj ivarnimi za okužbe v navi ki jih na človeka (in di na živali) prenašajo klo- To so podatki ki so nam b te dni posredovali iz Za-oda za zdravstveno varstvo Celju kjer so tekoče sez-injeni z zdravniško postavnimi diagnozami ome-enih bolezni. Trenutne svilke govorijo da so v irastu okužbe z borelio-(kar 63 ugotovljenih pri-erov več kot lani) kar je »volj močan razlog da na nevarnosti ponovno opo-rimo - da bi se jim znali )gniti in preprečiti bolez-so lahko zelo hude. bdi usodne. Lani so na-jreč na Celjskem zabele-ili celo smrtni primer ko zaradi klopnega menin-joencefalitisa umrl 55-let-li moški. Narava nam ponuja obilo epot in darov a se v njej na-lajajo tudi nevarnosti ki ahko usodno posežejo v člo-ekovo zdravje. Eno takšnih tedstavlja le nekaj milime-velika živalca klop. Na- hajajo se predvsem v gozdni podrasti v grmovju vlažnih mešanih gozdov in travi. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko v višjih legah jih je vse manj in zgornja meja kjer je še mogoče najti kakšen primerek je okoli 1.000 metrov. Klopi prezimijo v listju v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh ko pa se spomladi temperatura tal poviša postanejo aktivni. Aktivnost klopov je odvisna od klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov ter vseh ostalih insektov in prav takšne razmere so bile značilne za letošnjo zimo pomlad in tudi začetek poletja. O tem mag. Ivan Eržen direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: »-Pogoji za razvoj insektov so letos idealni ne preveč vroče vreme ljudi naravnost vabi v naravo. Kadar so ugodni pogoji za razvoj insektov je tudi več možnosti za prenos okužb na človeka. Klopom najbolj ustrezajo temperature do 20 stopinj Celzija in veliko vlage takšni pogoji pa so idealni tudi za razvoj drugih malih gozdnih sesalcev gostiteljev za klope. Ti se zajedajo v sesalce prav tam kjer rastejo tudi gobe in borovnice in kamor rad zahaja človek. Seveda pa niso vsi klopi okuženi največ prijav okužb v zadnjih letih dobivamo z območja Tabora in Vranskega iz Za-drečke doline obronkov Pohorja denimo s Paškega Kozjaka. Največ ljudi stakne klopa in bolezen v okolici svojega doma torej tam kjer se pogosteje nahajajo in so tem nevarnostim večkrat izpostavljeni. Izletniki so redkeje med obolelimi ker so ti na klope bolj pozorni ko se vrnejo domov.« Ugriz klopa je neboleč Ko se klop »preseli« na človeka išče tiste predele kože ki so nežnejši (zadnja stran kolenskega sklepa pod pazduho dimije ipd.) Ko najde ustrezno mesto se začne pritrjevati in potem sesati kri. Ugriz klopa je neboleč ker le-ta pred sesanjem izloči nekaj sline ki vsebuje snov ki povzroči lokalno omrtvičenje in snov ki prepreči strjevanje krvi. Klop je lahko na človeško kožo pritrjen tudi do 14 dni. V svetu je poznanih približno 800 vrst klopov med temi je 8 takšnih vrst ki prenašajo povzročitelje bolezni. Ixodes ricinus pri nas ga imenujemo navadni klop je najbolj razširjena vrsta v Evropi. Običajno čaka na gostitelja v podrasti pri tleh in ni še jasno na kakšen način zazna gostitelja saj je slep. Najbolj verjetno je ugotavljajo strokovnjaki da zazna toploto in premikanje rastlinja v svoji bližini. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci. Človek je pri tem le slučajni gostitelj kar pa ima lahko hude posledice če gosta ne opazimo pravočasno in ga ne odstranimo. In kako zmanjšamo nevarnost ugriza klo-Pa?_ Klopi se okužijo ob zajedanju gostitelja ki ima v krvi povzročitelja. Kužni ostanejo celo življenje povzročitelje pa prenašajo samice tudi na svoje potomce. To storimo tako da se pred odhodom v naravo oblečemo v oblačila iz gladkega materiala ki klopom otežuje oprijemanje da vse odkrite dele telesa večkrat namažemo s snovmi ki odvračajo mrčes nazadnje pa še tako da takoj po vrnitvi domov opravimo temeljit pregled telesa. Če pri pregledu opazimo klopa ga moramo čimprej odstraniti; dalj časa ko je prisesan na kožo večja je možnost obolenja. Po tem ko na koži opazimo klopa in ga odstranimo moramo biti na morebitne reakcije pozorni vsaj še 14 dni. Možno je da se v tem času pojavi povišana telesna temperatura lahko slabost bruhanje glavobol. Prvim znakom bolezni sledijo simptomi v močnejši obliki z značilno otrdelostjo vratu. Med prvo in drugo fazo lahko preteče več dni ko se človek počuti zdrav. Tri nevarne bolezni Klopi prenašajo tri bolezni: lymsko boreliozo klopni meningoencefalitis in er-heliozo. Lymska borelioza je najpogostejša razširjena je po vsej Sloveniji klopi ki so okuženi z meningoen-cefalitisom pa se nahajajo predvsem v osrednjem delu države zlasti na Celjskem kjer po obolevnosti prednjači območje Mozirja. Doslej je bilo v Sloveniji odkritih manj kot deset primerov erhelioze prvega so zaznali šele leta 1996. Okoli tri četrtine obolelih preboli to okužbo brez znakov bolezni če pa se ti pojavijo so hudi simptomi pa Klopom najbolj ustreza vlažno in senčnato okolje najpogosteje pa živijo na območjih listnatih gozdov z bujno podrastjo. so podobni kot pri meningitisu lahko pride tudi do otečenosti bezgavk dlani in kožnih izpuščajev. Bakterija ki živi v klopu ta pa jo ob zajedanju prenese na človeka se imenuje Borellia burgdorferi bolezen pa lymska borelioza in ta je na Celjskem najpogostejša. Ko se po zadrževanju v naravi vrnemo domov moramo temeljito pregledati celotno telo. Če pri tem opazimo na kožo pritrjenega klopa ga moramo čimprej odstraniti to pa storimo tako da nanj za nekaj minut nanesemo plast oziroma kapljice kreme olja ali podobne snovi. Tako klopov prijem toliko popusti da ga lahko zgrabimo in odstranimo s pinceto ne le zadek ampak tudi klopovo glavo z rilcem. Znak da je oseba okužena s to bakterijo je rdeč madež na koži ki se pojavi po desetih do štirinajstih dneh ni pa nujno da se pojavi na mestu ugriza klopa. Strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo da je treba pri takšni zaznavi takoj k zdravniku saj je zdravljenje v začetni fazi popolnoma učinkovito pri kasnejših ugotovitvah okužbe pa je uspeh zdravljenja praviloma slabši. Vnetja sklepov se kasneje lahko razvijejo tudi v hudo bolezen kronični artritis. Zoper boreliozo znanstveniki še niso odkrili učinkovitega cepiva. Zdravljenje z antibiotiki je pri tej bolezni smiselno y vseh stadijih najbolj uspešno pa je takojšnje takoj ko se pojavijo prvi znaki. Zanesljiv način preprečevanja okužbe s klopnim meningitisom ali klopnim rae-ningoencefalitisom pa je pravočasno cepljenje najbolje v zimskih mesecih ko klopi še mirujejo in ko nas še ne vleče v naravo. Pri nas je to cepljenje razmeroma poceni in v zdravstvenih ustanovah zelo dobro organizirano. Pri tej bolezni ki je lahko tudi smrtna gre za vnetje možganov in možganskih ovojnic prvi simptomi oziroma znaki ki opozarjajo da gre za to okužbo pa se najpogosteje pojavijo teden dni ali dva tedna po ugrizu klopa. Da gre za okužbo nas opozori značilna nevšečnost otrplost tilnika. Klopni meningitis se pojavlja sezonsko kar je po vezano z biološko aktiv nostjo klopa. V naših kli matskih razmerah se veči na primerov okužb oziroma bolezni pojavlja od maja do septembra obolevajo pa ljudje vseh starosti. Najbolj ogroženi so otroci in mladostniki v dobi odraščanja ter ljudje v srednjih letih in še podatek: moški obolevajo pogosteje kot ženske. Na območju ki ga »pokriva« celjski zavod za zdravstveno varstvo (okoli 300 tisoč oseb) so v porastu predvsem okužbe ki povzročajo boreliozo. Ob polletju so v omenjenem zavodu zabeležili 174 primerov te bolezni le mesec dni kasneje pa so prejeli že 241 prijavo ugotovljenega obolenja. Klopni meningitis kot kažejo podatki pojema saj so ob polletju zabeležili 6 primerov bolezni do 1. avgusta pa 9. MARJELA AGREŽ Železninar spet odhaja Zaradi previsoke najemnine laška Izbira noče več skrbeti za muzejsko trgovino v Celju - Večino programov bodo preselili v blagovnico Vele Izbira bo večino programov iz Železninarja preselila v bližnjo blagovnico Vele. Po vijake ali žarnice bo spet treba v nakupovalna središča ob robu mesta. Odločitev je dokončna. Laška Izbira bo zadnji dan avgusta zaprla Železninarja. V dobrih dveh letih bo to že druga »smrt« najstarejše in tudi najbolj znamenite celjske trgovine ki so jo Laščani potem ko se ji je odpovedal Merkur in jo je tudi zaradi velikega pritiska meščanov odkupila občina in jo oddala v najem odprli z velikim pompom novembra 2002. V Izbiri pravijo da so se za zaprtje Železninarja odločili izključno zaradi ekonomskih interesov. Kot je povedal direktor Emil Štukelj bi se v skladu z aneksom ki ga je z Mestno občino Celje oziroma njenim nepremičninskim podjetjem podpisalo še staro vodstvo Izbire s 1. septembrom mesečna najemnina s sedanjih 370 tisoč zvišala na več kot milijon tolarjev. »To je odločno preveč. Glede na to da ohranjamo muzejsko prodajalno bi prej pričakovali da nam občina najemnino zniža ne pa zviša« pravi Štukelj vendar priznava da zvišanje najemnine ni edini razlog za zaprtje Železninarja. S prodajalno v katero so vložili 25 milijonov tolarjev imajo namreč zgolj izgubo. Lani je znašala 9 milijonov tolarjev slabo pa kaže tudi letos. Julija se je sicer prodaja v primerjavi z lanskim enakim mesecem povečala kar za 95 odstotkov vendar to ne more rešiti slabih polletnih rezultatov. Štukelj pravi da je bilo najslabše junija ko se je v Izbiri odvijala borba za oblast pa tudi v ostalih mesecih je trgovina dosegala le 60 do 80 odstotkov lanske prodaje. »Z izkupičkom nismo mogli pokriti plač najemnine in tudi ostalih osnovnih stroškov trgovine. Če bi vztrajali še naprej bi Izbiri delali veliko škodo. Ob nižji najemnini bi bilo morda lažje lahko bi tudi z različnimi akcijami povečali prodajo vendar se ne bomo mučili. Več kot očitno je da je kupna moč v mestu prešibka za takšno trgovino. Če si Železninarja ni mogel privoščiti veliki Merkur kako naj si ga majhna Izbira« se sprašuje Štukelj ki sicer meni da je bila Izbirina odločitev o oživitvi znamenite trgovine bolj reklamna kot poslovna poteza. V Izbiri imajo za zaprtje Železninarja še en tehtni razlog. Engrotuš ki je njihov večinski lastnik je namreč s prevzemom domžalskega Veleja dobil v mestnem jedru blagovnico ki je od znamenite prodajalne v Stane-tovi ulici oddaljena le kakšnih petdeset metrov. »Bilo bi neumno če bi na tako majhnem prostoru vzdrževali konkurenčni prodajalni. Zato bomo večji del gospodinjskega programa iz Železninarja prenesli v Vele« napoveduje Štukelj. Kaj pa drobni kovinski program po katerem je bil Železninar ki se ga med Celjani še vedno drži staro ime Rakuš znan skoraj dve stoletji? Štukelj pravi da so prav tovrstni izdelki šli najslabše v promet. Očitki da bo po vijake ali žarnice spet treba hoditi v primestna nakupovalna središča so zato po njegovem povsem odveč. »Nismo zvišali najemnine« In kako so se na odpoved pogodbe o najemu Železninarja odzvali v Mestni občini Celje ki je objekt v katerem je trgovina pred dvema letoma kupila od Kovinoteh-ne oziroma Merkurja za 215 milijonov tolarjev? Po besedah predstavnika za stike z javnostmi Romana Repnika bodo z javnim razpisom poiskali novega najemnika ali pa lokal prodali. Seveda pa bo tudi nov najemnik ali kupec moral upoštevati navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine da se v prodajalni ohrani staro pohištvo. Na trditve direktorja Izbire da so se za zaprtje Železninarja odločili tudi zaradi zvišanja najemnine v obči- ni odgovarjajo da je najemnina že ves čas enaka in znaša okrog milijon tolarjev. Zaradi nekaterih investicijskih vlaganj so jo lani s posebnim aneksom za eno leto znižali. »Zato je neupravičeno govoriti da je občina najemnino zvišala« poudarja Repnik. Nihče od dvanajstih prodajalcev iz Železninarja ne bo izgubil službe. Po zagotovilih Emila Štuklja jih bodo prerazporedili v ostale svoje prodajalne saj dobre trgovce potrebujejo tako v Izbiri kot Engrotušu. Pa tudi sicer še pravi Repnik najemnina za Železninarja sploh ni velika. Prodajalna ima okrog 600 kvadratnih metrov kar pomeni da znaša najem za kvadratni meter nekaj več kot 7 evrov. To pa je znesek za katerega je v središču mesta nemogoče dobiti poslovni prostor saj se najemnine gibljejo od dvanajstih evrov naprej. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Vlada o oživitvi Rimskih Vlada RS je na zadnji redni seji pred parlamentarnimi počitnicami sprejela nekatere sklepe povezane z oživitvijo zdravilišča v Rimskih Toplicah ni pa še bila seznanjena z novimi razpisnimi pogoji za najem zdraviliškega kompleksa. Ti naj bi bili znani jutri. Podala pa je obvezno soglasje k objavi javne ponudbe za najem in k pogodbi za najem nepremičnega premoženja v okviru kompleksa zdravilišča v Rimskih Toplicah in pooblastila Službo Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj za njihovo dokončno redakcijsko uskladitev. Ministrstvo za kulturo je zadolžila da do konca leta zagotovi potrebna finančna sredstva za izdelavo načrta krajinske arhitekture za ureditev parkovnih površin v okviru ožjega dela kompleksa zdravilišča skupaj z ministrstvom za obrambo pa naj bi zagotovila tudi potrebna finančna sredstva za sanacijo teh površin. Od skoraj 225 tisoč kvadratnih metrov parkovnih površin bosta ministrstvi do konca leta 2007 v skladu s terminskih načrtom novega najemnika sanirali 150 tisoč kvadratnih metrov parka. Dan pred sejo vlade so se do reševanja problematike v Rimskih Toplicah opredelili tudi v poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke. V pisni pobudi ministra za gospodarstvo pozivajo da v skladu z veljavno slovensko zakonodajo pripravi ustrezen koncept najemne pogodbe za vlagatelje po tako imenovanem španskem vzoru. To pomeni da bi vlagatelju ki je pripravljen obnoviti zdraviliške kapacitete pripravili zavezujočo najemno pogodbo v višini enega evra. RP I _ Mariborska c. 86 ^o ektro 3000 ceje -F«;-« Tel: 03/42-88-000 I VS^ T U R N S E K Fax: 03/42-88-115 ¦ Izvedba elektroinstalacij in strelovodov ¦ Projektiranje nadzor in meritve ¦ Prodaja svetil INFO: instalacije@turnsek.net ^ORODjnMtnm Bežigrajska 10 Celje IZPOSOJA in NAJEM vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@turnsek.net Na področju Celja kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem vam nudimo priklop kabelskega internets že od 5.900 SIT na mesec. Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov. INFO: internet@tumsek.net je ogorčenje saj je bila krat edina prodajalna s veliko ponudbo.« ANKETA Brez pretresa Novica da bo Železninar spet zaprl svoja vrata Celjanov tokrat ni tako prizadela kot pred dvema letoma. Ljudje so se očitno že navadili na velika nakupovalna središča na obrobju mesta ki so skoraj že povsem zasenčila ljubke prodajalne v mestnem jedru. Ivanka Flander iz Laškega: »Vem da bodo Železninarja zaprli vendar se s tem ne obremenjujem pretirano ker nisem iz Celja. Ponavadi na-kupujem v Laškem kjer sem tudi doma. Slišala sem da bodo izdelke iz Železninarja prenesli v blagovnico Vele kar pomeni da za Celjane izguba te prodajalne ne bo tako velik problem.« Stane Mori iz Celja: »Dejstvo da se Železninar zapira je vredno obžalovanja saj pomeni za Celjane veliko izgubo. Lokacija trgovine je zelo dobra pa tudi navajeni smo bili nanjo. V prihodnje bomo pač več kupovali v Merkurju ki je dobro založen pa tudi dostop z avtomobilom je lažji. Prvo zapiranje Železninarja je med ljudmi vzbudilo veliko več- Franci Selčan iz Celja: »Poleg gostinskih lokálová trgovinic z oblačili bi v središči mesta morala biti tudi takšni starinska prodajalna kot je Že lezninar. Zaprtje mi sicer b bo prizadelo ker je tudi n« obrobje mesta pestra izbira vseeno pa bi bilo bolje da h trgovina ostala. Tudi zaradi stí rejših ljudi ki jim je takšn) priročna in tradicionalna po| nudba mnogo bolj pri srcu ko veliki nakupovalni centri.« MAJA RATE Foto: ALEKS ŠTERti —-3 [gtOll partner L nujMjsim okusom GOSPODARSTVO Štorski jeklarji ustavili proizvodnjo po konca leta dve naložbi v skupni vrednosti 28 milijona evrov Štor 115.000 ton jekla Letos iz V štorski jeklarni so s 1. vgustom za dva tedna us-vili proizvodnjo. V tem ča-i bodo opravili redni letni Kinont ter dokončali posodobitev elektroobločne pe-5. Gre za prvo večjo letošnjo naložbo vredno 13 mi-ijona evrov s katero bodo znižali porabo energije saj bodo lahko odslej kombi-oirali uporabo različnih virov energije od električne do kisikove. Zaradi poso-dobitve se bo povečala tudi mogljivost peči s tem pa ebo v jeklarni skrajšal proizvodni čas. Družba Štore Steel se prijavlja na še eno večjo naložil vredno 15 milijona evrov. |o konca leta bodo v podaljš-valjarne zgradili novo ha-» ki jo bodo uporabljali za jtladiščenje gotovih izdelkov to besedah pomočnika direktorja Gorazda Tratnika bo-tem v valjarni pridobili več prostora kar jim bo omogočilo povečanje dodatnih obdelav in izboljšalo pretoka materiala. Skozi novo halo bodo uredili krožni promet za cestni in tudi železniški transport. S tem se bodo skrajšali {asi natovarjanja in odpreme oaelkov. Višji stroški višje cene V jeklarni naj bi letos zopet zabeležili 15-odstotno rast prodaje kar pomeni da bi izdelali 115 tisoč ton jekla. Glede na rezultate v prvem polletju bodo načrte dosegli saj so prodali 61 tisoč ton izdelkov od tega kar dve tretjini na zunanje trge. Zelo uspešni so bili v programu ploščatih vzmetnih jekel ki predstavljajo že 46 odstotkov vse prodaje. Povečali so tržni delež v Evropi in se utrdili med tremi največji- mi proizvajalci tovrstnih jekel s tem pa so pravi Tratnik za to skupino izdelkov izpolnili strateške načrte. Kljub povečanju stroškov za energijo in dražjim vhodnim surovinam kar je dvignilo prag rentabilnosti poslovanja je podjetju v prvi polovici uspelo ohraniti pozitivni rezultat. Povečalo se je namreč tudi povpraševanje po jeklu tako da so v Štorah v celoti zapolnili vse svoje zmogljivosti. Večja produktivnost in nekoliko višje cene jekla sta podjetju omogo- čila da je uspešno kljubovalo spremembam na trgu. »Zaradi zasedenih zmogljivosti oskrbujemo z jeklom predvsem odjemalce s katerimi sodelujemo že dlje časa in so večinoma dobavitelji evropske avtomobilske industrije. Čeprav so na trgu ugodne razmere je povečanje povpraševanja po našem jeklu predvsem rezultat uvedbe mesečnih dobav stalnim strankam. To pa precej zmanjšuje tveganje zaradi cikličnih nihanj na svetovnem trgu« pojasnjuje Tratnik. JANJA INTIHAR foto: GK NAKRATKO Banka Celje povečala tržni delež Banka Celje je tudi v letošnjem prvem polletju poslovala uspešno. Bilančno vsoto je povečala za 11 odstotkov s tem se je povečal tudi njen tržni delež v slovenskem bančnem prostoru ki je z dosedanjih 645 zrasel na 674 odstotka. Bruto dobiček banke je konec junija znašal dve milijardi 227 milijonov tolarjev kar predstavlja 53 odstotkov letnega načrta. Odprodaja terjatev do IPP Družba za svetovanje D. S. U. ki je med drugim 97-bdstotna lastnica podjetja Stol je objavila ponudbo za odprodajo terjatev do nazarskega podjetja za zaposlovanje invalidov Glin IPP. Višina terjatev do podjetja znaša lobrih 19 milijonov tolarjev vsi zainteresirani za od-iup terjatev pa morajo do 27. avgusta oddati popolno ponudbo in plačati varščino v višini 25 milijona tolarjev. Večina državi Na skupščini so delničarji Elektra Celje ob 875-odstotni udeležbi kapitala na nasprotni predlog vlade odločili da bodo 286 milijonov tolarjev bilančnega dobička namesto v ezerve v celoti namenili za dividende. Na delnico bodo azdelili 1182 tolarja veliko večino denarja pa bo kot naj-ečja lastnica prejela država. Delničarji so se seznanili tudi kletnim poročilom ter podelili razrešnico članom uprave n nadzornega sveta. Pol leta v Esotechu Prva polovica poslovnega leta se je za velenjsko družbo fotech končala v skladu s pričakovanji. V prvih šestih Hesecih je družba dosegla 13 milijarde tolarjev prihodkov in 12 milijonov tolarjev dobička. V začetku julija je •šotech podpisal pogodbo za dva nova tehnološko zah-svna projekta v Acroniju na področju ekologije in ener-fitike. Sicer so v velenjski družbi že izvedli skupščino °a kateri so se delničarji odločili da bo letošnja dividenda znašala 1.500 tolarjev bruto na delnico ter pooblastili "Pravo za nakup delnic in oblikovanje rezerv za lastne delnice. U Comet ne bo odpuščal Zreškemu Cometu ne bo treba odpustiti skoraj nobenega delavca. Do 31. julija ko se je iztekel rok za podpis novih pogodb o zaposlitvi je namreč pogodbe podpisala večina zaposlenih. S tem so si zagotovili nadaljnje delo v podjetju in tudi plače po novem plač-nem sistemu. Novih pogodb ni podpisalo le pet delavcev ki jim morajo v skladu z zakonodajo odpovedati delovno razmerje vendar jim bodo je povedal poslovni sekretar Zdravko Ivačič pogodbe znova ponudili v podpis. Časa za razmislek bodo imeli 30 dni. Če delavci pogodb tudi tokrat ne bodo podpisali bo sledila prekinitev delovnega razmerja izgubili pa bodo tudi pravico do odpravnine in pravice na zavodu za zaposlovanje. Še v začetku preteklega tedna je bilo brez pogodb več kot petdeset od skupno 710 redno zaposlenih. Da je podpisovanje za katerega so delavci imeli na voljo tri mesece teklo tako počasi je v veliki meri kriv organizator aprilske stavke sindikat KNSS-Neod-visnost ki je vseskozi z različnimi argumenti nasprotoval novim pogodbam in pre- Rast tečajev Minuli teden je bil v znamenju rasti tečajev vseh pomembnejših delnic na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Najprometnejši vrednostni papir je bila delnica Krke (KRKG) ki se je v torek sicer podražila za 043 odstotka vendar pa je se je četrtkovo trgovanje zaključilo pri tečaju 71.951 tolarjev kar je 01 odstotka nižje od ponedeljkove povprečne vrednosti. Po skupni vrednosti prometa je bila druga najprometnej-ša delnica v borzni kotaciji delnica Petrola (PETG) s katero je bilo v minulem tednu do četrtka opravljenega za 304 milijone prometa tečaj pa je zrasel za 01 odstotka. Na prostem trgu je bilo največ posla opravljenega z delnicami Zvon ena holding (ZVHR). Skupen promet z omenjenimi delnicami je do četrtka znašal 341 milijonov tolarjev četrtkovo trgovanje pa se je zaključilo pri tečaju 2.08377 tolarja kar je 19 odstotka višje od ponedeljkove povprečne vrednosti. Čeprav so analitiki zaradi zapletov z letnim poročilom skupine Merkur (MER) delnici napovedovali precej globok padec pa je tečaj do četrtka pridobil 23 odstotka. Rast tečaja delnice Merkurja lahko pripišemo objavi o odprtju novega prodajnega centra v Šibeniku na Hrvaškem v letu dni pa družba napoveduje odprtje še štirih prodajnih centrov na ozemlju Hrvaške. Po načrtih naj bi čez tri leta presegli desetodstotni delež med trgovci s tehničnimi izdelki. id tečajev med 27. julijem In 2. avgustom 2004 CICG Cinkarna Celje CHZG Comet Zreče PILR Pivovarna Laško 4.352.000 pričeval svoje člane naj jih ne podpišejo. Sredi julija je na celjsko delovno sodišče vložil celo predlog za izdajo začasne odredbe s katero naj bi prepovedali vročanje odpovedi pogodb o zaposlitvi tistim delavcem ki pogodb ne bi podpisali a je sodišče zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno. Kot se je pokazalo zdaj je bil takšen poskus tudi nepotreben saj se je za nadaljevanje dela v Cometu odločila večina delavcev. JI Moda v prisilni poravnavi Okrožno sodišče v Celju je pred kratkim objavilo prisilno poravnavo Mode enega od najstarejših celjskih podjetij za prodajo konfekcije. Upniki lahko svoje terjatve prijavijo do 22. avgusta. Moda. ki ima vse svoje prodajalne v starem mestnem jedru ima težave že nekaj let saj jim zaradi zamiranja trgovinske dejavnosti v centru Celja promet nenehno pada. Vodstvo podjetja ki je v stoodstotni lasti pooblaščenih investicijskih družb Trdnjava in Trdnjava I je sicer še pred kratkim napovedalo uvajanje novih prodajnih programov vendar kaže da brez zapiranja nekaterih trgovin in odpuščanja ne bo šlo. Sodišče je za prisilnega upravitelja Mode imenovalo Zvonka Hudeja med največjimi upniki pa so podjetja Mura Marines Komfort Line in Elkroj. JI V zadnjih sedmih dneh je slovenskemu borznemu indeksu SBI 20 uspelo prebiti kratkoročno mejo 4.550 indeksnih točk in se povzpeti nad 4.600 točk. Od prejšnje srede je pridobil 15 odstotka. Pomembno je predvsem dejstvo da je končno zapustil območje 4.415 do 4.550 točk v katerem se je brezvoljno gibal od sredine maja. Četrtkovo trgovanje je SBI 20 zaključil pri vrednosti 4.63017 točke. Nov direktor ljubljanske borze je Marko Simoneti dosedanji član nadzornega sveta borze. Zamenjal je Draška Ve-selinoviča ki je sredi junija podal odstopno izjavo zaradi postopka Agencije za trg vrednostnih papirjev o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije članov uprave borze. Na mesto predsednika uprave bo Simoneti stopil 1. januarja 2005. Novi predsednik uprave naj bi se posvetil predvsem iskanju strateškega partnerja iz katere izmed držav EU. Indeksi med 27. julijem in 2. avgustom 2004 4.675.46 4306.t5 St. 31 - 5. avgust 2004 Druga največja slovenska banka NKBM ki je v državni lasti je v četrtek podpisala pogodbo o prenosu 55 državnega deleža v Poštni banki Slovenije PBS k NKBM. Z združitvijo bo NKBM razširila svojo poslovno mrežo saj bo poslovala preko več kot 550 poštnih okenc po vsej Sloveniji. Poštna banka Slovenije bo ohranila blagovno znamko in bo postala hčerinska družba NKBM 45 odstotkov pa bo ostalo v lasti Pošte Slovenije. Statistični urad RS je objavil prvo statistične podatke o trgovini na drobno. V maju 2004 se je prihodek od prodaje v trgovini na drobno v primerjavi s prihodkom v aprilu 2004 znižal za 11 . Prihodek od prodaje in vzdrževanja motornih vozil in prodaje na drobno motornih goriv se je v enaki primerjavi znižal za 62 . MATUA LIPAR' Ilirika Borzno posredniška hiša d.d. matija.lipar@ilirika.si Si AKCIJA Pred hišni prag smo postavili Gorenjev pralni stroj na spi pa so nagrajenec Pavel Šuhel in njegova žena Terezija ter njuna vnuka Katja in Marko. Zvestoba več kot pol stoletja dolga Zvestega naročnika smo tokrat obiskali v Laški vasi nad Štorami Julijski žreb je bil naklonjen Pavlu Šuh-lu ki živi na stari domačiji v Laški vasi kjer Novi tednik redno prebira že tretja generacija Šuhlov. Najprej pred več kot petdesetimi leti se je na časopis naročila Antonija Šuhel po njeni smrti pa se je naročniško razmerje preneslo na njenega sina Pavla. In tu je zdaj še hči Marjeta Brečko z dvema otrokoma še ena generacija ki se vsak četrtek razveseli Novega tednika. Nagrada za zvestega naročnika je bil tudi tokrat Gorenjev pralni stroj. In tudi tokrat je prišla nagrada pravočasno v prave roke saj je zdajšnji stroj za pranje že precej zdelan in opešan na stotine kilogramov umazanega perila je v več kot desetih letih spremenil v čisto. In spet se je zgodilo da je sreča prišla na kraj kjer se še ni zgodila vsaj v takšni obliki ne. »V času ko je pozvonil telefon sem bila sama v hiši. Predstavila se je odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in povedala da je tokratni žreb določil Pavla Šuhla to je mojega očeta. S to veselo novico sem takoj seznanila mamo in potem še očeta« nam je v času obiska povedala Marjeta Brečko nagrajenec Pavel Šuhel pa je nadaljeval: »Presenečenje je res bilo veliko. Pri nas takšne sreče nismo navajeni. Ko sem bil mlad sem večkrat igral tombolo a nisem nikoli ničesar zadel zato sem se moral vedno opirati na tiste vrste srečo ki si jo pridelaš z lastnimi rokami z delom.« Dela pa je vedno veliko. V hlevih je treba vzrediti bikce za prodajo pa krave da dajo dovolj mleka za vsakodnevne potrebe šestih ljudi pa še za hrano teličkom da hitreje rastejo. Veliko dela je tudi s prašiči pa seve- da na njivah da je dovolj koruze za silažo. »Letos bo veliko sadja a kaj ko ga ne bomo imeli kje prodati. Etol ne odkupuje več pot v Mestinje pa je predolga« je zaskrbljen Pavel Šuhel ki je temu dodal: »Veliko dela in stroškov imamo zadnje čase tudi z divjimi prašiči. Da nam ne stolčejo vsega pridelka moramo postaviti žičnato ograjo električni pastir pa nam vsako leto pobere najmanj trideset ur dela.« Toliko o težavah ki jih tudi med našim obiskom ni bilo mogoče povsem obiti. Navezanost na Novi tednik je pri Šuhlo-vih kjer berejo tudi Kmečki glas velika. »-Četudi nas kar naprej preganja delo si ob četrtkih vzamemo vsaj toliko časa da ga na hitro prelistamo v nedeljo pa je pravi čas za branje. Preberemo skoraj vse od osmrtnic in malih oglasov do zanimivosti ki so se ali pa se še bodo zgodile. 1\idi zlate in biserne poroke so zanimivo branje pogrešamo pa tržnico včasih smo bili na tekočem kaj in po čem se tam v Celju prodaja. Zdaj tednik bereta že vnuka. Katja ki hodi v drugi razred osemletke in pravi da bo učiteljica ko bo velika vedno najde kaj zase Marko ta je v drugem razredu devetletke pa se zanima za avtomobile in novosti ki jih v slikah prinaša Novi tednik« je povedala Marjeta Brečko pa tudi to da pri njih Radio Celje vedno »igra« in pripomore k dobremu razpoloženju ter seznanjanju o dogajanju v njihovi bližnji in daljni okolici. Tako kot vedno težko pričakovani četrtkov gost Novi tednik - že več kot pol stoletja. MBA Foto: GREGOR KATIČ DARILO ZA NAROČNIKE wssmm Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19. ^J'suliarâbe buLue foi/enábili cjoápodinj #f\d jm s? i ^»TT Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo Dodali smo še drobne zvijače koristne nasvete domače mere kuharske izraze nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta nekaj domačih zdravil... Nastale so J^uharibe lubve iloueniLik ^oipolinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost spretnost znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina) v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Bumik revizijo pa je opravila profesorica Jožica Strok ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih iu izvirnih receptov IIOVI TEDNIK AKCIJA 9 Od nojev do vietnamske svinje Anton Mraz ima med Podčetrtkom in Olimjem mini živalski vrt V naši rubriki smo predstavili veliko različnih zbiralcev nekaj tudi takšnih kot je današnji Anton Mraz jz Olimja upokojenec sicer ia vse življenje zaprisežen anet ljubitelj narave in vse-kar nam narava ponuja. TUdi njegov konjiček s katerim je bolj načrtno začel pred desetimi leti je povezan inaravo. To so najrazličnejše Svali. Anton Mraz ima svojo le-10 urejeno domačijo ki jo zaokrožujejo božje razpelo in veliko cvetja ob glavni cesti med Podčetrtkom in Olimjem streljaj pod lepotico cerkvijo Device Marije na Pesku kjer so pred časom uredili zanimivo geološko pot. lačelo se je pred natanko de-etimi letí ko sta se na Mra-H)vi domačiji pojavila elegantna afriška noja Ali in Bono. Ko sta pri volji se zakadita v dir in dosežeta celo hi-rost okoli 60 km na uro. Izgledata povsem dobrosrčna eprav bi lahko v razburjenosti in jezi podrla na tla močnejšega človeka. Anton Mraz me je tisti dan ko sem ga obiskal povabil v lepo urejeno hladno sobo kjer njega dni ko so se še šli kmečki turizem zbirale vesele družbe. Zdaj tega ni več. NENAVADNI ZBIRATELJI Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli se na vas bralce obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga ki se s tem ukvarja nam pišite sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik Prešernova 19 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. koši ki imajo namesto perja dlako. Imam tudi nemške brame to so večje kokoši s povsem kosmatimi nogami.« V naslednjih dneh bo povečal zbirko z južnoameriškima nojema nandujema ki ju bo po štirih letih čakanja končno do- Mrazovih v mestu otroci ne morejo videti in ne spoznati. Anton Mraz pokaže tudi valilnico kjer se pod toplo lučjo družijo majhne račke fazani ptički golobi vsi drug ob drugem dokler ne odra- bil v Vadercah pri Murski So- * stejo in začnejo živeti po sAnton Mraz z vnukoma in japonsko kokošjo ostali pa so spomini tudi na začetke nastajanja mini živalskega vrta. »Začel sem s parom nojev ker jih daleč naokoli ni bilo. Mimo hiše so hodili turisti v bližnje Olimje in sem si rekel zakaj jim ne bi ponudil še nekaj živega. In so se začeli ustavljati zlasti tisti z otroki. Potem sem zbirko širil postavil sem velike kletke in v njih uredil primerne pro- store za okrasne diamantne zlate in srebrne fazane in raznovrstne kure papige race mandarinke ptice pevke golobe mini zajčke in drugo kar sodi v takšen mini obhi-šni živalski vrt. Zvezdi zbirke sta vietnamska svinja in mini koza.« Z živalmi je največ dela spomladi še posebej s pticami ko valijo. Žal pri nas še vedno ni prave hrane za te naj-manjše ptičke. Veliko časa vzame čiščenje kletk raztros hrane in menjava sveže vode. Vse to tudi veliko stane vstopnine za ogled pa ni razen prostovoljnih prispevkov. Anton Mraz viške živali tudi proda saj je takih zbiralcev kot je on v Sloveniji vedno več. »Fazani gredo v prodajo bolj slabo bolje pa japonske ko- boti. Pri ogledu zanimive zbirke Antona Mraza spremljata vnuka Aljaž in Tomaž ki sta pri njem na počitnicah in živali ter njihovo življenje že zelo dobro spoznata. Zal je zdaj obiska nekoliko manj kot nekoč ko so se ustavljali tudi avtobusi. Obisk se poveča v večernem času ko Grega Ogrizek iz Sv. Štefana vsak dan pripelje nekaj ponijev ki jih potem na lepi travnati površini lahko otroci jahajo ob koncih tedna vse popoldne. Sicer pa takega živalskega bogastva kot je pri je. Anton Mraz je s svojimi ljubljenci zadovoljen: »Če nimaš veselja potem je bolje da odpreš vrata kletk in naj gredo živali tja od koder so prišle.« Veselil se je da bo njegova posebnost vietnamska svinja imela mlade pa je dal partnerja usmrtiti in so ga skuhanega pojedli psi. Potem pa se je izkazalo da s pričakovanimi mladiči - žal - ne bo nič. Za ponovno oploditev bo treba vietnamca iskati drugje in biti drugič bolj previden. TONE VRABL Abraham med gasilci Ali bo Vinko Sentočnik selektor najboljših slovenskih gasilcev še na tretji olimpiadi? Vinko Sentočnik je abra-hama doslej srečal dvakrat: osebno in kot član PGD Škofja vas. Med gasilce se je zapisal leta 1950 iz preprostega razloga ker takrat za mlade ni bilo druge rekreacije in zabave kot članstvo v gasilskem društvu. Vinko se tistih dni z veseljem spominja: »Imeli smo odličnega mentorja ki nas je pionirčke celo peljal na pravo požarišče. Starejši so gasili mi pa stali ob strani in ob strokovni razlagi spremljali delo. Če je bilo potrebno smo kakšne lažje delo tudi opravili.« Vinko Sentočnik je vse od leta 1950 član PGD Škofja vas ki bo prihodnje leto staro 100 let v njem pa je od pionirjev do veteranov in častnih gasilcev kar 160 članov. Že zdaj se pripravljajo na jubilej zato sproti obnavljajo gasilski dom ter si prizadevajo da bi obstoječi vadbeni poligon povečali na stezo dolgo 400 metrov kar ti ustrezalo mednarodnim pravilom. Velika želja je tudi nakup moštvenega vozila: »Gasilska društva večinoma kupujejo intervencijska vozila čeprav bi potrebovala tudi moštvena ki jih za prevoz mladine zahteva zakonodaja. Ker v GZ Celje ;Di denarja si društva sama pričajo za nakup moštvenih Vozil. Doslej jih imajo gasilci pa Teharju Lokrovec - Dobrovi •n od zadnje sobote v juliju tudi na Babnem. Kdaj ga bomo NASI GASILCI dobili tudi mi ne vem kajti vse je odvisno od denarja.« Vinko Sentočnik je po činu visoki gasilski častnik 2. stopnje z mnogimi odlikovanji poveljnik GZ Celje član tekmovalne komisije GZS deluje pa tudi kot predavatelj in sodnik. V zadnjih letih pa je prav gotovo najbolj poznan kot selektor najboljših slovenskih gasilcev ki se udeležujejo mladinskih in članskih gasilskih olimpiad. Sodeloval je na gasilskih olimpiadah v Berlinu Italiji Avstriji Poljski Finski in Danski na zadnjih dveh kot selektor. Še posebej je ponosen na zadnjo olimpiado pred štirimi leti na Finskem kjer je desetina gasilk iz njegove Škofje vasi osvojila naslov olimpijskih zmagovalk. Pri GZS ga že nagovarjajo da bi vodil najboljše slovenske gasilce tudi prihodnje leto na olimpiadi v Varaždinu na Hrvaškem. »Na olimpiadi bo nastopilo 12 enot trenutno pa je kandidatov 25 s Celjskega z Dobrne Gomilskega in Andraža. Če mi bodo odgovorno nalogo zaupali jo bom z vese- ljem sprejel čeprav gre za izredno zahtevno delo. Zaradi vse večje konkurence pa bo zelo težko ponoviti rezultate s prejšnjih olimpiad še posebej zadnje.« V domačem PGD Škofja vas je bil poveljnik 12 let sodeluj pa tudi pri vsakoletnem tekmovanju ki ga prirejajo že 27 let. Zadnja leta se tekmovanje imenuje po pokojnem znanem gasilcu Tonetu Sentočniku ki mu v zahvalo za dobro delo želijo še letos na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo. Brez industrijskih društev Vinko Sentočnik je med tistimi ki problematiko slovenskega gasilstva izjemno dobro pozna. »Požarna ogroženost se veča in statistika predvideva več požarov tako v prometu kot državnem in zasebnem sektorju. Temu primerno moramo biti pripravljeni strokovno in z opremo. Žal v GZ Celje zagotavljamo osebno opremo le za polovico gasilcev operativcev v celjski občini. Problem je tudi nabava novih vozil. Ko bomo zamenjali zadnje vozilo bo staro že tisto ki smo ga zamenjali prvega. To je začaran krog. Naša želja je da bi končno uredili status gasilca. Ne samo z besedami kot doslej. In da bi tudi delodajalcu priznali dolo- čene bonitete ker imajo zaposlene gasilce operativce. Največji problem pa je ta da so skoraj povsem izumrla industrijska gasilska društva.« Vinko je danes gasilec od nog do glave zato prosti čas izkorišča za potovanja. Včasih pa je veliko igral in režiral v domačem kulturnem društvu: »V domačem društvu katerega predsednik sem tudi bil sem bil igralec od leta 1955 do 1970. Opravil sem tečaj za režijo in maskiranje. Moj največji projekt je bila uprizoritev ljudske igre Divji lovec na prostem. Z Marjanom Belino in Jožetom Voznijem smo opravili predelavo teksta saj je bilo glede na čas potrebno izločiti vse verske prizore. Spominjam se He- roice Meteža in drugih iger kakšnih deset jih je bilo. Pri maskiranju so mi pomagali Vinko Tanjšek Julko Kožuh in drugi potem pa smo tako začeli masko opuščati. Če bi imel čas bi še šel na oder kajti to so bili krasni časi.« Boleči dogodki? »Predvsem spomini na poplavo leta 1990. Gasilci smo res garali pri reševanju kjer smo delali po določeni prioriteti. Zasebne hiše so prišle zadnje na vrsto in to me še danes boli.« In kaj misli o naši akciji? »-Imenima je žal pa se nekatera društva premalo odzivajo s predlogi svojih zaslužnih članov. Vašo ponudbo bi morali bolj izkoristiti.« TONE VRABL Izbiramo »naj« desetino Ivan Zupane st. PGD Šmarje pri Jelšah (2.729) Jože Gajšek PGD Lokarje (2.639) Ivan Buser PGD Ponikva (2.364) Ivan Jezernik PGD Nova Cerkev (1.315) Mirko Lešar PGD Lopata (712) Olga Lešar PGD Lopata (673) Roman Očko PGD Rečica pri Laškem (308) Srečko Očko PGD Rečica pri Laškem (279) Edi Doberšek PGD Planina pri Sevnici (274) David Krk PGD Andraž (216) Nagrajenec tega tedna je Joži Šumeč iz Vrha pri Šmarju. Hišno darilo bo prejel na oglasnem oddelku NT&RC. NASI GASILCI Glasujem za:..............................................................................................................................| Stanuje: ..........................................................................................................................................I Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................| ......:....................................................................................................................................................I Moje ime in naslov: ............................................................................................................1 Ponižani in razžaljeni Danes bom spregovoril o prestižnem in dragem avtomobilu ki si ga lahko seveda privoščijo tisti ki imajo denar. Dandanes imajo denar različni ljudje sam menim da so to bodisi notorični kriminalci ki svojega žlahtnega porekla pač ne skrivajo sledijo jim oderuhi toda vsi ti so bolj kot ne male ribe za tiste prikrite lopove ki so recimo nenadoma obogateli z raznoraz-nimi pogruntavščinami v zvezi z lastninskim preoblikovanjem družbene lastnine ali pa so pač kradli državni denar ter na ta način postali ugledne osebnosti pa tudi če niso bodo njihovi otroci že druga generacija bogatašev ki jih seveda ne bomo več smeli niti imeli pravico obtoževati za zla dejanja njihovih staršev. Med slednjimi in tudi zunaj te nečastne skupine sicer navidezno prijetnih in omikanih ljudi ki nekako nagonsko ne marajo konfliktov s komerkoli so tudi takšni ki dostikrat za-trjujejo da so si v svojem življenju »vse sami ustvarili«. Pre-nekateri Slovenec meni da je bogastvo če si ga je nekdo sam ustvaril če je začel z nič po malem vztrajno z določenim ciljem s katrco pa re-naultom 5 hyundaijem pas-satom in tako naprej do malo večje trgovinice šanka zimskega vrta nekoliko večjim številom računovodskih strank širšim trgom kamor se prodaja nekaj samoumevnega poštenega idealnega... Pravzaprav gre v tem primeru za ameriški sen ki se je uresničil na domačih tleh; radi pa ga imajo še posebej če je uspešnež nevpadljiv če deluje nenapihnjeno ... Že prav se strinjam res je! Zakaj ne bi recimo človek ki je bil nič ki je začel svojo strmo pot navzgor po družbeni lestvici kot šofer pičipokija človek ki je kot Spartanski vojak vsakodnevno prestajal najhujše preizkušnje materialnih ponižanj ko ga je lahko vsak stoenkar pogledal zviška zakaj ne bi takšen človek imel pravico nekoliko ošabno vsto- MOHOR HUDE) piti v svoj novi peugeot 607 o katerem danes teče beseda! Mnenja sem namreč da je ravno 607 tisti avto ki si p tako radi privoščijo »ponižani in razžaljeni« naše tranzicije tisti ki so sleherno sekundo svojega bivanja vložili v te svoje sanje v trud da bi si z lastnim delom trudom energijo in jasno vizijo kupili svojega 607 svoj ugled svojo veljavo da se enostavno dokažejo. Tem ljudem ni bilo praktično nikoli nič podarjeno sami so morali prestajati ponižanja vseh vrst v tekmi po lastnem napredovanju: Morali so prenesti Žalitve tistih ki so bili po neki njihovi predstavi višje v hierarhiji morali so se strinjati z vsem kar je bilo popolnoma v nasprotju z njihovo miselnostjo da so jih jemali kot neškodljive; vestne vdane pridne pokorne tiste ki jih bodo nekoč celo nagradili z drobcenim povišanjem pa čez čas naslednjim in naslednjim. V vseh letih so si izostrili občutek samocenzure kje kaj či komu se ne zameriti kje se smejati kje se odstraniti kje prisesti k mizi in se učiti lesti naprej vse si morajo ustvariti sami ker nanazadnje če si ustvarijo sami jim ni potrebno z nikomer deliti!!! Imeli bodo zase in lahko bodo rekli vse smo si sami ustvarili zajebi solidarnost vsak si mora vse sam ustvariti. Za mizo bodo pili zase plačali zase jedli zase potovali zase uživali zase stavili nase... Od točke do točke pa je najprijetnejša vožnja s šesto-sedemko ustvarjeno zanje! By the way - človek si koli nič sam ne ustvari to je zgolj patetično nakladanje! Za srečo je treba skrbeti EKOS CELJE d.o.i Ribarjeva 3 3000 Celje VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH STORITEV__ 3BKBE Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT ... 3000 CEUE LAVA 7 e-mail: se-ku@sioLnel tel : 03/545 32 10 fax: 03/490 24 60 GSM: 041/681 780 041/638 711 LJUBNO BRASLOVČE ŽALEC POLZELA ¦ ty S Konec tedna bo veselo na Vranskem kjer bodo v petek obeležili 15 let ansambla Robija Zupana v soboto bodo pri Brglezovih nagradili zveste kupce v nedeljo pa po Do-rijevi maši začela se bo ob 15. uri napovedujejo bavarski Oktoberfest po Vransko. V Lučah se že danes začenja tradicionalni Lučki dan organizatorji pa za letos napovedujejo izjemno pester program. Vrhunec bo v nedeljo bodo v Lučah pripravili iprehod od š tan ta do štanta Horek pa bodo prvič slavili občinski praznik. Flosarjem na rajži pomaga tudi Martin Juvan Čuks ki številne gledalce pozdravlja z dvignjenim klobukom. Potem ko so ljubenski flo-sarji uspešno splavili flos so se ustavili v »gostilni« in ob podpori botra direktorja mo- zirske zadruge Andreja Preseč-nika krstili zelenca Janija Šti-glica. Med obredom so ugotavljali da »voda še za v pun-čuh ni dobra ne da bi jo celo pili« ter obudili kar nekaj doživljajev o katerih so znali nekdaj pripovedovati pravi flosar-ji. Tako so »lumpi hrvaški streljali na flosaije da bi prišli do desk« in pripovedovali o »te-peški z Zadrečani« med flo-sarji pa je bil tudi Martin Juvan Čuks ki o resničnem dogodku v letu 1998 sicer ni govoril. Takrat so se namreč ljubenski flosarji udeležili srečanja v Španiji. Na enem izmed splavov sta se znašla ljubenski krmaniš Čuks in takratni NAKRATKO Milijoni za šole BRASLOVČE - Svetniki so razpravljali o dodatnih sredstvih za potrebe tamkajšnje osnovne šole. Največ denarja bi potrebovali v vrtcu matične braslovške šole saj bodo zaradi povečanega vpisa ustanovili dodatni oddelek v jaslih. Poleg tega morajo nakupiti opremo za igralnico garderobo in jasli ter dodatno opremo za kuhinjo. V POŠ Gomilsko za potrebe devetletke potrebujejo novo opremo za učilnico in garderobo v POŠ Trnava pa morajo obnoviti balkon. Za vsa našteta dela in opremo bodo v Braslovčah potrebovali 6 milijonov tolarjev. Denar za boj proti plazu SOLČAVA - Vlada je ponovno spreminjala letošnji programov ukrepov za odpravo posledic plazov velikega obsega. Gre za sedem večjih plazov med njimi pa je tudi Mace-snikov plaz v Solčavi. Popravki programov se nanašajo predvsem na notranje prerazporeditve saj se višina sredstev zagotovljenih s sklepi vlade decembra lani ter aprila in maja letos ne spreminja. Vlada je tako za dela na plazovih namenila 14 milijarde tolarjev od tega zneska pa bodo za Preprečitev širjenja Macesnikovega plazu v Solčavi namenili slabih 356 milijonov tolarjev. TT US španski minister Josep Borrell von Telles sedaj prvi mož Evropskega parlamenta. Po spletu okoliščin je Borrell padel v vodo Ljubenec pa ni po-mišljal - skočil je za njim in ga potegnil na suho. Suh pa ni ostal niti zelenec ki je moral z lupljenjem krompirja dokazati svoje kuharske veščine in ponoviti flosarske zaobljube. Da se ne bo pritoževal »čez njih obnašanje delo in košto« je ena glavnih flo-sarskih priseg preden zelenec postane »naše glihe« in sprejme krst v imenu sv. Miklavža zavetnika flosarjev. Po obredu so mladega flosarja še ustrezno podučili tako z nasve- Solčava slavi V Solčavi so minuli teden na tradicionalni prireditvi Solčavski dnevi predstavili svojo občino in zanimivosti ki jih lahko obiščejo turisti v nedeljo zvečer pa so proslavili občinski praznik. Datum praznovanja je sicer 5. avgust ob prazniku pa so izdali dopolnjeno izdajo knjige Solčava avtorja Valenta Vidra ter počastili tudi 50 let delovanja turističnega in čebelarskega društva. Plakete in nagrade Občine Solčava podeljujejo samo vsakih pet let tako da so se posameznikom na nedeljski izjemno dobro obiskani slovesnosti med bogatim kulturnim programom zahvalili samo v okviru društev. US ti za delo do tega kako najbolje preživeti na vodi. Med njimi je seveda obvezen tisti da se mora »flosar pri jedi držati naprej pri pijači nazaj pri delu in dvigovanju pa naj na stran stopi da še drugi pridejo zraven«. Dogajanje v okviru Flosar-skega bala na Ljubnem izkoristijo tudi za občinski praznik slavnostno sejo občinskega sveta (ki ni imela ravno pridiha »slavnostna«) pa pripravili v petek. Županja Anka Rakun je predstavila delo in dogajanje v minulem letu smernice za naprej pa jim določajo sprejeti prostorski dokumenti ki bodo omogočili raz- Krst zelenca z dobro precejeno Savinjo voj gospodarstva gradnjo stanovanj in rekreacijskih ter turističnih zmogljivosti. Na slavnostni seji je županja Rakuno-va podelila deteljice za srečo učencem ki so vseh osem let dosegli odličen uspeh. Bronasto priznanje občine Ljubno so prejeli Alojz Poljanšek Franc Atelšek in Franc Krum- pačnik srebrno priznanje je prešlo v roke znane tekstopist-ke Vere Kumprej zlato priznanje občine Ljubno pa so podelili Franju Plesniku za zbiranje dokumentacije pričevanj in gradiva o delu posameznih društev. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ Jubilej strojnega krožka Združenje za medsebojno pomoč. Strojni krožek Savinjska dolina praznuje letos 10 let dela osrednjo prireditev pa so pripravili na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Krožek je ustanovilo 64 članov glavni namen pa je bila gospodarna raba mehanizacije kar je z regresiranjem obresti ob nakupu kmetijske mehanizacije spodbujala tudi država. Delo v strojnem krožku koordinira Simon Ograjenšek število članov pa je naraslo na 268. V krožku opravljajo večino kmečkih del od oranja spravila sena in poljščin že več let pa nudijo solidarnostno pomoč kmetijam ki jih je doletela naravna ali druga elementarna nesreča. Poleg tega skrbijo za redno izobraževanje sodelujejo na različnih sejmih in opravijo veliko prostovoljnega dela. V desetih letih so strojnemu krožku predsedovali Andrej Podpečan Bojan Čretnik in sedanji predsednik Alojz Rojnik veliko zaslug za uspešno delo pa ima tudi kmetijsko svetovalna služba KGZS. TT VEL/K/SPEKTAKÍL NA SP/C/ V CELJU v petek. 27. 8. 2004. ob 20. uri Obletnica OF na Ponikvi Na Ponikvi pri Žalcu v zaselku Brezovo so v petek proslavili 60-letnico ustanovitve krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Proslave se je udeležilo veliko borcev in aktivistov ki jih je pozdravil predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen. O dogajanju pred šestimi desetletji je spregovoril Milan Razdevšek ki je obudil spomin na težke dni. V dneh po ustanovitvi krajevnega odbora je namreč okupator s Pbnikve odpeljal precejšnje število krajanov 47 Ponkovljanov pa se iz taborišč ni vrnilo. O Ustanovitvi odbora je pripovedovala Nada Jelen pri zbiranju spominov pa sta ji pomagala Milan Razdevšek in njegova sestra udeleženka ustanovnega sestanka Frančiška Jezernik. TT ZCLJKO JOKS/MOWC s simfoničnim orkestrom Idini koncert poleti v Sloveniji PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM: Celje: ŠPICA EKOPOOL A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko internata : www.vstopnice.com Flosarji Utrinki letošnjega Flosarskega Občina Ljubno ob Savinji je minuli teden živela v znamenju tradicionalnega 44. Flosarskega bala. Obilica športnih družabnih in narodopisnih prireditev je vrhunec dosegla z nedeljsko malce okrnjeno povorko in s krstom mladega flosarja. Čeprav nedeljskega scenarija organizatorji bala bistveno ne spreminjajo krst v Vrbju vsako leto znova privabi in navduši precejšnje število obiskovalcev. Ne le domačinov za katere velja da v času bala ne odhajajo na dopust domov pa se vračajo tudi »izseljeni« Ljubenci - tudi letos je bilo mogoče opaziti registracije iz drugih slovenskih krajev ter prisluhniti različnim jezikom. znajo tudi plavati bala - Ljubenski flosar rešil Borrella predsednika Evropskega parlamenta LAŠKO ŠENTJUR RADEČE Pogled iz groba? V Dobju sprejet prostorski načrt Svetniki v Dobju so po dobrih treh letih končno sprejeli prostorski načrt za katerega so pred tem dobili vsa potrebna soglasja tudi ministrstva za okolje in Vlade Republike Slovenije. Pri pripravi obsežne dokumentacije je imel pomembno vlogo tajnik občine Dobje Franci Leskov-šek. »S pripravo zahtevne dokumentacije smo začeli v začetku leta 2001. Najprej smo se lotili urbanistične obdelave in zbiranja pobud nato smo imeli dve javni razgrnitvi in razpravi pridobili pa smo tudi vsa potrebna soglasja. Delo Franci Leskovšek smo zaupali najugodnejšemu ponudniku zasebnemu podjetju Harmonija iz Ponkvice pri Grobelnem za celoten projekt pa smo iz občinskega proračuna namenili pet milijonov tolarjev« je povedal Leskovšek. V novem prostorskem načrtu so predvidena zemljišča za obrtno cono in stanovanjsko gradnjo najpomembneje pa je da se lahko določene kmetijske površine prekategorizirajo v stavbno zemljišče. Žal ni bilo odobrenih veliko pobud občanov za individualne gradnje izven naselij saj se po novem zavzemajo za gradnjo v strnje- nih naseljih ali v njihovi neposredni bližini. »Zdaj smo po novem zakonu o urejanju prostora dolžni do leta 2007 pripraviti še strategijo prostorskega razvoja in prostorski red. To je nadgradnja prostorskega načrta po stari zakonodaji ki ne velja več. Lotili se bomo tudi priprave baze podatkov za odmero nadomestila stavbnega zemljišča saj smo med redkimi slovenskimi občinami ki tega še nimamo. Opravili smo pomembno delo ki bo omogočilo hitrejši razvoj občine« je o novih nalogah povedal Franci Leskovšek. TV Z OBČINSKIH SVETOV Predlogi za nagrajence ŠENTJUR - V komisiji za mandatna vprašanja volitve in imenovanja ki jo vodi Anita Koleša so objavili razpis s katerim do sredine avgusta zbirajo predloge za podelitev najvišjih občinskih priznanj. Zadnja leta praznujejo občinski praznik konec septembra takrat pa najbolj zaslužnim občanom podjetjem ali društvom podelijo Ipavčeve plakete in pisna priznanja občine. Po odloku o občinskih priznanjih podeljujejo tudi naziv častnega občana župan pa podeli tudi pisno priznanje s knjižno nagrado po enemu najboljšemu učencu osnovnih šol z območja občine in ŠC Šentjur. IS Papirniška namesto Titove RADEČE - Svetniki so predlagali preimenovanje nekaterih ulic zlasti tistih ki naj bi imele »ideološko sporna imena«. Titova ulica naj bi se po mnenju svetnika Mirana Pemaverja preimenovala v Papirniško Ulica OF pa naj bi dobila ime po doktorju Dolinarju. Preden bo predlog prišel v obravnavo v občinski svet nameravajo izvesti še anketo med občani ki bo pokazala ali je preimenovanje ulic res potrebno. BA Horuk vaja v Dobju Po občinskem prazniku športnih tekmovanjih in 32. Pokaži kaj znaš bodo gasilci v Dobju pripravili še tradicionalno vsakoletno horuk vajo ki bo v nedeljo 8. avgusta od 16. do 18. ure pri potoku Jezerščica ob osnovni šoli. Na tekmovanje bodo povabili gasilce iz GZ Šentjur in sosednjih gasilskih zvez. Sledila bo gasilska noč na kateri bo igral domači ansambel Veseljaki najboljšim pa bodo podelili priznanja. TV REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CEUE Linhartova 3 3000 Celje objavlja javni natečaj za prosti delovni mesti: 1.SVETOVALEC -SOCIALNI DELAVEC Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto ki se lahko opravlja v nazivih svetovalec I II in III. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu svetovalec III. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - visokošolska izobrazba smeri socialno delo - 8 mesecev delovnih izkušenj - državni izpit iz javne uprave - strokovni izpit iz upravnega postopka - nekaznovanost - državljanstvo RS - znanje uradnega jezika. 2.SVETOVALEC -PEDAGOG Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto ki se lahko opravlja v nazivih svetovalec I II in III. Javni uslužbenec bo naloge opravljal v nazivu svetovalec III. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba pedagoške psihološke sociološke socialne ali druge ustrezne smeri - 8 mesecev delovnih izkušenj - državni izpit iz javne uprave - strokovni izpit iz upravnega postopka - nekaznovanost - državljanstvo RS - znanje uradnega jezika. Prednost pri izbiri za delovno mesto svetovalec-pedagog bodo imeli kandidati z izobrazbo pedagoške ali psihološke smeri. V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih lahko za delovni mesti pod zaporedno št. 1 in 2 kandidirajo tudi osebe ki nimajo opravljenega državnega izpita iz javne uprave in strokovnega izpita iz upravnega postopka pod pogojem da bodo v primem izbora na delovno mesto navedena izpita opravile najkasneje v enem letu od imenovanja v naziv. K prijavi z življenjepisom morajo kandidati za delovni mesti pod zaporedno št. 1 in 2 priložiti naslednja dokazila: - fotokopijo potrdila o izobrazbi - fotokopijo delovne knjižice iz katere je razvidna delovna doba - fotokopije potrdila o opravljenih izpitih (če jih kandidat ima) - fotokopijo potrdila o državljanstvu - pisno izjavo v kateri izjavlja da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Izbrana kandidata bosta morala predložiti tudi: - potrdilo o nekaznovanosti (izdaja ga Ministrstvo za pravosodje) in - potrdilo da ni v kazenskem postopku (izdaja ga krajevno pristojno sodišče). Prepozne vloge v izbirnem postopku ne bodo upoštevane. Za čas opravljanja dela na delovnih mestih pod zaporedno št. 1 in 2 se javna uslužbenca vključita v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z izbranim kandidatom za delovno mesto pod zaporedno številko 1 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Z izbranim kandidatom za delovno mesto pod zaporedno številko 2 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom (20 ur tedensko) in 3-mesečnim poskusnim delom. Delo bosta izbrana kandidata opravljala v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Linhartova 3. V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatov ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje s psihološkim testiranjem in osebnim razgovorom. Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Linhartova ulica 3 3000 Celje s pripisom »Javni natečaj« in navedbo delovnega mesta. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v zakonitem roku . Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefonsko številko: 42-66-781 (Jerneja Novak od 8.00 do 15.00 ure). Zaradi dotrajanega opornega zidu v centru Laškega se skrita stran večstanovanj-skega objekta na Trubarjevi ulici 23 stanovalcem res zdi takšna kot je zapisano v naslovu. Podprti zid s tramovi zadnjega večjega naliva ni več zdržal zato se je počasi začel rušiti na dvorišče s tem pa resno ogroža prebivalce. Pet strank kolikor jih stanuje v objektu ki ga je za svoje delavce postavilo takratno podjetje Volna Laško sedaj s strahom spremlja vremenske napovedi. »Pri še enem večjem nalivu se lahko zgodi da se bo okrušil še preostali del zidu in zgrmel v greznico ki je pod dvoriščem« pravi stanovalec Miha Prosen »še bolj pa nas je strah da se ravno v tistem času pod zidom ne bi igral kakšen otrok.« Podporni zid se sicer kruši že več kot 20 let. Pred 12 leti so rušenje začasno zaustavili kar z lesenimi podpornimi tramovi zanje pa so podporo našli kar v zidu objekta. Stranka v spodnjih prostorih ima sedaj na ta račun uničeno kopalnico keramične ploščice niso več zdržale pritiska tramov. Razlog da se v vseh teh letih za obnovo zidu ni nihče pobrigal pa je v nejasnih lastniš- »Če bi parada Piva in cvetja potekala mimo te sramote bi bila že zdavnaj sanirana« ugotavljajo stanovalci. kih razmerjih. Prebivalci trdijo da ko so pred leti (po tistem ko se je oporni zid začel krušiti) odkupili stanovanja v pogodbah ni bilo vključeno dvorišče pač pa zgolj stanovanja. Lastnik opornega zidu naj bi po stečaju tovarne postal Stanovanjski sklad Ljub- ljana ki pa se na pobude lastnikov stanovanj ne odzove. »Vsi ki si pridejo ogledati stanje začnejo najprej ugotavljati čigav je zid« pripoveduje Miha Prosen »nihče pa se ne vpraša zakaj je do tega prišlo kar bi moralo biti osnovno vprašanje. Zemljiš- če nad opornim zidom je zaradi različnih vzrokov plazo-vito največja lastnica tega pa je občina!« Po njegovem mnenju bi torej občina morala biti tista ki bi oporni zid sanirala ta pa za kaj takega ne želi niti slišati. ROZMARI PETEK KOZJE ROGATEC ŠMARJE P. J. logatec se spreminja Spremenjeni prostorski lan občine Rogatec je med jenimi najpomembnejšimi sprejetimi dokumenti v I sedanjem mandatu. V njem je poglavitna sprememba pridobitev površin za grad-I njo novega skladišča hr-aške tovarne Vetropack -traža. Tovarna Vetropack je od ekdaj na hrvaški strani Sot-Humu na Sutli njeno jeliko skladišče pa še iz ča-Jugoslavije na slovenski «rani. Po sprejetem planu o skladišče prihodnje leto restavljeno bližje tovarne ter bo nasproti nje na dose-anjih slovenskih kmetijskih površinah. Prestavitev skladišča narekuje dejstvo da morajo voziti material na poti iz skladišča v tovarno čez mejni prehod ki je meja Evropske uni- je. Na območju sedanjega skladišča naj bi (na 20 tisoč kvadratnih metrih) že prihodnje leto zgradili proizvodne hale Mesnin Žerak pri čemer občina Rogatec računa na približno sto novih delovnih mest. V prostorskem planu je v občinskem središču tudi območje za gradnjo 35 stanovanjskih hiš v bližini muzeja na prostem ob cesti v Sto-perce. V Dobovcu drugem največjem naselju rogaške občine bodo po spremenjenem planu ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta dodatna zemljišča za stanovanj-sko-poslovno gradnjo. Ta bo v smeri proti tamkajšnjemu velikemu mejnemu prehodu kjer so takšne površine doslej zelo pogrešali. Na pobudo občine bodo po planu dodatne zazidljive po- RADENSKAV rok I nebo nad glavo! .oOEor zberite štiri nalepke in sodelujtev nagradni igri! v notranjosti iesterčkov proizvodov Radenske (mineralni vodi Radenska Classic in Radenska Light ter izvir s ki vodi Radenska Izvir in Radenska Izvir-«-) se nahajajo nagradni kupončki in različne nalepke - odvisno od proizvoda. Zberite Štiri različne nalepke (Radenska Classic. Radenska Light. Radenska Izvir in katerikoli okus Radenska Izvir*) jih prilepite na za to označeno mesto na nagradnem kupončku in le-tega odpoiljite na že napisani naslov Radenske. Lahko pa na naslovu www.radenska.si odigrate nagradno igro: tudi s tem si zagotovite udeležbo v nagradnem žrebanju. Izžrebali bomo sto nagrajencev ki bodo imeli ob prijetnem druženju v ljubljanskem Globalu možnost postati dobitnik najmamljiveiiih nagrad. 100 nagrad: I x PEUGEOT 206 CC I Sx KOLO PEUGEOT I x ENOTEDENSKI PAKET V ZDRAVILIŠČU RADENCI za dve osebi I x VIKEND PAKET V ZDRAVILIŠČU RADENCI za dve osebi 82x KOPALNA BRISAČA Radenska vršině med drugim pridobili tudi na območju naselij Tlake in Sv. Jurij. Poleg tega so občani za stanovanjske gradnje v občini Rogatec posredovali 89 predlogov od česar jih je vlada potrdila kar 53. Kartografski del iz katerega je razvidno katere predloge občanov je vlada potrdila je na ogled v občinski stavbi. Sprejete spremembe plana ki so tretje v času po ustanovitvi občine Rogatec bodo precej spremenile njeno podobo. Posebej zanimivo je da beležijo v občini Rogatec v času po njeni ustanovitvi porast števila prebivalcev (za približno sto) k čemur je prispevala njena obmejna lega. BRANE JERANKO S prireditve Likof na taberhi ki jo pripravlja Muzej na prostem v Rogatcu. Z domačimi obrtmi V Muzeju na prostem v Rogatcu so pripravili v soboto že šesto leto prireditev Likof na taberhi. Prireditev bi morala biti teden prej vendar je bila zaradi slabega vremena prestavljena. Tokrat je bilo vreme kot naročeno brez enega samega oblačka na nebu. Po tradiciji je bil Likof na taberhi v znamenju mlatve s cepci ter mlatve na gepelj (s kravjo vprego) oboje s pomočjo mlati-čev izpod Donačke gore. Prireditelj Za- vod Rogaška dediščina ki je upravitelj Muzeja na prostem je dal letos poleg mlačve poudarek domačim obrtem. Obiskovalci so tako z zanimanjem občudovali delo kamnoseka predice tkalke pletark iz ličja kovača vezilj ter izdelovalca brezovih metel. Pri vsem skupaj v Rogatcu dokazujejo da je tamkajšnji muzej resnično živi muzej. BJ Foto: AH »Ne« stanovanjskemu skladu? Šmarčani V Šmarju pri Jelšah sta občinska uprava in občinski svet v začetku leta z navdušenjem sprejela ponudbo republiškega stanovanjskega sklada za soinvesti-ranje gradnje novega stanovanjskega bloka. Navdušenja ni več nasprotno. Sklad je junija poslal šmar-ski občini v podpis pogodbo pri čemer so Šmarčani ugotovili da so pogoji skladove-ga soinvestiranja gradnje (osmih neprofitnih stanovanj) ze- Vodnjak šoli in dve cesti V občini Kozje obnavljajo osnovni šoli v Kozjem in Lesičnem da bosta pripravljeni do začetka šolskega leta čaka pa že tudi dokumentacija za obnovo dveh cest na Ve-terniku v Ravni log in do Klaužarja v vrednosti 20 milijonov tolarjev. Občina je bila uspešna na He-liosovem razpisu zato bo lahko z njegovimi barvami obnovila vodnjak iz leta 1934 pri cerkvi sv. Duha v Lesičnem. Vodnjak bodo obnovili po starih fotografijah in mu vrnili obliko in videz iz časov nastanka. Obnovo so zaupali zasebnemu podjetju Grapo iz Imenega poleg Heliosa pa bo svoj del prispevala tudi občina Kozje. TV lo neugodni. Občinska uprava se je nato pozanimala v Rogaški Slatini kjer imajo s podobnim soinvestiranjem slabo izkušnjo v zadnjem času pa imajo resne pomisleke tudi v občini Dobrna. Tako je šmarska občinska uprava za zadnjo sejo občinskega sveta že pripravila sklep da občina pogodbe ne podpiše. Namesto tega bi skušali za gradnjo bloka poleg denarja iz proračuna pridobiti več individualnih in- vestitorjev ali ugoden kredit stanovanjskega sklada. Točko so z dnevnega reda umaknili saj je svetnik Marjan Babič zahteval dodatna mnenja ter pogovor s predstavniki sklada. Prav tako ni bilo (zaradi dopusta) na seji vodje občinskega oddelka za gospodarstvo mag. Zinke Berk ki vodi aktivnosti v zvezi z gradnjo novega bloka ter bi lahko dodatno pojasnila marsikaj. BRANE JERANKO Krava ob romarski poti V zavoju ceste iz Pristave pri Mestinju proti Podčetrtku so domačini pod hribom na katerem stoji cerkvica sv. Eme postavili zanimivo maketo krave z vozom lojtrnikom in velikim sodom. Pred kravo je staro betonsko korito pri katerem so se nekdaj napajale krave. Marsikdo se ustavi ob zanimivi maketi in se ohladi z dobro vodo ki teče iz krave namesto mleka. Ob maketi so postavljene klopi križ in tabla z opisom začetka romarske poti do Sv. Eme. Enostavno domiselno in prijetno. TV na ustavnem sodišču? Občina Šmarje pri Jelšah je pohitela s sprejemom novega odloka o zimski službi saj se ji mudi zaradi pravočasne objave javnega razpisa za izvajalce. Prvič za triletno obdobje saj so se v preteklih letih krajevne skupnosti v tej občini dogovarjale z izvajalci za vsako zimo posebej. Nov odlok o odstranjevanju snega in ledu so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta v tropski vročini. V njem je med drugim točno določen prednostni red odstranjevanja snega zaradi česar je bilo v javnosti doslej največ pripomb. Tako so na prvem mestu avtobusne proge dovozi k zdravstvenemu domu šolam in vrtcem h gasilskim domovom ter k drugim javnim ustanovam. Posebej zanimivo pa je da v sprejetem šmarskem odloku še vedno velja obveznost čiščenja pločnikov za lastnike hiš in to kljub odločitvi ustavnega sodišča da mora v Celju za to poskrbeti občina. V Šmarju so po zgledu drugih občin to določilo oblikovali v nekoliko drugačni pravni obliki. Pri tem seveda ne morejo odgovoriti ah bi takšno besedilo vzdržalo tudi postopek na ustavnem sodišču. V občinski stavbi se tolažijo z dejstvom da je v Šmarju malo primerov kjer bi javna površina segala vse do fasade. BRANE JERANKO Št. 31 - 5. avgust 2004 SL. KONJICE DOBRNA VOJNIK VITANJE i P(U*I IEUNIK iki ¦ríf il M ¦K 1 ill Blokade proračuna ne bo V občinskem svetu Dobrne so po treh poskusih pred nekaj dnevi končno sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna. Ta je v znamenju tožbe občana Vinka Štravsa ter nakupa zemlje za boljšo dobrnsko živilsko trgovino. Kot smo že poročali je občan Štravs zaradi plazenja svojega objekta po maratonski pravdi dobil tožbo proti občini. Občina Dobrna ki mu mora kot pravna naslednica nekdanje celjske občine plačati tudi zakonite zamudne obresti je dala v rebalansu za plačilo na stran šest milijonov tolarjev. Ker gre za prvi takšen primer v državi za katerega še ni pravne prakse pričakuje občina v začetku avgusta pravno mnenje mariborske pravne fakultete. Tega do sprejema rebalansa ni prejela. Poznavalci ocenjujejo da bo morala občina zaradi tožbe plačati od vsaj šest do največ enaindvajset milijonov tolarjev. Če bo znesek višji od sprejetih šestih milijonov ga bo občina Dobrna v vsakem primeru tudi plačala ter vključila v zadnji rebalans letošnjega proračuna. V nasprotnem primeru ji grozi blokada občinskega proračuna. Občinski svet je v zvezi z rebalansom sprejel še eno težko odločitev v zvezi z nakupom zemlje za dobrnsko trgovino. Gre za denacionali-zacijsko poravnavo v zadevi Justin pri čemer se je izkazalo da morebitni investitor ni pripravljen plačati zahtevanih 60 evrov za kvadratni meter zemlje. Občinski svet se je tako na zadnji seji stri- njal zgolj s plačilom zemljišča po denacionalizacijski ocenitvi kar pomeni devetnajst evrov za kvadratni meter. Če soglasja z denacionalizacij-skimi upravičenci ne bo se bo občina lotila spremembe zazidalnega načrta ter določila trgovino na drugi lokaciji. Na turistični Dobrni namreč po vsaj dveh desetletjih prizadevanj nimajo primerne trgovske ponudbe pri čemer gre za enega največjih problemov tega kraja. BRANE JERANKO Contraco se širi na Konjsko Vse kaže da bo kompleks štiriindvajsetih parcel za družinske hiše na Konjskem končno zamenjal lastnika. Občina Vojnik ga bo prodala podjetju Contraco ki je v občinskem središču že lastnik doma za starejše. Občinski svet je na zadnji seji Contraco ocenil za najboljšega ponudnika. Postopek za prodajo parcel na Konjskem traja že kar nekaj časa saj do uresničitve pogodbe s prvim interesentom ni prišlo. Občina je nato pred letom dni objavila javni razpis ter želela prodati parcele po ceni 25 evrov za kvadratni meter vendar ji to zaradi previsoke cene ni uspelo. Parcele lahko zdaj po naši zakonodaji proda za četrtino nižjo ceno vendar mora biti pogodba podpisana pred 12. avgustom (v nasprotnem primeru bo morala občina objaviti nov razpis). Občina je namreč izven razpisa prejela tri ponudbe za nakup zemlje na Konjskem ki so jih dali partnerja MIK in CM Celje Contraco ter Samson. Svetniki so kot najboljšega ponudnika izbrali Contraco ki nudi za kvadratni meter 21 evrov (z vključenim DDV) ter še druge boljše pogoje. Bo podžupan razrešen? Občini Vojnik se s prodajo v zadnjem času še posebej mudi saj zaradi nepričakovane dodatne naložbe v vojniško šolo (ki zahteva visoke zneske) težko pričakuje vsak tolar. Tako vse kaže da bodo parcele na privlačnem Konjskem končno prodane. Tam bo v prihodnosti nastalo večje naselje saj pomeni omenjenih 24 parcel zgolj prvo tretjino bodočega naselja. BRANE JERANKO Ansambel Šmarski muzikanti se bo po uspehih na Dolgi Gori in v Dobju predstavil tudi v Vitanju. Holcerija v Vitanju Turistično društvo Vitanje bo v nedeljo 8. avgusta pripravilo že šestnajsto holcerijo. Prireditve se bodo začele že v soboto s holcerskim tekmovanjem gozdarsko učilnico ter šestim turnirjem v malem nogometu za pokal holcerije glavna prireditev pa bo v nedeljo ob 14. uri ko si bodo obiskovalci lahko ogledali povorko s prikazom že opuščenih kmečkih del in običajev. Letos je prijavljenih dvanajst skupin iz domačih krajev in skupini iz občine Vojnik in Dobrna. Začetek povorke bo v znamenju mažoretk in domače godbe ki bodo nastopile tudi pred začetkom tradicionalne revije narodnozabavnih ansamblov. Slednja se bo začela ob 16. uri na glavnem prireditvenem prostoru nasto- pili pa bodo Vaški orkester Dolič ansambel Prijatelji Beli mačkoni in Franja Mar-guč. Terma! Duet M13je ansambel Simona Gajška ci-trarka Janja Brleč iz Sedra-ža ansambel Marjana Dro-fenika Vokalni kvartet Mi štirje Vigred iz Laškega Šmarski muzikanti (zmagovalci na Dolgi Gori in v Dobju) ter ansambla Sredenšek in Bratje Slatinek. V kulturnem domu bodo razstave fotografij dobitnikov priznanj za lepo urejeno okolje holcerskega orodja likovnih del Marjana Ravnjaka in Društva Lipa Vitanje predstavile pa se bodo tudi predice z Dobrne. Med igranjem ansambla Mihelič bodo pripravili izbor Miss holcerije in ob zaključku velik ognjemet. TV V Vojniku sta odbor SDS ter njegova skupina občinskih svetnikov pisno predlagala razrešitev podžupana Janeza Korošca. Predlog za razrešitev Korošca ki je član njihove stranke so želeli uvrstiti na dnevni red zadnje seje občinskega sveta pri čemer razlogov za takšen ukrep niso navedli. Pri tem je župan Beno Podergajs ki je iz SLS opozoril da mora razrešitev predlagati župan ki pa morebitnega novega imena še nima. Prav ta- ko se mora pred razrešitvijo sestati s predstavniki vseh političnih strank V občinski stavbi v Vojniku je v tem mandatu na oblasti koalicija SLS SDS ter NSi (Nove Slovenije). Tako so odločanje o razrešitvi podžupana ki opravlja to funkcijo že drugi mandat preložili na prihodnjo septembrsko sejo. V ozadju predloga za Koroščevo razrešitev je strankarska disciplina. BRANE JERANKO Prihodnje leto gimnazija v Konjicah Vlada RS je sprejela sklep s katerim prevzema soustanoviteljstvo javnega zavoda Svetovalno izobraževalni center Slovenske Konjice ki ga je ustanovila občina. Šolski center Slovenske Konjice - Zreče kot se po novem imenuje izobražuje 270 dijakov v programih kovinarsko strojne in gospodinjsko turistične usmeritve od lani pa šola izvaja tudi program gimnazije v katerem se bo letos šolalo 270 dijakov. Ker gimnazija nima primernih prostorov naj bi soustanoviteljici do konca le- ta 2005 zgradili novo stavbo. Občina Slovenske Konjice bo v last države prenese zemljišče za gradnjo in tako sofinancira novogradnjo do polovice vrednosti celotne investicije. Občina Zreče ki sicer ne vstopa v soustanoviteljstvo pa v last države prenaša stavbo v kateri deluje Srednja poklicna in strokovna šola Zreče. Obseg programov ki jih je šola izvajala v lanskem šolskem letu se ne bo spremenil prav tako ne sredstva ki jih bo ministrstvo za šolstvo v prihodnjem šolskem letu namenjalo za plače zaposle- nih in materialne stroške. De- I javnosti šole se bodo izvajale v treh organizacijskih enotah: Gimnazija Slovenske Konjice Srednja poklicna in strokovna šola Zreče in SIC - izobraževanje odraslih in svetovanje. Ministrstvu za šolstvo ugotavlja da je izobraževanje mladine v tej šoli upravičilo j potrebe okolja. Zmanjšale so se migracije v druge kraje šola je razvila celovito infrastrukturo izobraževanja odraslih in nekaterih drugih dejavnosti za kar pridobivaj sredstva tudi na trgu. Veliki prizidek osnovne šole v Vojniku po nepričakovanem podrtju starega jedra šole. Veliko staro jedro bo zamenjala nadomestna gradnja. Vojniška šola kot dvojno gradbišče Veliki prizidek osnovne šole v Vojniku ki bo postal po novem centralna stavba bo zgrajen do začetka šolskega pouka obljubljajo v občinski stavbi. Z nadomestno gradnjo najstarejšega jedra šole ki so ga morali nepričakovano podreti v začetku julija pa bodo začeli najpozneje konec tega meseca. Gradnja omenjene nadomestne stavbe naj bi bila končana do poletja 2005. Tako bo pouk v prihodnjem šolskem letu še vedno na treh lokacijah po naselju Vojnik med drugim v enem od nadstropij v občinski stavbi. V vodstvu občine omenjajo zaradi velike novogradnje morebitno izselitev šolarjev iz občinske stavbe v šolskem letu ki prihaja. Občina Vojnik se obenem pripravlja na začetek gradnje velikega prizidka Osnovne šole Frankolovo kjer ga prav tako težko pričakujejo. Z gradnjo naj bi začeli še letos ter po možnosti končali pred jesenjo 2005. BRANE JERANKO Poskusite s popusti! kosilnice Al-ko Stiga Gutbrod: - 20 • motorne kosilnice in kosilnice z nitko Alpina Husqvarna Gutbrod Silk Al-ko Stiga: - 20 • traktorji Alko Stiga Gutbrod: -10 Obiščite trgovske centre s prodajnim programom MERKURDOM kjer boste našli vse za vaš vrt Popust velja od 2. 8. do 25. 9. 2004. Popusti ne veljajo za izdelke ki so vključeni v druge Merkurjeve akci MERKUR NHK Tihe fotografije Pihalci pri Vodnem stolpu Zavod za kulturne prireditve Celje je v torek pri Vodnem stolpu pripravil koncert skupine pihal Filharmo-ničnega društva Furlanije - Julijske krajine. Koncert je nastal v sodelovanju s festivalom Festival Nei Suoni deli Luoghi ki se letos odvija že šesto leto. Glasbeniki Furlanije - Julijske krajine v okviru festivala nastopajo po Italiji Avstriji Hrvaški in Sloveniji. Celjski publiki so se pihalci predstavili z deli Rossinija Mozarta in Krommerja. Osem glasbenikov sodeluje že več kot 15 let. Sodelovali so v različnih komornih in orkestralnih zasedbah v Italiji in tudi drugod po svetu. S koncertom so bili zadovoljni: »Hi je izredno lep ambient presenetila pa nas je tudi izvrstna publika« je dejal oboist Evaristo Casonato. Glasbeniki so dejali da si želijo da bi se še vrnili v Celje. SO Sinologi v Kozjanskem parku V okviru Študentovskih poletnih premier so v Galeriji sodobne umemosti v Galeriji Hodnik odprli fotografsko razstavo Tišina Petra Koštruna. Razstava bo na ogled do 14. avgusta. Peter Koštrun je končal 3. letnik Akademije za likovno umetnost v Ljubljani razstavljal pa je že na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in v Galeriji Fotografija. Tišina s katero se predstavlja celjski javnosti je ciklus črno-belih fotografij ki predstavljajo povsem običajne vsakdanje prizore stvari ki jih po navadi ne opazimo. »A način kako jih je avtor posnel in s postavitvijo v kader izpostavil uporabil mehko naravno svetlobo in tonsko obdelal od temnih do svetlih sivin z redkimi poudarki beline jim daje poudarjeno poetično razsežnost« je zapisala kustosinja Irena Čerčnik. ŠO Digitalne fotografije v internetni kavarni Internet kavarna Stane je 16. in 17. julija pripravila foto delavnico Celje skozi digitalni objektiv. Dvodnevna delavnica je bila brezplačna izdelke ki so nastali pa predstavljajo na razstavi ki so jo odprli v torek. Z delavnico so v Internet kavarni Stane želeli uporabnikom približati digitalno fotografijo jih naučiti uporabljati program za oblikovanje fotografij udeleženci pa so na delavnici lahko pokazali kako vidijo Celje skozi objektiv. Delavnico sta vodila Marko Leber in Gašper Domjan vodja Internet kavarne Stane Aleš Selič pa pravi da že razmišljajo o prihodnjih delavnicah. »Najverjetneje bi se začele septembra vendar pa ne bi bile več povsem brezplačne« še dodaja Selič ki je sicer s prvo delavnico zadovoljen: »Še bolj sem vesel ker so bili zadovoljni udeleženci.« Razstava bo na ogled vsaj en mesec potem pa bo fotografije mogoče videti tudi na internetu. ŠO Ko govorimo o Kitajski ima večina še vedno pred očmi hordo sivih ljudi na kolesih pekinško opero ali pa mogoče mojstre kung fuja. Vendarle pa ta po številu prebivalcev največja dežela na svetu ravno prehaja čez hudo obdobje tranzicije v prostotrgovinsko družbo. Je živahna razvijajoča se hkrati pa zakoreninjena v svoje tisočletne tradicije. To so člani sinološkega društva Yuan skušali pokazati na mednarodnem seminarju v Podsre-di ki se je končal v nedeljo. In ker se vsako družbo naj- merjena ravno na to. Preda-bolje spozna preko njene kul- vanja so govorila o kitajski ture je bila srž seminarja us- umetnosti popularni glasbi in internetu pa tudi o prostituciji življenskem slogu taj-vanskih učiteljev in vseprisot-ni politiki kitajske partije. Program so še dodatno popestrili z raznimi tematskimi delavnicami na primer kaligraf-sko z veščino taijiquan vsak večer pa so si ogledali tudi kakšen sodoben kitajski film. O društvu Yuan je predsednica Linda Belina povedala da deluje od leta 2002 prireja pa večinoma umetniške projekte. To so denimo kaligrafske delavnice tečaji tai-jiquana na filozofski fakulteti kjer imajo sedež pa dostikrat priredijo kakšen filmski večer. Sodelovali so tudi pri aktualni razstavi sodobne kitajske in slovenske umetnosti ki je postavljena na Ljubljanskem gradu. SG ? DRI TELEFDN Če imate težave in ne veste kam bi se obrnili lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581 vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. D J Boba ne bo v Celje ZPO Celje ki je 2. aprila sklenil najemno pogodbo o organizaciji koncerta DJ Boba ta naj bi bil 21. avgusta v novi športni dvorani v Celju je zaradi hujših kršitev bistvenih določil pogodbe le-to v torek enostransko razdrl. Od 5. avgusta 2004! IT S Ail ABOUT MEOW! Garfiem GARFIELD Režiser Peter Hewitt Igrajo (sinh. glasovi): Jurij Zrnec Samo Jakoš. Sabina Kogovšek Nilu Goršič Jan Bučar Jan Slak SINHRONIZIRAN V SLOVENŠČINO Direktor ZPO-ja Ivan Pfei-fer nam je pojasnil da se pogodbeni najemnik oziroma organizator koncerta Juvel posredništvo Flisar Zvonko s.p. iz Žirovnice ni držal pogodbe prav tako ni sprejemal uradne pošte zato so počakali na datum plačila dvorane ker pa le-tega ni bilo so pogodbo razdrli. Predstavniki ZPO-ja so organizatorja obiskali tudi na sedežu njegovega podjetja kjer so ugotovili da nikogar ni. Ivan Pfeifer opozarja da je na ZPO-ju kjer je bila za koncert zvezdnika dvorana samo najeta nastala tako gospodarska škoda ker so imeli rezerviran termin kot tudi moralna. Zoper organizatorja koncerta so sprožili ustrezne postopke policijo pa tudi obvestili da se vstopnice za DJ Boba prodajajo brez davčnih številk. V uredništvu Novega tednika smo klicali tudi organizatorja koncerta vendar je bila njegova številka nedosegljiva. SIMONA BRGLEZ Grajski večer s Tinkaro V četrtek 12. avgusta se bo ob 20.30 na celjskem Starem gradu (v primeru slabega vremena pa v dvorani Union) v akustični verziji predstavila Tinkara Kovač & band. Tinkara je bila julija posebna gostja na koncertu lana Andersona na štadionu mesteca Salo' pri Gardskem jezeru. Koncert je zbral več kot štiri tisoč obiskovalcev ki so glasno in navdušeno pozdravili Tinkarin nastop in _bbflavtistični dvoboj« z lanom. Po izredno uspešnem gostovanju na festivalu Canzoni di Confine so Italijani Tinkaro povabili k sodelovanju in nastal je album Enigma v kar štirih jezikih (slovenščina italijanščina angleščina in furlanščina). Te dni bo izšel v Italiji in Sloveniji. VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE VELIKA NAGRADA FARAONSKI ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18.12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje srečneže ki bodo kombinacijo odkrili pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V ŠESTKAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje Prešernova 193000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Sonja Ameršek Tabor Mateja Hladinc Nova Cerkev Branka Gros Šempeter in Aleš Knez Dol pri Hrastniku. Srebrnina^ rosa trave... modni nakit ADAMAS ia vsa srca... Celje Ljubljanska 10 Kjer sta smeh in dobra volja doma Svet šestčlanske družine Tauses iz okolice Laškega se vrti okoli konjev in vsakdanjih kmečkih opravil - Razbiti kozarci za srečo Po vijugasti cesti navkreber proti Jurkloštru se vije pot do lično urejene hiáe s teraso ki daje prijeten hlad v vročih poletnih dneh. Še posebej lepo je na njej posedati ko se sonce spusti za bližnji hrib opazovati igro otrok in se naužiti spokoja ki ti ga ponuja neokrnjena narava. Družina Tauses si je v Velikih Gorelcah nad Laškim ustvarila pravi mali raj na zemlji. Štirje otroci ekološka kmetija prepevanje pisanje pesmi in vsakdanja hišna opravila so najljubše obveznosti Darka in Martine Tauses. Darko je na Martinin dom prišel pred štirinajstimi leti iz Šmartna v Rožni dolini. Po tragični nesreči Martininega brata leta 1991 sta se njena starša odločila da bosta kmetovanje zaupala bodočemu zetu. Darko ki je bil takrat zaposlen pri celjskem Nivoju je pustil službo in se z vsem srcem predal delu na kmetiji prav tako Martina ki si je dotlej služila kruh v Kmetijski zadrugi v Rimskih Toplicah kot prodajalka. Darko monter in upravljalec energetskih naprav po poklicu je kasneje služboval še v raznih podjetjih kar pa mu ni prineslo zadovoljstva in notranjega miru medtem ko se Martina kmetijska tehnica po rojstvu hčera ni več vrnila v službo. Svojo kariero si je ustvarila doma v krogu otrok in moža ki znajo ceniti njen trud in ljubezen ter ji to tudi obilno povrniti. Ljubezen gre skozi želodec Tega se še kako zaveda Darko saj se je zaradi slastnih žemljic do ušes zaljubil v mlado svetlolaso prodajalko ki mu je vsak dan pripravila malico. Nekaj časa jo je le na skrivaj opazoval ko pa je postalo že očitno da hodi po malico tudi za svoje sodelavce (seveda za vsakega posebej in le zato da bi jo čim večkrat videl) se je opogumil in jo vprašal: »A bi b'la moja?« Da so žemljice zanetile ogenj ljubezni tudi v njenem srcu ni treba posebej poudarjati. Darko si je namreč že nekaj mesecev potem ko sta se spoznala lahko »čistil čevlje pred njeno sobo«. Kmalu je njuna ljubezen obrodila obilne sadove - Martina je začutila da ji pod srcem bije novo življenje. Presenečenje pa je bilo še toliko večje ko je izvedela da bo sreča dvojna. 17. junija pred trinajstimi leti sta na svet pokukali krepki dvojčici. Maja in Urška sta jima dala ime z Darkom ko pa sta bili dekletci stari tri mesece je srečni očka izpolnil svojo obljubo in novopečeno mamico popeljal pred oltar. Na laškem gradu sta se vzela da bo njuna skupna pot posuta z rožicami do konca dni pa je poskrbel natakar ki je po nesreči razbil vseh štirideset kozarcev v katerih naj bi nazdravili mladoporočenca in svatje. Na kmetiji je lepo ija. ija o... Na kmetiji s tridesetimi glavami živine je mlada družina kovala svojo srečo. Štorklja je 26. julija 1993 še enkrat a ne zadnjič obiskala Tausesove. Darko je pokal od ponosa ko je izvedel da je dobil sina Roka. Ko je drobižek nekoliko zrasel sta se z Martino odločila da poizkusita z ekološkim kmetovanjem. Leta 1997 sta vso govejo živino prodala hlev pa napolnila s konji. Petnajst jih imata trenutno od tega štiri športne ki so namenjeni ježi in reprodukciji ostalo pa so poniji. Nekaj le-teh sta Tause-sova letos pripeljala v Laško na Pivo in cvetje kjer so se najmlajši obiskovalci lahko povzpeli nanje in tudi na ta način okusili stik z naravo. Sicer pa Tausesovi omogočajo ježo svojih konj skozi vse leto vendar le otrokom je pristavil Darko ki se je s traktorjem pripeljal s travnika kjer je »baliral seno«. »Nekaj mi je nagajalo vrv se je kar naprej trgala ne vem zakaj ...« je bentil sam pri sebi in previdno pogledal svojo najmlajšo komaj petmesečno Zalo ki je med večernim obrokom sladko zaspala. »Poleg krme za konje v večjih količinah pridelujemo tu- —- Št. 31 - 5. avgust 2004 NTJRC »Moj očka ima konjička dva4 __J' Mladoporočenca se priporočata višavam da bi bila do konca 3 tako zaljubljena kot tisti dan ko sta si obljubila večno zvesti! di žita predvsem oves in pi-ro ki je v zadnjem času izjemno cenjena na trgu in gre tudi dobro v prodajo« v en glas pripovedujeta Martina in Darko in ne pozabita dodati da je vse kar pridelata popolnoma ekološko neškrop-ljeno. Za vse pridelke ki jih prodajata sta prejela tudi certifikat ki pomeni da ne ponujata mačka v žaklju. Bolj kot v poljedelstvo pa se usmerjata v konjerejo. »Ne zato ker bi bil od tega nevemkakšen zaslužek« prizna Darko«tem-več zato ker so konji moja velika ljubezen. Za konja mi nikoli ni bilo žal denai| je bi se odpovedal avtu Stik z naravo je bil j| od nekdaj velikega poj Svoje otroštvo je preži Brezovi ob Šmartinskj zeru. Ker so imeli hišo rih dvesto metrov od ji se je vsak dan igral na 4 ju in opazoval življenja di. Voda ga pomirja pra to si je za hišo ustvari) hen ribnik z zlatimi rib) Konji in ribice pa nison živali ki jih premorejJ sesovi. Imajo še kozeI piščance mačko predi| ponudili dom tudi dved jema ki pa sta nesrečni čala v čeljustih poten psov. Na tridesetih hektarjih lje dela nikoli ne zmanl z dobro voljo in por otrok je vse pravočasno 11 ljeno. Za gospodinjski' vila kuhanje in za to »d urejenega moža« je za) na Martina sicer pa soi družini enakovredno a vično porazdeljena. Štiriperesn deteljica Trenutno so vsa opra obveznosti podrejena ffij šemu družinskemu člai je še ne polletni 7*li ... atijeva ljubica pa je mala Zala. Po končanem delu na polju je Darko vedno zidane volje. - Št. 31 - 5. avgust 2004 — Maja in Urška pri prvem obhajilu med njima Rok. Dvojna sreča za mlada starša - dvojčici Maja in Urška. »Kavboj jaše prek prerije toplo sonce v njega sije...« si prepeva Darko medtem ko z Urško spremljata dekleti med ježo ponijev. ro. Pred leti je v sebi odkril še en talent. Dokler ni v roke prijel harmonike ki sta jo z Martino kupila Roku in Urški namreč sploh ni vedel da jo zna igrati. Sedaj rad zaigra kakšno domačo a le za svojo dušo. »Domači me nočejo poslušati razen Zale. Ona uživa ko raztegnem meh in zraven še kaj zápojem.« Na Darkove pesmi ki jih je začel pisati pred dvema letoma pa so ponosni vsi po vrsti. Pred kratkim je izdal svojo prvo pesniško zbirko v njej pa opisuje življenje na kmetiji bivanje ljudi na zemlji svoje najdražje kot tudi tiste ki jih pozna le bežno. Svoj prvenec s sedeminšest-desetimi pesmimi in risbicami svojih otrok je poimenoval Vdihni me človek globoko prihodnja zbirka ki jo namerava izdati konec letošnjega leta pa »bo veliko bolj kritična do tega sveta«. Zanjo ima že pripravljenih 24 pesmi več kot še enkrat toliko pa jih bo moral še naklepati. »Včasih me določena stvar tako žre da moram sredi noči vstati in svoje občutke zliti na papir. Ko to storim se počutim kot da bi se mi velika skala odvalila s srca« je priznal Darko ki je imel največji navdih za pisanje ko sta z Martino pol leta jedla samo presno hrano. In še nekdanji konjički... Na seminarju o zdravi prehrani sta slišala izpovedi ljudi ki se prehranjujejo izključno s svežim sadjem in zelenjavo in te so ju navdu- šile da sta sklenila da bosta s tem poskusila tudi sama. Ob bananah oreščkih solatah ter ostalem sadju in zelenjavi sta vztrajala pol leta. V tem času sta skupaj izgubila več kot 30 kilogramov. »Ko sva prišla v trgovino so naju malce čudno gledali ker sva nakupila cele škatle sadja dejstvo pa je da sva se v tem času izvrstno počutila. Bila sva lahka kot peresce polna energije« pripoveduje Martina ki se bo za takšno očiščevalno dieto zagotovo še odločila in doda da sta z Darkom vsako jutro pretekla štiri kilometre: »Sosedje so se nama pa smejali in si govorili: 'Glej ju kmeta namesto da bi doma kaj delala.'. A ni minilo dolgo ko so tudi sami začeli hoditi po najini poti ...« Vse prej kot zdrav način življenja pa si je Darko privoščil pred »desetimi leti ko je bil njegov velik konjiček kajenje. »Takrat sem pokadil tudi do tri škatle cigaret na dan.« Maja pred devetimi leti je čeznje potegnil črto pred dvema letoma pa je pustil še alkohol. Danes niti on niti Martina ne poskusita kapljice v istem duhu pa vzgajata tudi otroke. Mrak se je počasi spuščal na Tausesovo domačijo otroci so se razkropili po vasi Darko in Martina pa sta kramljala na terasi se nagnila drug k drugemu in si s pogledom povedala kako srečna sta da sta se našla. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN in arhiv družine Tauses « Urška (desno) in Rok (levo) pripovedujeta svojim prijateljem. io za živo igračko«. Ma-pohvali da je neverjet-den otrok da spi vso noč na da noče biti. »Danes coraj pozabili nanjo. Pri pa res ne morem vede-jj je kdo lačen« se po-iartina ki hiti nositi dopa mizo (na dan ko smo iali družino Tauses je na-Rok ravno praznoval enajsti rojstni dan). Če-řetrtega otroka niso nadi (»Zala se je najavila ima.«) si ne znajo več stavljati življenja brez Štirje otroci pa so čisto jj se strinjata oba. Marin Darko. Sedaj je njun ? cilj. da vse štiri »spralo hruha«. k ki je letos končal četr-led bo verjetno humo-Tako kot oče tudi on vse í v hec. Domači ga opiát »težkega sangvinika« (tie pri dobrih dveh letih b jutro ko se je zbudil peval Kekčeve pesmi. "Hier je velik veseljak. V šoli idolžen« da zabava s volníce in učiteljice doma d raztegne meh. Harmo-je njegovo veliko vese-loleg nogometa ter vož-motorjem in kolesom la. Pohvali se da rad voli traktor vendar »le po jm« pa za svojo kobilo I »Ko bo imela žrebička m prodal in si na ta na-islužil denar« naviha-ipomni. Ob kurjenju peči i obvlada tudi striženje kratkim je namreč doners ki aparat njegov stapa svojega zasebnega fri-• »Pa je bil dedek zado- voljen s tvojim striženjem?« ga pobaramo. »Ja je bil samo vsi so se mu smejali« smeje odvrne in že odhiti proti vasi kjer se je začela zbirati vesela druščina otrok. Dvojčici Maja in Urška sta zaključili sedmi razred devet-letke v osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. Čeprav sta sošolki vestno naredita vsaka svojo domačo nalogo. Sta tudi izvrstni glasbenici. Maja je nekaj časa igrala citre Urška pa je tako kot Rok bolj navdušena nad harmoniko. Medtem ko se Maja še ni odločila kaj bo po poklicu bi Urška rada postala veterinarka »samo se mi ne da tako dolgo hoditi v šolo«. Obe radi jezdita. »Kadar atija ni doma za konje skrbi Urška Maja pa bolj uživa pri varstvu Zale« se vmeša mama Martina ki Majo opiše kot zelo mirno in nežno dekle brez posebnih konjičkov medtem ko je Urška »veliko bolj samozavestna«. Slednja je tudi že imela fanta a ga je pustila saj se zaveda da ima za take stvari časa še na pretek. Življenje je ena sama pesem Tega mota se drži družina Tauses. Darko je nekaj časa prepeval pri Rečiškem vokalnem kvartetu kot 2. basist ker pa je bilo »preveč vaj« je kvartet zapustil. Potem so ga vabili v številne druge zbore vendar to ni bilo zanj pravi. »V zboru je preveč ljudi zato nisem prišel do izraza« je Darko opisal svojo pevsko karie- Gnjidić okrepil Laščane Rizvič Vrečko in Sebič evropski prvaki - Reprezentanca v Zrečah in na Rogli Zadnjo v vrsti okrepitev za novo sezono so Laščani poiskali v Novem mestu od koder se v mesto piva in cvetja seli 37-letni Boris Gnjidić sicer Zagrebčan ki pa že nekaj sezon igra v Sloveniji. Po odhodu Saše Don-čiča in Igorja Jokiča si je strateg Laščanov želel kvalitetno krilo kar je s prihodom Gnjidiča zagotovo dobil obenem pa tudi izkušenega igralca ki je v vseh pogledih pozitivna osebnost tako za klub kot za soigralce. Po prihodu Gnjidiča je trë-ner Aleš Pipan povedal: »-Zdaj smo uspeli zapolniti moštvo tako da smo pokrili vsa igralna mesta. Seveda sem zadovoljen da nam je uspelo v naše vrste privabiti tega izkušenega igralca ki je bil v dresu Krke vselej prava mora za moje moštvo. Ver- jamem da s to ekipo lahko igramo pomembno vlogo v vseh tekmovanjih ki nas čakajo v novi sezoni.« V sicer slabi sezoni Dolenjcev je Gnjidić v Jadranski ligi odigral 14 tekem zbral nekaj več kot deset točk na tekmo imel v povprečju tri skoke zelo uspešen pa je bil pri metu za tri točke (39-odstoten) kar je eno močnejših orožij tega košarkarja. Ob prestopu od Krke k Pivovarni Laško je Boris Gnjidić dejal: »-Ponudba Laščanov je bila najbolj konkretna kar je ob dejstvu da prihajam v roke trenerju Pipanu ki ga zelo cenim odločilo glede mojega prestopa. Tako sem v tretjem poskusu (dve pogajanji v preteklih letih sta bili neuspešni op. p.) le prišel do dresa pivovarjev.« V novi sezoni bodo zele-no-bele drese nosili: Marko Boris Gnjidić zadnja okrepitev v Treh lilijah Antonijevič Boris Gnjidić Zoran Majkić Aleksandar Jevdić Robert Troha David Ugrekhelidze Nebojša Jok-simovič. Domen Žerak Primož Brolih Hasan Rizvič Hasan Rizvič je v finalu dosegel 10 točk. Žan Vrečko Petar Ciganovič in Fuad Memčič. Prav gotovo pa bo Pipan priključil še kakšnega mladinca k prvemu moštvu kar je'že njegova navada. Ponovno uspešni mladi igralci Mlada reprezentanca Slovenije (do 20 let) je dosegla izjemen uspeh na evropskem prvenstvu v Brnu na Češkem. Po sicer skromnih igrah v predtekmovalni skupini so naši fantje pod vodstvom Ivana Sunare od če-trtfinala naprej zaigrali kot prerojeni in se uspeli uvrstiti v veliki finale kjer so premagali Izrael in drugič po letu 2000 osvojili naslov evropskega prvaka. Obenem so si zagotovili sodelovanje na svetovnem prvenstvu ki bo prihodnje leto. V reprezentanci ki samo nadaljuje serijo uspehov mlajših rodov naše košarke sta več kot uspešno igrala tudi člana Pivovarne Laško Žan Vrečko in Hasan Rizvič v reprezentanci pa je bil tudi Šent-jurčan Stanko Sebič sicer član Krke kamor se je vrnil po lanski zelo dobri sezoni v Kemoplastu. Morda pa bo prav ta rezultat še dodatna spodbuda članski izbrani vrsti ki se je v začetku tedna v Zrečah in na Rogli pričela pripravljati za jesenske kvalifikacije za evropsko prvenstvo ki bo prihodnje leto v Beogradu. Selektor reprezentance je trener Laščanov Aleš Pipan. Osemnajstletni Vrečko Med fanti starimi pretežno dvajset let je na evrop- Žan Vrečko takoj po zadnjem zvoku sirene na finalni tekmi z Izraelci skem prvenstvu izjemno pozitivno presenetil mladi Mariborčan Žan Vrečko ki ga je v minuli sezoni klubski trener Aleš Pipan spretno uveljavljal v končnicah ligaških tekem v katerih je požel precej odobravanj s tribun. »To je moja najlepša sezona tu ni dvoma. Za nameček sem postal evropski ' prvak kar je velika stvar. Selektor Sunara me je na pripravljalnih tekmah v Mozirju in Nazarjah preizkušal tudi v prvi peterki a na spisku nas je bilo tedaj še precej. Priprave so potekale poldrugi mesec. Kasneje me je uvrstil med dvanajsterico potnikov na evropsko prvenstvo. Od večine soigralcev sem mlajši dve leti. Na mojem igralnem mestu pred-njačita Domen Lorbek in Miha Fon. V Brnu sem ju redno zamenjeval in v povprečju igral po 14 minut« pravi 194 centimetrov visoki branilec ki je v finalu dosegel trojko v prvem polčasu za izenačenje izida z Izraelci. »Uvodni porazi nas niso po- trli. Izvrstno smo dvigovali formo. Litvo smo povozili za 40 točk pa čeprav je ve-1 ljala celo za eno izmed fa-voritinj prvenstva. Med nami je vladal izjemen kolektivni duh!« In kako je Žan sploh »zašel« v Laško? »Nekaj točk mi je manjkalo za vpis na II. gimnazijo v Mariboru. Tone Krump ki je kot trener deloval v Laškem me je preizkusil. Ker sem zadovoljil sem se vpisal na ekonomsko gimnazijo v Celju. Pred mano je še četrti letnik. Za vse kar sem dosegel bi se rad zahvalil družini ki mi vseskozi stoji ob strani in mi pomaga. Da pa lažje shajam v šoli pa ima največ zaslug moja razred-1 ničarka Dragica Zabukovšek. Seveda upam da bom med potniki na svetovno prvenstvo. Na prvi tekmi bom zagotovo imel precej treme tako kot se mi je zgodilo na Češkem kjer bi lahko prikazal še več« je iskreno zaključil Žan Vrečko. JANEZ TERBOVC DEAN ŠUSTER Izjemno hitre Rusinje Heusden Zolder Tula: Jolanda Čeplak nima več najboljšega letošnjega časa v teku na 800 metrov. Od svetovne dvoranske rekorderke so bile na državnem prvenstvu hitrejše kar štiri Rusinje. Zmagala je Tatjana Andrianova ki je dva kroga pretekla v času 1:5623. Joli je na mitingu za veliko nagrado druge kategorije v Belgiji sicer gladko zmagala (1:5800). V Heusden Zolderju kjer je 20. julija 2002 postavila slovenski rekord (1:5519) in šesti izid vseh časov je prikazala dobro formo pred OI. V zadnji pomembni pripravljalni tekmi pred Atenami je gladko ugnala Američanko Nicole Teter (1:5852) in Kubánko Zulio Calatayud (1:5944). Se Cankar vrača? Sestriere: Celjan Gregor Cankar je na atletskem mitingu v Italiji v skoku v daljino preskočil 830 cm a s premočnim vetrom 33 metra na sekundo zato mu A-norma za olimpijske igre ni priznana. Cankar je delil drugo mesto drugi slovenski predstavnik in njegov veliki tekmec za nastop v Atenah Jan Žumer pa je imel tri prestope in je ostal brez uvrstitve. Cankar in Žumer sta v prvih dveh serijah nanizala prestope nato pa si je Cankar s 780 cm priboril finale in še tri poskuse. Omotica tekmice Stockholm: Edina slovenska predstavnica na teniškem turnirju vrednem 140 tisoč dolarjev Velenjčanka Katarina Srebotnik je v prvem krogu premagala Ukrajinko Julijo Vakulenko ki je dvoboj pri rezultatu 6:3 in 3:0 za Srebotni-kovo zaradi omotičnosti predala. Naslednja Katarinina tek- ŇĚŘČ NAKRATKO mica na zadnji pripravljalni postaji pred olimpijskimi igrami je bila zmagovalka dvoboja Groenefeld - Camerin. Najboljši v Slovenskih Konjicah prvi z leve je Nino Cokan. Cokan zdaj drugi Slovenske Konjice: Na 4. triatlonu Dravinjske doline so se tekmovalci pomerili v disciplini sprint triatlon (750 m plavanja 20 km kolesarjenja in 63 km teka). Zmagal je Erih Pečnik (1:0354) iz TK Ljubljana pred Celjanom Ninom Cokanom (1:0717 TK Celje). Peto mesto je osvojil član TK Celeia Mitja Krajne. - Št. 31 - 5. avgust 2004 - Tanko ne popušča Celje: Dolgoletni celjski plavalni maratonec Jože Tanko pripravlja nov podvig. Preplavati namerava 60 kilometrov od Lignana Sabiadora do Kopra. Lani je skupaj s hčerko Majo zmogel morsko razdaljo med Kanegro in Trstom. 40 kilometrov sta tedaj premagala v 11 urah. Start v Italiji je predviden za jutri zvečer a še odvisen od temperature morja in burje ki trenutno ne omogoča tako dolgega plavanja. Tanko predvideva da bi v Koper priplaval po 20 urah spremljali pa ga bodo trije gumenjaki Potapljaškega kluba Celje. (DŠ) Ivezičevi mladinci na EP Celje: Mladinska rokometna reprezentanca se je pripravljala pretežno v mestu ob Savinji sinoči pa je odigrala še zadnjo tekmo pred odhodom na evropsko prvenstvo v Latviji. Jutri bo prvi tekmec Makedonija drugi Nemčija in v nedeljo še Francija. Cilj izbrancev selektorja Slavka Iveziča (med njimi naj bi jih bilo šest iz Celja Pivovarne Laško in dva iz velenjskega Gorenja) je uvrstitev na prvo ali drugo mesto v predtekmovalni skupini C ki se nato »križa« s skupino D kjer so Švedska Češka Latvija in Avstrija. V selekcijo do 20 let bi sodil tudi Vid Kavtičnik ki pa je svoje športne želje logično usmeril proti Atenam tako da bosta nosilca igre Nenad Bilbija in Dragan Gajič. V taboru bodo možje s Celjskega pomočnik selektorja Igor Razgor stro-J kovni sodelavec Aleš Praznik fizioterapevt Miri Maksimo-vič ter Mitja Gavriloski. Slavko Ivezič napoveduje: »Krog favoritov je zelo širok. Javnost smo navadili na uspehe tokrat pa imamo neugodne tekmece že v skupini. Naš primarni cilj je preboj v drugi krog tekmovanja.« (DŠ) Bojevita ptujska obramba je odbila vse celjske nalete. Tudi Grčija je evropski prvak Novo državno prvenstvo se je začelo sila čudno in presenetljivo za nogometaše CMC Publikuma. 98 minut kolikor je trajal obračun z Dravo a Hudinji so namreč oblegali vrata Ptujčanov a zadeti niso uspeli. Zato pa je v 2. polčasu gostom uspel učinkovit protinapad ki ga je uspešno zaključil Sead Zilič potem ko je prei-gral Damirja Hadžiča. Že v22. minuti je Drava ostala brez Aleša Čeha ki je s pestjo oplazil Se-bastjana Gobca. Ob igralcu manj je sledil še ožji bunker ki je bil pretrd oreh za celjsko moštvo. Izvedlo je 10 strelov s kotov. Zoran Baldovaliev ki bo jutri manjkal zaradi hujše poškodbe gležnja je zatresel okvir gola že v uvodu ko pa se je kasneje znova znašel pred rezervnim vratarjem Germičem (Dabanovič se je poškodoval) je streljal mimo gola. Bil je nepravilno oviran a sojenje Mateja Juga iz Tolmina je bilo tako katastrofalno da pravilne odločitve niti ni bilo pričakovati. Jutri bo gost Športnega par- ka v Celju Koper (20.30). Publikum je okrepil povratnik AI-mir Sulejmanovič pravico nastopa ima tudi Dejan Kelhar Trener Drave Srečko Lušič je športno priznal da je zmagalo srečnejše moštvo domači strateg Ivan Matkovič pa je poudaril: »Največjo nesrečo ti lahko pripravi nogomet a obenem ti lahko podari največ sreče. Iz tega poraza se moramo veliko naučiti. Prikazati moramo več znanja in srca. Predvsem znanja kajti brez njega je težko prebiti takšen elastičen bunker. Ptujčani so bili fantastični predvsem kar se tiče borbenosti. Zelo mi je žal zaradi občinstva.« Izidi 1. kroga v 1. SNL: Ljubljana - Zagorje 2:0 Primorje - Bela Krajina 4:0 Maribor Pivovarna Laško - Mura 1:1 CMC Publikum - Kumho Drava 0:1 (0:0) Zilič (71) Koper - HIT Gorica 0:2. Konec tedna sledi še prvi krog v drugi ligi. Vseh šest tekem bo odigranih v nedeljo. V Šmartnem ob Paki bo regijski derbi med Šmartnim in Dra-vinjo iz Slovenskih Konjic zadnji prvak v drugi ligi velenjski Rudar pa bo gostoval v Kranju pri Triglavu. V Celju si bo možno ogledati dve prvoligaški tekmi. V nedeljo bo namreč Drava gostitelj Muri na Skalni kleti. Tako predvideva Združenje pr-voligašev čeprav si ptujsko vodstvo prizadeva za gostiteljs-tvo na svojem štadionu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Transporti Draganovič Enes s.p. Cesta ob železnici 4 Žalec MEHANIK TOVORNIH VOZIL Pisne vloge z dokazilom pošljite na gornji naslov ali nas pokličite na tel.: 713 33 05 Portlandy Wisla Crvena zvezda Gorenju v ligi prvakov Gudme Čehovski medvedi in Porto (ali beloruski Meshkovo) Na Dunaju so izžrebali skupine rokometne lige prvakov. Celje Pivovarna Laško branilec naslova evropskega prvaka bo igral v skupini D skupaj s španskim Portlandom San Antoniom poljsko Wislo Plock in srbsko Crveno zvezdo. Moštvo iz Pamplone je izjemno močno. V Celju bo gostovalo sredi novembra 14 dni kasneje pa je možen ponovni obračun na superpokalu v Ciu-dad Realu ki bo močno celjsko obarvan. Za Kiel bo igral Roman Pungartnik za domače Aleš Pajovič za Portland Zoran Lubej. Soigralci slednjega bodo Vladimir Rivero Kas-per Hvidt Andorinho Deme-trio Lozano Jackson Richardson Ivano Balič Mateo Garralda Alberto Martin Juancho Perez ... V osmini finala lige prvakov bo sledil žreb: osem prvouvrščenih proti drugouvrščenim in ne križanje sosednjih skupin. Trener Celjanov Miro Požun je kot favorita skupine D označil Portland športni direktor Slavko Ivezič ki se je udeležil žreba pa meni: »Skupina je >pogojno užitna<. Lahko bi se razpletlo bolje lahko pa tudi slabše. Najprej bomo gostovali v Beogradu zato odpadejo načrtovane pripravljalne tekme s Crveno zvezdo. Portland se je izjemno okrepil a prejšnja sezona je pokazala da nepremagljivih favoritov ni. Pričakujem polno dvorano Pod Golovcem na obračunih z moštvi iz Beograda in Pamplone.« Gorenje je nosilec skupine C kjer bodo še Danci Rusi in predvidoma Portugalci predsednik kluba Jani Živ-ko pa pravi: »Z žrebom smo srednje zadovoljni. Vsi tekmeci so premagljivi kajti dobro smo se okrepili. Z optimizmom zremo v novo sezono kajti močnejši bomo za Zrniča Oštirja Podpeča-na Prošta Iliča in Lesarja. Zapustila sta nas Škof in Mlakar.« Šest krogov bo odigranih med 9. oktobrom in 14. novembrom. Skupina A: Barcelona Szeged Vardar Constanta B: Montpellier Zagreb Conver-sano Zaporožje C: Gorenje Gudme Čehovski Medvedi Meshkovo/Porto D: Celje Pivovarna Laško Portland Wisla Plock Crvena zvezda E: Ciudad Real Kolding Win-terthur Panellinios/Izvidjač; F: Kiel Creteil Savehof Spor-ting/Haukar G: Fotex Lem-go Sandefjord Granitas/Aal-smeer H: Flensburg Metko-vič Banik Bregenz/Tatran. DEAN ŠUSTER Dokumenti za Vugrinca še ostajajo v Celju V skladu s 14. členom arbitražnih pravil Evropske rokometne zveze je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško preko svojega odvetnika Primoža Koščaka vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločitev EHF ki je odločilo da lahko Renato Vugrinec prestopi v nemški Magdeburg brez plačila nadomestila. Bistvo celjske pritožbe je v načelu t.i. prepovedi retroaktivne veljavnosti prepisov in nespoštovanju zakonitosti. Prvo načelo namreč velja v vseh pravnih sistemih držav znotraj EU govori pa o tem da enkrat legalno sklenjena pogodba oz. njeno posamezno določilo ne more postati naknadno neveljavno oz. nično zaradi spremembe pravil. Za isto pogodbo ki je bila z Renatom Vugrincem sklenjena 7.6.2001 tri leta preden je Slovenija postala članica EU po mnenju RK CPL ne moreta veljati dva različna pravna režima. Pretežni del pogodbe ki je bila sklenjena na osnovi legalnih pravil ki so takrat veljali tudi na nivoju EHF bi se tako predvsem v korist igralca Renata Vugrinca realiziral v času od 7. 6. 2001 do vstopa RS 1. 5. 2004 v EU za preostali pogodbeni čas do 25. 6. 2004 (torej manj kot dva meseca od skupno treh pogodbenih let) pa bi veljal povsem drug pravni režim vse skupaj pa v izrazito škodo RK CPL. RK CPL pa v pritožbi opozarja tudi na načelo zakonitosti kot eno temeljnih načel pravnih sistemov držav EU in Unije same. EHF je namreč obvestil Rokometno zvezo Slovenije o spremembi pravil glede nadomestil šele 28. 6. 2004 to pa je bilo že tri dni po izteku pogodbe sklenjene med RK CPL in Renatom Vugrincem. V uvodu opisa EHF sicer piše da naj bi sprememba pravil veljala od 1. 1. 2004 vendar ta datum iz pravil samih ki so bila priložena na RZS ni razviden. Razen teh dveh bistvenih delov RK CPL v pritožbi omenja tudi postopkovno napako ki pa ni tako pomembna. Dokumenti potrebni za prestop Renata Vugrinca v nemški Magdeburg tako še vedno ostajajo v Celju. Vsaj do takrat ko bo pritožbo obravnavalo Pritožbeno sodišče EHF. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško Brata Vodlan sta 28. julija pred Mestno občino Celje začela svojo avanturo. Danes najtežja etapa Brata Dušan in Bojan Vodlan bosta drevi po sicer najtežji etapi od Budve do Tirane (200 kilometrov) prekolesarila več kot polovico poti od Celja do Aten. V torek sta počivala v Dubrovniku včeraj pa sta Celjana prispela v Budvo. Malo ju je ovirala visoka temperatura zraka v Dalmaciji promet ni bil preveč gost v ospredju vozi Bojan dve leti starejši Dušan pa v zavetrju. Pravita da se njuna forma dviguje in da večjih «ežav nimata. DEAN ŠUSTER foto: GREGOR KATIČ «TCe/je E-VELTINS jfjoma Sezonske vstopnice 2004 / 2005 po ceni 15.000 SIT lahko kupite 29. 07. (15.00 -18.00 h) 30. 07. (18.00 - 20.30 h) 04. 08. in 05. 08. (15.00 -18.00 h) 06.08. (18.00 - 20.30 h). cena posamezne vstopnice: _ dijaki in študentje: __ otroci do 14 let:_ _ 1.200 SIT _ 800 SIT (ob predložitvi študentske izkaznice) _ 600 SIT KRONIKA Pot v Grčijo se Je končala pri Lomu V avtobusni nesreči na avtocesti Ljubljana-Postojna umrla tudi 31-letna Silva Kamenik Zelič iz Vodruža Prvega avgusta ob pol šestih zjutraj se je na videz lagodna vožnja z avtobusom podjetja Koratur nekaj metrov pred izvozom z avtoceste Ljubljana-Postojna pri Lomu končala tragično. Štiridesetletni voznik iz Sežane je do zdaj še vedno iz neznanega razloga s kar 50 potniki silovito zgrmel v skalo. V zmečkani pločevini je bilo lažje ranjenih 24 oseb dva potnika sta bila huje poškodovana v nesreči pa sta ugasnili dve mladi življenji. Umrli sta 19-letna Urška Ušler iz Bistrice pri Tržiču in 31-letoa Silva Kamenik Zelič iz Vodruža pri Šentjurju. Oseminštirideset potnikov si je prvi avgustovski dan izbralo za začetek počitnic. Z avtobusom bi morali prispeti v italijansko Ancono od koder bi z ladjo odpluli proti Grčiji a jih je usoda ustavila pri Logatcu. V avtobusu so bili poleg potnikov tudi turistična vodnica in dva voznika. Na tako dolgo in zahtevno vožnjo se namreč vedno odpravita dva. Med vožnjo po avtocesti je voznik nenadoma zapeljal najprej desno na makadamsko bankino kjer je podrl dva smerna količka nato pa z desno bočno stranjo štirikrat trčil v skalnati usek nakar se je vozilo prevrnilo na desni bok. Av- tobus je drsel več kot 100 metrov po zgornjem desnem robu dokler ni povsem zmečkan in potolčem obtičal ob veliki skali. Vse je trajalo le nekaj sekund. Iz razbitega avtobusa so nekateri uspeli priti le s praskami in odrgninami za dve dekleti pa je bilo vratolomno prevračanje in drsenje avtobusa usodno. 19-letna Urša je sedela na zadnjih sedežih in nesreče ni preživela. Na kraju nesreče pa je zaradi izjemno hudih poškodb umrla tudi 31-letna Silva Kamenik Zelič. Na potovanje se je odpravila s svojim možem Andrejem. Andrej je bil v torek zaradi hudih poškodb še vedno v ljubljanskem kliničnem centru kjer so mu povedali žalostno novico. Da je ostal brez svoje Silve. Že tako čustvenega fanta kot ga opisujejo prijatelji je tragična novica popolnoma stria. S Silvo sta bila poročena le leto dni mlada in polna želja sta se veselila vsakega potovanja dom pa sta si uredila pri Andreju. Silva je bila tudi uspešna sanitarna inšpektorica. Znanci opisujejo par kot zelo dobra prijatelja ki sta bila vedno pripravljena pomagati. Andreja naj bi prepeljali iz kliničnega centra v celjsko bolnišnico poškodovan naj bi bil po glavi in po desnem delu tele- sa. Kdaj bo Silvin pogreb v torek še ni bilo znano Andrej namreč želi biti ob svoji ljubljeni ko se bodo od nje zadnjič poslovili ... Zadremal? Policisti še vedno preiskujejo okoliščine nesreče da bi ugotovili natančen vzrok voznikove reakcije. Nekateri potniki pravijo da naj bi 40-letni voznik med vožnjo za trenutek zadremal. Ali se je to res zgodilo bo pokazala preiskava. Ljubljanski policisti o podrobnostih še ne morejo govoriti pravijo da bi lahko več podatkov o nesreči dali konec tedna. Kot so nam še povedali na ljubljanski policijski upravi v nesrečo ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo. Znano je da do avtobusnih nesreč pogosto prihaja predvsem zaradi tega ker jih osebna vozila neprimerno prehitevajo. Direktor podjetja Koratur Martin Tevž dvomi da je prišlo do tehnične okvare vozila. Gre namreč za nov avtobus znamke Temsa Safari 13 ki je bil letos prvič registriran. Z voznikom so se pogovarjali a na kratko. Še vedno je namreč v šoku in pretresen v nesreči pa je utrpel lažje telesne poškodbe. Tevž ki je takoj po obvestilu o nesreči odšel na kraj še omenja po- HALO 113 Teden vlomilcev Minuli teden so se najbolj opogumiti vlomilci ki so na Celjskem vlamljali v povprečju štirikrat na dan. Preteklo sredo so najprej obdelali prostore podjetja M-club na Koroški cesti v Velenju. Odnesli so prenosni računalnik in polnilec za mobilni telefon. Škode je za pol milijona. V Velenju so istega dne vlomili še v prostore podjetja Pegaz na Efen-kovi kjer so prav tako izginili računalniki ter v gostinski lokal v Gabrkah. Tu so si nabrali le pijačo in cigarete. Hiše in vikendi so bili tarča za vlomilce v Tepanjskem Vrhu v Zavodicah pri Nazarjah Brezju ob Slomu ter v Tratni pri Gro-belnem. Vlomilci so tam kaj hitro izvohali denar in ga odnesli. Skupne škode je za skoraj milijon in pol tolarjev. Dokaj pa se je namučil neznanec ki je poskušal vlomiti v Petrolov bencinski servis v Vojniku. Ostal je pred vrati povzročil pa je za sto tisočakov škode. V noči na četrtek so vlomili v skladišče v Popovičevi ulici v Celju. Iz prostorov so odnesli več aluminijastih plošč škode je za več kot štiristo tisoč tolarjev. Tudi v petek so se vlomi vrstili kot po tekočem traku. Zgodaj zjutraj so na Njivicah pri Radečah iz trgovine Market papirnica ukradli cigarete alkoholne pijače in moško kozmetiko le nekaj minut zatem so vlomili tudi v samopostrežno trgovino v Jagnjenici in odnesli cigarete. Še enkrat so vlomili tokrat v trgovino Market v Svibnem pri Radečah. Poleg pijače so odnesli tudi žensko kozmetiko. V vseh primerih so oškodovati podjetje Center Radeče skoraj za pol milijona tolarjev. Petek je bil delovni dan tudi za velenjske vlomilce. Na Cankarjevi cesti so iz proda- jalne Martin odnesli 30 tisoč tolarjev na Koroški cesti v Šoštanju so vlomili v skladišče Vegrada in ukradli delovno orodje v vrednosti štiristo tisočakov. Policisti so si konec tedna ogledali tudi pritlično stanovanje na Aškerčevi cesti v Šoštanju. Do zdaj še neznani storilec je namreč tam dodobra pregledal notranjost in odnesel večjo količino zlatega nakita in 130 tisoč tolarjev gotovine. Škode je za pol milijona tolarjev. Skozi okno stanovanjske hiše pa je v noči na ponedeljek nekdo vlomil tudi v Konovski ulici v Velenju. Tudi tam je našel zlat nakit in denar v vrednosti pol milijona tolarjev. Vožnjo plačal taksist V noči na torek sta neznanca v Vojkovi ulici v Velenju vozniku taksija med pogovorom o plačilu za prevoz iz rok izpulila denarnico. Ucvrla sta jo s približno dvajsetimi tisočaki. A zaradi dobrega opisa nesramne dvojice so ju policisti kaj kmalu izslediti in ju povabili na pogovor. Zoper njiju sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožils- Napadel ženski Na sprehajalni poti pri vodometu na Par-tizanslti cesti v Celju je v nedeljo zgodaj zjutraj neznani storilec napadel občanko. Z ramena ji je sunkovito vzel torbico in zbežal proti mostu čez Savinjo. Istega dne le nekaj minut zatem se je podoben primer zgodil še eni starejši ženski v Zagati. Moški ji je iz roke iztrgal žensko torbico. Pri tem je žen- I ska padla po tleh in se poškodovala. Nežna-11 nec je povzročil za približno trideset tisoč tolarjev škode. SŠ' moč podjetja poškodovanim v nesreči in njihovih svojcem. Dodaja pa tudi da je do tragične nesreče z avtobusom njihovega podjetja prišlo tudi v zimi pred dvanajstimi leti. Takrat sta prav tako umrli dve osebi. Po podatkih slovenske policije je bilo letos v Sloveniji nekaj več kot tristo nesreč v katerih so bili udeleženi avtobusi. Naj spomnimo da se je zadnja avtobusna tragična nesreča na celjskem območju zgodila 13. maja 1999 v Podlogu pri Šempetru. Takrat je v avto- bus z 38 učenci dvema učiteljicama in voznikom na prehodu čez železniško progo trčil vlak. V zveriženi pločevini so življenje izgubili tri deklice in en deček. Da je bila bolečina še hujša so bili v vlaku ki je trčil v avtobus tudi bratje in sestre ponesrečenih malčkov. Voznik avtobusa naj bi se takrat izmikal osebnemu vozilu vlak pa je trčil v zadnji del avtobusa. SIMONA ŠOLINIČ MAJA RATE! Strelov ni bilo orožje pa Na Zadružni cesti v Novem mestu naj bi v ponedeljek popoldne odjeknili streli pri čemer naj bi šlo za obsežno policijsko akcijo v kateri sodelujejo tudi celjski kriminalisti. Kot smo kasneje uradno izvedeli do streljanja ni prišlo prav tako ni bil nihče ranjen. Tiskovni predstavnik celjske policijske uprave Zoran Gradišnik je povedal da celjski in novomeški policisti ter kriminalisti generalne policijske uprave preiskujejo sum kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem oziroma eksplozivnimi snovmi. Zato so na območju Novega mesta opravili številne hišne preiskave na Zadružni cesti v Črnomlju pa več osebam odvzeli prostost. Ker preiskava še vedno poteka podrobnosti o tem na policiji do zaključka naše redakciji niso mogli posredovati. Ne morejo niti potrditi ali gre za stare znance policije. Gradišnik še dodaja da niti s strani policije niti s strani osumljenih ni prišlo do uporabe strelnega orožja. Kriminalisti naj bi osebam le odvzeli prostost zaradi suma da so oborožene. Po neuradnih podatkih naj bi v enem od avtomobilov na parkirišču na Zadružni cesti našli tudi večjo količino orožja. Z avti v ograjo Na avtocestnem odseku Celje-Lopata je v ponedeljek nekaj minut pred sedemnajsto uro voznik tovornega vozila ki je prevažal osebne avtomobile trčil v varnostno ograjo. Zaradi nezgode je bil promet na tem delu oviran dobrih šest ur v nesreči pa ni bil nihče poškodovan. Foto: GREGOR KATIČ Silva in Andrej na svoj poročni dan pred letom dni M Laškem zgorelo stanovanje V nedeljo nekaj pred 13. aro se je iz bloka na Rimski oesti 6 v Laškem začel valid gost dim kmalu zatem pa so laške gasilce klicali da je požar izbruhnil v enem od stanovanj v tem bloku. Zagorelo je v stanovanju Anice Stres do požara pa naj bi po predvidevanjih prišlo zaradi kratkega stika na televizorju. Ko je le-ta zagorel sta želela lastnika ogenj zadušiti tako da sta televizor prekrila z odejo vendar je takrat zagorelo še bolj in v plamenih je bila kmalu vsa soba in ostali prostori v stanovanju. Ogenj je uničil pohištvo v dnevni sobi in hodniku ter okna vrata in rolete poškodovano pa je bilo tudi stanovanje v tretjem nadstropju in skupni prostori stanovanjske-bloka. Gasilci PGD Laško so uspeli požar pogasiti y dobri uri medtem ko so morali celjski poklicni gasilci z lestvijo pomagati evakuirati dva stanovalca iz tretjega nadstropja. Slednja so skupaj z lastnikoma zgorelega stanovanja in gasilcem Slavkom 906 95.1 RADIO CELJE 95.9 1003 Špilerjem ki se je pri reševanju lažje poškodoval odpeljali v celjsko bolnišnico kjer so ostali na opazovanju na srečo pa ni nihče utrpel hujših poškodb ah se zastrupil. Po prvih ocenah znaša materialna škoda okrog dva milijona tolarjev laški gasilci pa so še dolgo pospravljali zoglenele ostanke s pogorišča in čistih okolico bloka (na fotografiji). MOJCA MAROT PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 22. avgusta na Mangart. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 16. avgusta na tel. 041 204 341. _Točav Šentjurju Fotografij poletnih neurij in razdejanj ki jih ta povzročajo na Celjskem smo se že kar navadili saj ne mine teden da ne bi zabeležili nove škode uničujočega poletnega vremena. S točo so teden začeli v Šentjurju kjer so ponekod potrebovali kar lopate za sneg da so počistili do 10-centimetr-ske nanose. Škoda na vrtovih razbite šipe in poškodovani avtomobili pa so žal spremljevalni pojavi k vsemu temu. Foto: Izključno dojenje Svetovni teden dojenja (STD) je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje da bi usmerila pozornost družbe v spodbujanje dojenja. Obeležijo ga v več kot 120 državah. Uradno poteka od 1. do 7. avgusta v nekaterih državah pa po koncu počitnic in dopustov. V Sloveniji ga imenujemo Teden dojenja in poteka od 1. do 7. oktobra. STD nam omogoča da širšo družbo seznanimo z razlogi za spodbujanje dojenja. Zaradi zdravstvenih hranljivih imunoloških razvojnih psiholoških socioloških ekonomskih in okolje varstvenih prednosti pred zalivanjem z umetno hrano je namreč dojenje neponovljiv proces. Vendar je za učinkovito spodbujanje dojenja in vzdrževanje kulture dojenja poleg naporov zdravstvenih delavcev v zdravstvenih ustanovah potrebna tudi podpora širše družbe ki pa mora biti o dojenju primerno ozaveščena. Tema letošnjega STD je Izključno dojenje: zlati standard - varno zdravo vedno na razpolago. Izključno dojenje je dojenje brez vsakih dodatkov tekočine ali druge hrane v prvih šestih mesecih otrokove starosti. Izključno dojen otrok je torej tisti ki je samo dojen oz. hranjen le z izbrizganim ženskim mlekom uživa lahko le vitamine ali zdravila ki jih predpiše zdravnik. Prvih šest mesecev je za otroka izključno dojenje idealna prehrana ker mu zagotavlja vse potrebne hranilne snovi protitelesa hormone imunske faktorje in antioksidante ki jih potrebuje za optimalno rast in razvoj. Izključno dojenje je torej: varno (žensko mleko vsebuje zaščitne dejavnike proti okužbam in alergijam); zdravo (v ženskem mleku so hranilne snovi v kvantitativnem in kvalitativnem ravnovesju kar ne velja za adaptirana mleka in formule); stalno na razpolago (v materinih dojkah je mleko vedno prisotno). Kljub naštetim prednostim izključnega dojenja pa je odstotek izključno dojenih otrok v prvih šestih mesecih odločno prenizek (Belorusija: 16). Lee Jong-Wook generalni direktor WHO ugotavlja da je prav tako zaskrbljujoč naslednji svetovni podatek: v prvih štirih me- secih starosti je izključno dojenih le 35 otrok! Prav zato je namen letošnjega STD vzpodbuditi čim večje zanimanje da bi ljudje po vsem svetu razumeli pomen izključnega dojenja in razmišljali o tem kako ženskam omogočiti izključno dojiti otroke prvih šest mesecev po rojstvu. To je skladno z letos sprejeto mednarodno globalno strategijo UNICEF-a in WHO katere cilj je spodbuditi vladne organizacije da bi z ustreznimi ukrepi podpirale in ščitile dojenje. V Sloveniji bomo letošnji Teden dojenja obeležili z različnimi aktivnostmi. Na prvi dan tedna 1. oktobra bo v Ljubljani slavnostna prireditev kjer bodo predstavnikom novorojencem prijaznih porodnišnic ki so bile uspešne pri obvezni ponovni oceni podelili priznanja. Od 1. do 7. oktobra bodo na pobudo Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNlCEF-u Slovenija zdravstvene ustanove organizirale dan odprtih vrat ki bo namenjen promociji izključnega dojenja. V tem času bodo v nekaterih slovenskih krajih postavljene stojnice na katerih bodo lahko zdravstveni delavci in sodelavci skupin za podporo dojenju mimoidoče seznanjali s prednostmi izključnega dojenja za mater otroka družino družbo. Teden dojenja bomo zaokrožili 7. oktobra ko bo v Narodnem domu v Celju potekalo srečanje z mednarodno udeležbo Dojenje: iz prakse za prakso. Hidi v Sloveniji ugotavljamo da odstotek izključno dojenih otrok ki je v novorojencem prijaznih porodnišnicah na zavidljivi ravni saj znaša več kot 85 odpuščenih v prvih mesecih življenja prehitro upada. Zato verjamem da bodo aktivnosti v okviru slovenskega Tedna dojenja tudi letos zdravstvenim delavcem omogočile nadgradnjo njihovih prizadevanj da bi bilo čim več otrok v prvih šestih mesecih izključno dojenih. Tako bomo še bližje izpolnitvi enega izmed ciljev globalne strategije UNICEF in WHO: zaščitimo dojenje da bomo lahko zaščitili naše otroke. prim.dr.sci. ZLATKA FELC dr.med. specialistka pediatrije IBCLC članica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija Ovčarja pokončala breje ovce Vincenc in Tanja Jamni-kar imata lepo urejeno domačijo visoko v bregu nad cesto mimo Lemberga v kraju Vinska Gorica. Vse je prislonjeno v breg tudi velik travnik ograjen z električnim pastirjem za katerim so se vse do usodne noči iz 27. na 28. julij varno pasle Jamnikarjeve ovce. Ovce so njegove prijateljice že več kot dvajset let pravzaprav od takrat ko se je iz Velenja preselil v Vinsko Gorico in dobil od očeta zemljo na kateri zdaj stoji njegov prijeten dom. »Nekaj ovac sem pred časom prodal in obdržal sem jih pet ki so bile vse breje. Pričakoval sem sedem mladičev vendar danes nimam nič« je razočarano pripovedoval Vincenc in z roko kazal v dolino na travnik kjer so bile razkosane in pomor-jene ovce. S traktorjem jih je zvlekel na kup vse skupaj so si ogledali lovci policisti in inšpektorji odpeljal pa jih je higienik. Vsako jutro pri Jamnikar-jevih vstajajo med peto in šesto uro ter se odpravijo hra- nit živino. Gospodar je z vrha takoj za robom domačije zagledal dva sumljiva psa. »Žalostno delo sta opravila dva velika čistokrvna nemška ovčarja potujoča psa ki nista bila sestradana ampak prava klavca. Zjutraj sem ju videl stala sta pred mano in večji je lizal manjšega. Potem sta odšla proti dolini. Slišal sem da sta nekje v Konjskem pomorila večjo skupino domačih zajcev. Prevozil sem okoli 300 kilometrov vendar ju nisem izsledil kot tudi še nismo izsledili lastnika psov. Pomorjene ovce so ležale v 300-metrskem krogu kot sta jih pač lovila podivjana psa.« Gospodar Vinko pregleduje žalostne posnetke svojih ljubljenih živali in oči mu postanejo rosne. »Mojim ovcam se doslej ni nikoli nič zgodilo zdaj pa so bile tako zverinsko mučene. To so bile krasne ovce. Naj lastniki takih psov nanje bolje pazijo ali pa kako drugače poskrbijo da ne bo prihajalo še kje do podobnih dogodkov.« Velik lep travnik s sadnim drevjem po robovih je prazen. Ostali so samo še dve go- Vincenc Jamnikar s fotografijami pomorjenih ovac. vedi v hlevu in dve kobili ki ju včasih spustijo na pašo. »Strah me je da se psa vrneta in pokončata še kobili. Veste če konja zagrabita za srednji del telesa mu ni pomoči.« Navkljub vsemu pa bodo menda tako Vincencova žena Tanja kaj kmalu v ograjenem prostoru spet blejale prijazne ovce. TONE VRABL TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Kf 5. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 7.45 Tečajnica 8.00 Poročila 8.25 Poročilo PU Celje 8.45 Jack pot 10.00 Novice 10.30 Dopoldanski prepih 11.00 Podoba dneva 12.00 Novice 12.15 Poletne norosti 14.00 Regijske novice 15.00 Šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC 17.00 Kronika 18.00 Klonirano - servirano 18.30 Na kubik 19.00 Novice 19.10 Večerni program 19.15 M.I.C. Club 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA 7. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila 8.45 Jack pot 9.15 Čisti ritmi 70 tih 10.00 Novice 10.15 Čisti ritmi 80 tih 11.00 Podoba dneva 11.15 Čisti ritmi 90 tih 12.00 Novice 12.15 Aktualni ritmi 14.00 Regijske novice 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva 15.00 šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC 17.00 Kronika 17.45 Jack pot 18.00 Hit lista Radia Celje 19.00 Novice 19.10 Večerni program 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA. 8. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 8.00 Poročila 8.45 Jack pot 9.15 Luč sveti v temi 10.00 Novice 11.00 Podoba dneva 11.05 Domače 4 12.00 Novice 12.10 Pesem slovenske dežele 13.00 Čestitke in pozdravi 19.00 Nedeljski glasbeni veter 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 9. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 7.45 Tečajnica 8.00 Poročila 8.25 Poročilo PU Celje 8.45 Jack pot 10.00 Novice 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne 11.00 Podoba dneva 12.00 Novice 12.15 Bingo jack 14.00 Regijske novice 1500 Šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC 16.20 Top 5 glasbenih želja 17.00 Kronika 18.00 Radi ste jih poslušali 19.00 Novice 19.10 Večerni program 19.15 Vrtiljak polk in valčkov 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK 10. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 7.45 Tečajnica 8.00 Poročila 8.25 Poročilo PU Celje 8.45 Jack pot 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu) 10.00 Novice 11.00 Podoba dneva 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra)i 12.00 Novice 12.15 Male živali velike ljubezni 14.00 Regijske novice 15.00 Šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC 16.20 V stiku 17.00 Kronika 17.45 Jack pot 18.00 Skrivalnice 19.00 Novice 19.10 Večerni program 19.15 Radio Balkan 21.00 Saute surmadf 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije POLETNE PETEK. 6. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 7.45 Tečajnica 8.00 Poročila 8.25 Poročilo PU Celje 8.45 Jack pot 9.15 Do opoldneva po Slovensko 9.40 Halo Zdravilišče Dobrna 10.00 Novice 10.10 Halo Terme Zreče 11.00 Podoba dneva 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko 12.00 Novice 13.00 Od petka do petka 13.40 Halo Zdravilišče Laško 14.00 Regijske novice 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva 15.00 Šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC 17.00 Kronika 17.45 Jack pot 18.00 Album tedna 18.30 Na kvadrat 19.00 Novice 19.10 Večerni program 19.30 Študentski servis 20.00 20 vročih RC 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Aha! Ta bankovec ni ponarejen! Med opravljanjem odgovornega dela. Simona Šolinič in Sabina Kolesa iz Banke Celje ki ves potek skrbno nadzoruje. S kovčki v banko Četrtkove poletne norosti so nas popeljale tja kjer je največ denarja. Ekipa Radia Celje se je v Banko Celje odpravila kar s kovčki. V njih je bila naša oprema da ne bo pomote. (Tudi ob odhodu iz banke je bila v njih samo naša oprema.) Tja smo se skrili ker je bila pred nami zelo odgovorna naloga. Tisto dopoldne smo namreč z za to pripravljeno napravo morali pregledovati ali so bankov- šite ideje kam se bomo skrili ci pristni ali ponarejeni. in kaj bomo tam počeli prihod- Delo ki so ga strokovnjaki nji teden. In ne pozabite. Spla-Banke Celje budno spremlja- ča se. Nagrade niso od muh! li nam je šlo kar dobro od oči Namig pa je LES. in rok saj ponaredkov nismo sicer pa naša četrtkova go-odkrili. Naše skrivno mesto je stiteljica. Banka Celje letos verjetno s pomočjo namiga v praznuje 140 let svojega delo-minuli številki Novega tedni- vanja. Ob tej priložnosti ima ka ugotovila poslušalka toda poleg številnih ponudb za svoje manjše nagrade ni dobila saj stranke pripravljeno še eno nose je odločila ugibati naprej a Vost pravi vodja oddelka za je na vprašanje dobila negah- stike z javnostjo in tujino pri ven odgovor kar pomeni da Banki Celje Sabina Koleša: se je morala posloviti. Več sre- »Gre za alternativno obliko var-če je imela Marija iz Dola pri čevanja oziroma novo obliko Hrastniku ki je ugotovila da naložb za fizične osebe. To so preverjamo pristnost denarja potrdila o vlogi z rokom za-Glavna nagrada v vrednosti de- padlosti od dveh do treh let (v set tisoč tolarjev gre torej k njej. tolarjih) ali pa v valutni klav-Smo se pa nasmejali številnim zuli (evro) z rokom od enega napačnim odgovorom. Ker je do dveh let ali pa od dveh do bil namig šelestenje so neka- treh let. Potrdilo o vlogi ki slu-teri bralci menili da bomo is- ži kot inštrument za zavaro-kali gobe pod listjem. Poslu- vanje kreditov lahko imeUiik šalci pa so mislili da sortira- proda tudi na sekundarnem trmo položnice ali da smo var- gu.« nostniki... In ko smo v četrtek ravno Hrdi tokrat vam ponujamo preverjali pristnost bankov- namig vi pa v kupončke napi- cev ne bo odveč če smo pri SREDA 11. avgusta 5.00 Začetek jutranjega programa 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna 5.50 Poročilo AMZS 6.00 Poročilo OKC 6.45 Horoskop 7.00 2. jutranja kronika RaSlo 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC 7.45 Tečajnica 8.00 Poročila 8.25 Poročilo PU Celje 8.45 Jack pot 10.00 Novice 11.00 Podoba dneva 12.00 Novice 12.15 Čebelica in črna pika 13.30 Mali O 14.00 Regijske novice Í5.00 Šport danes 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC 16.20 Filmsko platno 17.00 Kronika 17.45 Jack pot 19.00 Novice 19.10 Večerni program 19.15 Dobra Godba 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije KUPON I* O L t T ¦ t MRtef! Ime in priimek:_ Naslov:_ Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela? Kupon pošljite na Novi tednik Prešernova 19 300 Celje do 4. avgusta. svojem hecu tudi malo resni. Namreč preberite si kako boste videli ali je bankovec v vaši denarnici res pristen. Če boste upoštevali vsaj tri navedene stvari vas tudi nepridipravi ne bodo mogli ogoljufati in vam v roke potisniti ponaredka. Papir pravega denarja ima pri mečkanju značilen zvok ki ga pri ponarejenih bankovcih na navadnem papirju ni. Bankovci za pet in deset tisoč tolarjev imajo srebrno ah zlato folijo. Gre za prelivajoče se barve z napisi nominalne vrednosti in slikovni motiv kar je skoraj nemogoče ponarediti. Vodni znak se vidi ko se bankovec obrne proti svetlobi in se ujema z motivom razen pri desettisočaku kjer je karikatura Ivana Carrkarja in ne njegova prava slika. Pri ponaredkih karikature ni. Pri novejših bankovcih za pet in deset tisoč tolarjev sta dve varnostni nitki ena v bankovcu in ena ki poteka po zunanji in notranji plasti bankovca na tej je tudi mi-kropisava (nominalna vrednost ali oznaka valute). Otip za slepe je pri pristnih bankovcih zelo očiten pri ponaredkih ni otipljiv. Kaj pa evri? Kovanec za dva evra je zelo slabo kovan najbolj značilno pa je da je rob ponarejenega kovanca brez oznak (zvezdic) in gladek. Na zadnji strani pristnega bankovca pa desna številka (vrednost) ob različnih kotih gledanja spreminja barvo ob pogledu proti svetlobi je številka svetlejša kot slika oziroma motiv. SŠ foto: ALEKS ŠTERN TUJA LESTVICA 1. FLAWlfSS-GEORGE MICHAEL (| 2. LETS GET STARTED-BLACK EYED PEAS 3. HOLLA!-BAHA MAN 4. THIS IS THE WORLD WE LIVE ! IGLESIAS I IN SLABEM-ALENKA I Ml - LEELOOJAMAIS 6. ŠE VERJAMEM (V SRCE)-BILLYS PRIVATE PARKING 6. KDO SI - VLADO KRESLIN 7. DAJ POZABI ME-MONIKA PUČEU 8. ROŽA SREDI SAHARE - JAN PLESTENJAK (¦ 9. ALL INCLUSIVE - FRENK NOVA { 10. BISERI V OČEH-ROK KOSMAČ | PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TU NEM Ai-LUKA SHE WILL BE LOVED-MAROON 5 PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: LETELA BOM -MAYA 100 NORIH IDEJ - KARMEN STAVEC .Jenkova 79. Celil 20 VROČIH VRTILJAK POLK IN VALČKOV 906 951 959 Peter Rek Prešernova 36a Žalec Nagra jenca dvigneta kaseto ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate v: petek ob 20. uri. CELJSKIH 5 plus 1. TRINAJST JE SREČNA ŠTEVILKA -V1GRED (I 2. BANJO.FlAVTASAKSOFON- i NAV1HANKE 3. LEDENE SOLZE-MODRIJANI (2 4. DOMAČA GRUDA-SPEV (3 5. DALEČ PROČ - ZREŠKA POMLAD (1 Predlog za lestvico: STARI GRAD-ZALOŽNIK Predlog za lestvico: KUKAVCA-STRICI SLOVENSKIH 5 plus 1. MAFUETKA- OBJEM 2. POZABI KAR SE TI ZGODILO JE-ROSA 3. DNEVI SAMOTE-BOBRI 4. ZA ZIDOM PRAVICE -RUBIN 5. VESELA DRUŽBA-GORENJSKI KVINTET Prenovljen bazen V soboto so v Termah Dobrna odprli prenovljen notranji bazen v hotelu Vita. Zaradi posodobitve in izgradnje prehoda iz notranjega v zunanji bazen ki ga bodo odprli 30. avgusta so morali bazen v hotelu Vita za mesec dni zapreti. V tem času je obratoval le bazen v Zdraviliškem domu kar je to sezono vplivalo na malo manjši obisk gostov. Terme Dobrna za letos načrtujejo še izgradnjo kompleksa savn na 500 kvadratnih metrih imenovanega savna svet. RP Polmesec čez Neretvo NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO Povrnite svoji koži sijaj prožnost in mehkobo. Privoščite si nego obraza s kozmetično linijo SOTHYS. V okviru poletnih prireditev vabljeni na Sončno teraso v petek 6. 8. 2004. 7 "¦¦¦r -¦P" atjknp OREBIC-PERNA P0REC Najlepša peščena plaža ZELENA LAGUNA HOTEL K0M0D0R 78'228' HOTEL2* 33 AAA 39.900 wolp. » polp oo.uuu odhodi skozi vse poletje IpolP 47.900 MAKARSKA HOTEL ALEM OD 50.400 7XR0LP. velja za vse odhode do 21.8. Dobrih šest let je trajala obnova starega mosta čez Neretvo v Mostarju ki ga je leta 1577 zgradil mojster Hajdu-lin v obliki polmeseca in so ga novembra 1993 razdejale granate Hrvaškega obrambnega zbora. 23. julija so ga svečano odprli na slovesnosti ki je zbrala številne znane osebnosti. Petnajst milijonov ameriških dolarjev za obnovo so zbrali z donacijami i vsega sveta. V VIP loži so bili med drugimi predsednik predsedstva Bili Suljeman Tihič ter ostali člani predsedstva hrvaški predsednik Stjepan Mesič in premier Ivo Sanader predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marovič britanski princ Chares upravni direktor Svetovne banke Shengman Zhang predstavnik EU za zunanjo politiko Chris Patten zunanji minister Slovenije Ivo Vajgl ... Med znanimi umetniki pa je izstopal član Letečega cirkusa Monty Python igralec John Clees ki je na vprašanje ali mu je v srajci suknjiču in klobuku vroče ob opoldanskem Sprehodu pri 42 stopinjah Celzija . odgovoril da se počuti prav Čudovito in da ga je strah ali ga bo zeblo ob večerni slovesnosti. Med damami je blestela filmska igralka in bivša predilnica Unicefa za BiH Elisabeth Rhen ki je poudarila da jemost poleg svoje funkcije tudi simbol miru v poduk vsemu svetu. Za varovanje predsednikov in visokih predstavnikov iz šestdesetih držav z vsega sveta je skrbelo preko dva tisoč petsto BEOGRAD ogled tekme nogometna tekma Maribor PL -Bodučnost Zrenjanin ogled mesta 10.8./1D/bus 9.990 POREČ Sončkov klub 2* hoteli bogata športna vsebina (dodatni dan 7.000 SIT) 7.-21.875D/P0L 34.490 KLEK Soni kov klub 2*. bogata vsebina brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT 7.8/7D/POL 45.900 GRČIJA Krf z ladjo Sončkov klub 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT) 7- 14.877-9D/P0L 59.900 ČRNA GORA Sončkov klub 7' Obala avtobus izleti. 28&/7-9D/P0L 61.900 TUNIZIJA Monaitir 2* Kaiser polet iz Ljubljane (14D že za 102.900 SIT) 1017.8/70/P0L 86.900 GRČIJA Rodos 3* Memphis hotel all inclusive polet iz U (140 samo 172.500 SIT) 15.22.8-/7D/AI 117.900 EGIPT križarjenje po Nilu 5* ladja in hoteli notranji leti. odlično slovensko voderye 20&/8D 159.900 SONČEK I \y TU I potovalni center » Po enajstih letih spet stoji znani most v Mostarju policistov in specialcev special-cev - potapljačev ki so se nenehno potapljali v hladni Neretvi več helikopterskih enot ki so ves dan krožile nad Mo-starjem celo kovinske pokrove kanalizacij so zavarili v strogem centru starega mesta. Za povečano varnost je bila v Neumu blizu hotela Sunce zasidrana celo Natova letalonosilka nemške fregate in prav zaradi nje so po Mostarju krožile govorice da bo otvoritveno slovesnost »požegnal« celo George Bush ki ga seveda ni bilo. Med dveurno proslavo je nastopilo preko dva tisoč izvajalcev. Ves program je spremljala sarajevska filharmonija številni pevski zbori folklorne in plesne skupine... Kot solisti so se predstavili: Halid Bešlič Ibri-ca Jusič Deen (predstavnik Evrosonga za BiH) Hara Mata Hari in Dino Merlin. Veličasten ognjemet ob Handlovi simfoniji Ognjemet na vodi je bil tako veličasten in hkrati grozovit saj je poleg vsega veselja na nek način spomnil tudi na granatiranja obeh strani in na tisoče smrtnih žrtev. Najbolj ganljiv del proslave je bil nastop več kot tisoččlanskega otroškega zbora ki je odpel Balaševiče-vo pesem Samo da rata ne bude in Dragojevičevo Vjeruj u ljubav. Veličastni so bili skoki šestih »Ikarjev« ki so se po enajstih letih znova pognali z mosta v Neretvo. Dvesto golobov ki so poleteli na vse strani je bilo za piko na i nepozabni prireditvi nabiti s pozitivnimi čustvi in z velikim upanjem da se vojna vihra ne bi ponovila nikoli več. ASJ foto: PPA Princ Charles je po ogledu mosta obiskal še gimnazijo ter obljubil sredstva za obnovo če jo bodo obiskovali dijaki obeh z obeh strani Neretve (v ozadju porušena zgradba ljubljanske banke). SV 31 - 5. avgust 2004 -—— m HUJŠAN4E 8 - 12 kg mesečno I». I'IKN/IT.^ )2'ji2 52 32 55L1 / 519 3 5 5'i OD KOD PRAZNIKI? Snežena žena Smo v obdobju pasjih dni ki so se začeli 23. julija končali pa se bodo točno mesec dni kasneje. Zanje naj bi bila značilna huda že kar pasja vročina. Kljub temu ne bomo »pasje« obarvani temveč bomo ravno nasprotno uživali v bleščeče belem snegu. 5. avgust je dan ki je na koledarju namenjen Mariji Snežni. Na ta dan ne godujejo Marije ampak dekleta ki so pri krstu dobila ime Snežna ali Snežana. Naši predniki bi jim najbrž rekli kar Snegulj-ke ali Sneguljčice. Kakorkoli na ta dan poleg omenjenih godujejo tudi dekleta in žene z imenom Nives oziroma Neva in sicer iz preprostega razloga - oboje namreč pomeni snežna. Če se malce poigramo z etimologijo besed lahko rečemo da ime Nives izhaja iz latinske besede nix v rodilniku ni-vis ki pomeni sneg. Sicer pa je Nives špansko ime nastalo z izpustom imena Marija v zvezi Marija Snežna. Neva pa je italijansko ime ki ravno tako pomeni sneg. Praznik je v bistvu spomin na posvetitev največje Marijine cerkve na svetu. Uradno se sicer imenuje Marija Maggiore po naše Marija Velika vendar se je med ljudmi veliko bolj prijelo _bbsnežno« ime. Ime Snežna najbrž zato ker je bila brezmadežna in sploh čista v vseh ozirih. Je pa Snežna še zaradi nekega drugega raz-loga seveda legendarnega. V času vladanja papeža Liberija (352-366) je v Rimu živel plemenit in pobožen možakar z imenom Janez. Ker z ženo nista imela otrok sta za dedinjo svojega premo- ženja izbrala samo Mater božjo. Razmišljala sta kako bi bilo to mogoče in molila k njej da jima da znak. In res. V noči s 4. na 5. avgust ko je v Rimu res pasje vroče se jima je v sanjah prikazala Marija in jima naročila naj postavita cerkev na tistem mestu kjer bo zjutraj ležal sneg. In glej ponoči je zapadel sneg na enem od sedmih rimskih gričev - na Eskvilinu. Podobno željo je Marija razodela tudi papežu Liberiju. Ta je šel v slovesni procesiji na hrib ki je se je bleščal v snežni belini in določil prostor za novo cerkev. V kapeli cerkve ki jo je dal Liberij pozidati je bila tudi votlina Kristusovega rojstva seveda ne prava ampak posnetek betlehemske votline. Zato včasih cerkev imenujejo tudi Marija pri jaslicah. Papež Sikst III. je dal v spomin na znameniti vesoljni cerkveni zbor v Efezu leta 431 cerkev okrasiti z veličastnimi mozaiki ki poudarjajo versko resnico da je Marija resnična »theotokos« Božja mati. Slike so se ohranile do danes. V cerkvi naredi največji vtis strop ki se ves v zlatu blešči nad obiskovalci. Zlato za strop je prišlo iz na novo odkrite Amerike - na ladji s pomenljivim imenom Santa Marija ga je pripeljal sam Krištof Kolumb španski dvor pa ga je nato podaril Rimu. V cerkvi pa hranijo še eno dragocenost prastaro podobo Matere božje o kateri pravijo da jo je naslikal sam evangelist Luka. Podoba se imenuje Rešiteljica rimskega ljudstva. V času hude kuge leta 593 ko so ljudje umirali kot muhe je papež Gregor Veliki odredil procesijo. Piše: PAVLA KLINER v kateri so nesli to milostno podobo po mestu. Na nebu se je prikazal angel ki je ravnokar vtaknil meč v nožnico slišal pa se je nebeški zbot; ki je zapel: »Raduj se. Kraljica nebeškaaleluja ...«S ten) dnem je bila kuga v mesti) zatrta. Tudi Slovanom je ta cer kev drag spomin. Ko je pa pež Hadrijan II. leta 868 po) trdil slovansko bogoslužje je položil slovanske bogoj služne knjige prav na olta} v tej cerkvi. Sicer pa tudi i naših gorah najdemo veliko kapelic posvečenih Mariji Snežni. Tudi najvišja kape lica na tleh naše države ki se bohoti na Triglavu in jo je dal leta 1896 postaviti sam »triglavski« župnik Jakob Al jaž se ne more imenovati drugače. Usoda ji ni bila naklonjena. Leta 1953 so našli porušeno po 40 letih pa je le zrasla nova kapela ki I krasi naš ponos. Tudi kapfr le na Veliki planini Krvavj cu in v Martuljku se ponai šajo s tem imenom. V Sloveniji so samo tri župnijske cerkve Mariji Snežne ena od njih v Sol; čavi. Velja za edino v celoti ohranjeno gotsko cerkev y Zgornji Savinjski dolini. Dra| gocenost cerkve je kip sot čavske Marije (pieta) ki j® I delo neznanega umetnika ii 13. stoletja. Cerkev je razi glašena za kulturni sporni nik. Počitniško potovanje - z modo m- S. 3-5. «0.4 NAPOVED Četrtek 5.avgust: Luna v znamenju Ovna bo delovala na nas pozitivno energija bo pro dorna mimogrede bomo lahko razrešili še tako težke situacije in nerazrešljive probleme. V ljubezni je potrebno nameniti nekoliko več pozornosti komplimentom in prijazni topli besedi. Petek 6. avgust: Okolico in ljudi bomo doživljali izredno intenzivno in čustveno. Luna in Sonce sta v položaju v katerem se najbolje izrazi moška in ženska energija. Dan bo ugoden za komunikacijo predvsem v ljubezni. Pri svojem delu bomo vestni natančni in potrpežljivi pri zamudah in ovirah. Ta dan ni priporočljivo sklepati denarnih vlaganj. Sobota 7. avgust: Priporočljivo je da v soboto stopate po svojih znanih poteh mimogrede se vam lahko zgodi da srečate znanca ah nekoga ki vas bo osrečil ali pa presenetil. Vsekakor moramo biti previdni tudi pri svojih izjavah trma in nepopustljivost sta lahko veliki oviri v dobrih medsebojnih odnosih. Nedelja 8. avgust: V nedeljo bo nastopil zadnji Lunin krajec in povzročal s svojim napetim kvadratom težave. Priporočljivo je da dobro premislite katere zadeve morate končati v naslednjem obdobju. V partnerstvu bo usoda s svoj močjo naredila zadeve še bolj težavne v kolikor sami ne vidite resnice. Ponedeljek 9. avgust: Luna v Ribi bo v ponedeljek bolj izpostavila čustveno stran naše narave to lahko seveda obrnete sebi v dobro če znate zmorete. Luna bo bolj poudarila tudi intuitivno zaznavo. V popoldanskih urah pazljivo na vseh področjih. Ne naredite si škode! Torek 10. avgust: Nenavadne spremembe so lahko ta dan izrazite lahko doživite šok ali pa ga vi pripravite nekomu lahko tudi nehote. Vsi ki ne verjamete v usodo ste lahko ravno ta dan presenečeni v pozitivnem smislu seveda. Ljubezen lahko na novo in strastno zažari ravno pod tem vplivom. Sreda 11. avgust Merkur planet komunikacije bo s svojo navidezno retrogradno potjo povzročil velike ovire in zastoje. Sicer je bilo vpliv čutiti že nekaj dni ta dan bo pa še bolj izpostavljen. Ni priporočljivo začeti novih projektov sklepati poslov tudi v ljubezni so možni večji zastoji. Vpliv bo dejaven vse do 2. septembra. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije bioterapije astrologija jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 Seveda vas zdajle ne vabimo v bolj ali manj opustošene trgovine z poletnimi cunjicami in obutvijo. Posezonske razprodaje so rekle svoje če ste k tej nakupovalni evforiji pravi čas pristavili svoj piskrček ste zdajle zagotovo še bolj zadovoljni odpravljate na počitnice. Ali pa vam bodo nove modne pridobitve polepšale preostanek doma preživetega poletja. Tudi vas ne vabimo na kakšne trendovske počitnice z vonjem po eksotiki in prestižu. Poletni oddih ne pomeni le dragih letovanj in potovanj! 1\idi domišljija izdatno začinjena z dobro voljo nas lahko popelje naokrog po svetu. Pa čeprav le z opravo ki je letošnje poletje poiskala navdih v bogati kulturni dediščini znamenitih krajev in daljnih kontinentov. Seveda v sodobni nadgradnji ki se funkcionalno vključuje v poletni vsakdanjik - tako v mestu kot ob morju. Po katerih modnih destinacijah je torej ta hip največje povpraševanje? lndij(an)sko poletje in vročica črne celine Indija in črna celina sta dve izmed letošnjih glavnih opornih točk. Barve peska posušene zemlje in zahajajočega sonca orientalno bleščeči hladno božajoči materiali so pravi počitniški odklon od Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK vsakdanje dolgočasnosti. Za sproščen potep po razbeljenih ulicah bodo kot nalašč asketsko ukrojena lanena oblačila. Široke hlače in preprosta tunika sta nepogrešljiva v vsakem počitniškem kovčku! Z malce spretnosti si lahko z večjim kosom svilenega blaga sami »ukrojite« rimski togi podobno oblačilo sodoben maksi sarong ki ga asimetrično drapiranega navijete okrog telesa. Če ne gremo na Havaje pa naj pridejo Havaji k nam ... Lepo bi bilo okusiti ščepec »dolce vita« med plesalkami z venčki cvetja okrog vratu in krilci iz palminih listov ... Ampak vizijo havajske ek-sotike si lahko pričaramo tudi s pomočjo modnega oblačil-ca. Nekaj živopisanih cvetov tu in tam po oblačilu če imate željo in možnost pa celo obleko katere spodnji del je izdelan iz cvetličnega okrasja In seveda daleč od tega da bi tukaj z modnim potepanjem po svetu že končali - naj bodo tile utrinki zgolj kot kažipot za vašo počitniško oblačilno pot. Naj bo srečna in všečna! J. ZA AUTOMOBILISTE Tudi kupci v Sloveniji že lahko v domačo garažo pripeljejo novi mercedes E. Nova izvedenka mercedesa E Kupcem v Sloveniji je že na voljo nova motorna izvedenka mercedesa E. Gre za 280 CD1 ki je na prodaj tako v limuzinski kot tudi karavanski različici. Zanimivo e da ima motor gibno prostornino 32 litra šest valjev in največ 177 KM oziroma 425 Nm lavora pri 1.800 vrtljajih v minuti. Posebnost je zlasti to da ta motor kot prvi tovarniški urbodizel ustreza predpisom o vsebnosti izpušnih plinov evro4. Najcenejši mercedes >enz E 280 CDI je na voljo za malo več kot 12 milijonov tolarjev. Dizelski motor za BMW X3 Konec leta verjetno oktobra ali novembra bo tudi na slovenski trg pripeljal BMW X3 z 20-litrskim turbodizelskim motorjem. Motor je seveda »pesem« povsem zadnje (dizelske) tehnike saj ima neposredno vbrizgavanje goriva po skupnem vodu tako da ponuja íajveč 150 KM in ima 330 Nm navora. Po tovarniških podatkih naj bi bila povprečna íoraba 72 litra dizelskega goriva do 100 km/h naj bi potreboval 102 sekunde najvišja ftrost pa bo znašala malo manj kot 200 km/h. Serijsko bo zraven tudi ročni 6-stopenjski nenjalnik vsaj v Nemčiji pa bo na voljo za 33.800 evrov. Hrvaški zakon o varnosti na cestah Na Hrvaškem bo 20. avgusta začel veljati novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Ta je veliko bolj restriktiven kot prejšnji predvsem kar se tiče uvajanja ostrejših kazni. Naši južni sosedje so se odločili za 00 promila alkohola v krvi kar pomeni da bodo v skupini redkih evropskih držav ki imajo podobno določilo. Kazni so razmeroma visoke. Tako bo treba ob neu-porabi varnostnega pasu plačati skoraj 17 tisoč tolarjev podobna bo kazen v primeru telefoniranja med vožnjo. Zanimivo je nedvomno tudi določilo po katerem bo treba za uporabo motilcev radarjev odšteti kar 66 tisoč tolarjev. Zanimivo predvsem zato ker je bolj ali manj točno dokazano da so ti motil-niki v večini primerov povsem neuporabni. Visoke so tudi kazni za prekoračitev hitrosti; dvakratna prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju bo stala skoraj 100 tisoč tolarjev izven naselja pa bo kazen za tiste ki bodo peljali več kot 50 km/h hitreje kot je dovoljeno tudi zasoljena - 66 tisoč tolarjev. Novi seat toledo Novi toledo že nared Pred časom je španski Seat predstavil novega toleda ki je bil takrat na ogled še kot študijsko vozilo. Pri Seatu so zavihali rokave zato je zdaj avtomobil ki ga bodo prvič pokazali na septembrskem salonu v Parizu potem pa bo stekla tudi prodaja nared. Posebnost novega toleda naj bi bila večja prilagodljivost notranjosti oziroma vsestranska uporabnost kar je seveda želja večine oblikovalcev tovrstnih avtomobilov. Zanimivo je da se bo tudi novi toledo dokazoval z velikim prtljažnikom ki bo imel kar 500 litrov prostornine in dolžino 450 centimetrov. Najprej bo na voljo s štirimi motorji in sicer dvema bencinskima s 102 in 150 KM ter dvema turbodizloma ki bosta ponujala 105 in 140 KM. Vse kaže da se bo novi toledo v avtomobilskih trgovinah pojavil pred koncem letošnjega leta. rECNfJHEI. NJ KATALIZATOR UNVERZAUMZE OD 26.000 SIT ÁVIOPEll IIEMfMUrfo.t. mEJ nt i vinu «»»««» GRELNE SVEČKE ZA DIESEL OD 1.600 SIT! PLOČEVINA SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI LAMBDA SONDE POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI Mariborska S i Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodtHregnemer.s area ¦ i. . . ¦Ki* IVA... DELOV ZA AVTOMOBILE KOMBIJE MOTORJE AVTODELI IN KOLESA ire sobota od 8. do 12. ure. 1 Savinjska ulica 31 3311 ŠEMPETEf I tel.: 03/ 700 16 11 Na avtomobilskem salonu v Parizu (konec septembra) bo francoski Citroën uradno predstavil C4 vozilo katerim nadomešča xsaro. Najprej bodo ponudili tri- in petvratni karoserijski izvedenki z dolžino 425 centimetrov; trivratno različico bodo imenovali kupe petvratno berline. Ob enaki zunanji dolžini bo enaka tudi medosna razdalja 261 centimetrov ki je enaka kot pri peugeotu 307. Kot napovedujejo bo citroen C4 na voljo s petimi bencinskimi motorji z močjo od 90 do 132 KM in tremi turbodizelskimi agregati iz znane serije HDI ter z močjo od 92 do 138 KM. O cenah ta hip še ni mogoče pisati. MEHmm™ wm AVTO CIEI.JIE Sedež in prodaja Ipavčeva 21 Celje Tel.: 03/436-11-78 in «6-12-12 TIP V02IU_LEmiK CtNA V SIT From» HIGH 1117/tl I ill 100 ™«"HH 1.« H» kimal»» 983.000 F0MÍSCQ11I1 ffiUNBLUtS-WTHHTOI d.d. iiASIHG ' STAK07ASTABO RO+SO Namesto xsare C4 ŠKODA OCTAVIACOMBI 19 TDI 1999 1 900000 CITROEN BERUNGO FURGON 11 1999 950.000 1997 890.000 AKCIJA POPUST 00 400.000 SIT UGODNI KREDITI PREKO P0R5CI KREDIT IN LEASING! Vodik za pogon C-maxa Pri Fordu so predstavili C-inaxa ki ga bo poganjal vodik. Pri tej ameriški avtomobilski tovarni so namreč prepričani da je vodik gorivo prihodnosti kljub temu da je njegova Uporaba dokaj nevarna. Za pogon bo v tem primeru skrbel 23-litrski vrstni štirivaljni motor s 110 KM. Seveda je pot do Uporabe avtomobila ki ga bo poganjal vodik še dokaj dol- Karntner Sparkasse svetuje: Varčevanje po shemi Ana Barić Finančna svetovalka Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si Več na www.sparkasse.si A Prve nacionalne varčevalne sheme je konec. Že veste kaj storiti s pridobljenim denarjem? Obstaja dobra rešitev. Sparkasse nudi varčevalne produkte z zelo ugodnimi obrestnimi 0 merami. Pri Sparkasse bomo skupaj z vami izdelali varčevalni paket po meri ki vam bo Cřfcř J\ Cb^^ET SIP™ omogočil dobro naložbo vašega denarja. wbw Pokličite še danes in predstavili vam bomo naše varčevalne produkte. Moderna evropska banka «^¦ki NEPREMIČNINE ¦ PfjlPI TEL 03 5451-006 www.pgp-nepremlcnlne.com ATRIJSKA HIŠA CELJE. OSTROŽNO. Prodamo atrijsko hišo zgrajeno do 4. faze pred 10 leti. a dosedaj nenaseljeno površine 160 m2 na parceli 500 rr Rok dokončanja vseh del in rok vselitve je oktober 2004. Mirna in urejena okolica. Cena 33.366.600 SIT za vseljivo zgradbo. Ob podpisu pogodbe in plačilu kupnine je možen takojšen vpis v zemljiško knjigo. Ob doplačilu je možna izbira talnih obrog kopalniške opreme in ploščic po želji kupca. TOS CELJE d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14. CELJE tel. 03/4274-412. POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski testi približno 300 m2 uporabne površine na parceli približno 1500 m! primerno za poslovno dejavnost prodamo za 43 mio SU. Prijaznost nepremičnine Koceno va 4 Celje www.prijoznosl.tom telefon 041727-301548-2002. 4620 HIŠO v Celju ali do 5 km izven na mirni lokaciji kupim. Telefon 031 650-355. 4555 BIVALNI vikend v okolici Celja oziroma Žalca kupim. Telefon 031 598-684. 4603 KMETUO do 3 ho v okolici Celja kupimo. Telefon 031 671-256. 4616 KMETUO kupim okolka Dobrna-Vojnik-f rai> kolovo. Telefon 031 667-984 Andrej p ODDAM V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore ločene v skupni velikosti 207 m* podjetja Sevs d. o. o. na lokaciji Bežigrajska cesta 2 Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693-416 g. Germek. n HIŠO v okolici Šentjurja oddam v najem. Telefon 041 674-995041 359-342. CEUE. V neposredni bližini novega športnega parka v Jamovi ulici damo v najem 55 m1 velik poslovni prostor za mirno dejavnost. Najemnina 60.000 SIT mesečno * tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p. Gorka pri Šmaitnem 57 c Celje. POSLOVNE prostore (približno 200 m2)i pripadajočim parkiriščem na prometi točki primerne za avtomehanično o| trgovinsko dejavnost ali skladišče od4 mo v najem. Telefon (03) 7056-003 041 693-699. 4591 NAJAMEM STAREJŠI hlev v okolici Žalca vzamem 1 najem. Telefon 051 250-188. 4368 STANOVANJE PRODAM EN0INP0LS0BN0 stanovanje 40 m71 nadstropje Dolgo polje prodam za ) mio SIT. Telefon 041220-107. sesa EN0S0BN0 stanovanje 33 m2 v Žalcu prodam. Telefon 041 707-820. 2432 HAKUP. PRODAJA. MAJEM CBflTVE NOVO stanovanje 84 m1 na Glaziji v Celju prodamo. Telefon (03) 713-2617. Martin d. 0.0. Hmeljarska 1 Žalec n Velenju prodamo. Telefon (03) T 2617. Maitin d. 0.0. Hmeljarska lŽah Novozgrajeno komfortno enosobno stanovanje s teraso v centru Celja 64.02 ml prodamo. Tel.: 041/608 364. Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o. Prešernova 19 Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase ki jih pošiljate po internetu je tako potrebno pred objavo plačati. MOTORNA VOZILA PRODAM ŠKODO favorit GLX silver line letnik 94 prodam za 260.000 SIT. Informacije po telefonu 040 7684)10. 4259 GOli JXD letnik 86 neregistriran v voznem stanju dober motor prodam. Telefon 041 595-337. 43454345 LADO nivo 1700 i letnik 1998 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 744-922. Ž 428 AXTRS 11 letnik 90 106.000 km rdeče bone 5 vrat prodam. Telefon 041 520-588. 4420 ODLIČNO ohranjen avto Kia sephia letnik 199944.800 km prodam. Telefon (03) 548-3838031 836-835. 452/ OSEBNI avto Opel vedra 18 J limuzina prevoženih 64.000 km letnik 1993 dobro ohranjen prvi lastnik vreden ogleda prodam. Telefon (03) 5471-880. 4557 PEUGEOT 405 letnik 93 lepo ohranjen z vso dodatno opremo srebrne barve (klima) prodam. Telefon 041 393-232. 4562 W caddy D letnik 88 nevozen neregistriran prodam za 100.000 SIT. Telefon (03) 705-9120 po 19. uri. Ž436 MAZDA 323 sedan letnik 88 in ford 16 letnik 91 izpravno celo ali po delih prodom.Telefon 041 988-837. L711 FORD fiesta 14 i CLX letnik 92 rag. do 6.11. 2004 vijolično barva radio zvočniki prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 940-673. L 716 717 GOlf letnik 91 prodam. Telefon 041791-161. 4564 GOlf JXD letnik 1991 bele barve 5 prestav lepo ohranjen reg. do 1/05 prodam. Telefon 041 543-280. 4569 OPEL astro letnik 1992 lepo ohranjeno prodam. Telefon 040 723-911. 4581 CITROEN AX 11 TRS letnik 90106.000 km rdeče barve 5 vrat prodam. Telefon 041 520-588. 4420 STROJI PRODAM NASLEDNJE kmetijske priključke ugodno prodom: nov ličkalnik izruvač krompirja rotacijsko kosilnico in silokombajn. Telefon 5414-185 031 838499 031 892496. 43664379 M0T0KULTIVAT0R Rapid močnejši tip zraven železna kolesa in freza prodom za 80.000 SIT. Telefon 5773-384 031 800-814. 44564457 SAM0NAKLADALK0 Sip puhalnik Tajfun z motorjem in krožne brane 20 diskov prodom. Telefon 051 263-857. 4463 MLAT1LNIC0 na popolno čiščenje ugodno prodam. Telefon 5797-069 po 20. uri. Š532 NOVEJŠI Sipov zgrabljalnik s todem podvozjem prodom. Telefon 5728-509. ž 433 M0T0KULTIVAT0R diesel Muta 8 KS z vsemi priključki malo rabljen prodam. Telefon 810-3020 ali 031 673-741. 4543 TRAKTOR Ferguson in nokladalko 16 m prodom. Telefon 5778-971. 4536 ZETOR 25-11 prodam. Telefon 041 650- 577. 4537 HMEUSKI trgalnik Sip hmeljsko stiskalnico avtomatsko za okrogle bole enovenčni škropilni za hmelj Majers in 6 m dolgi tekoči trak prodam. Telefon 031 645-942. Ž 434 SAM0NAKIADALK017 čelni hidravlični nakladač MF 80 prodam ali menjam za živino. Telefon 041410-751. 4552 NAKIADALK0 Sip Novi pionir 20 malo rabljeno ugodno prodam. Telefon 031 591-232. Š539 DISKAST0 kosilnico Roto 170 D nakladalko NRP16-6 sejalnko Oh za koruzo škropilnico 3301 traktorsko prodam. Telefon 031478-350. 45864587 SAM0NAKLADALK0 za seno Sip Šempeter 17 m3 prodam cena po dogovoru. Informacije vsak dan po 15. uri telefon (03) 5778-648041 292-345. 4607 MALO rabljen mlin za mletje jabolk in grozdja prodam. Telefon (03) 5774-156. 4611 KOSILNICO Bucher starejši letnik obnovljeno prodam cena po dogovoru. Telefon 041 763-587. 4622 POSEST PRODAM STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem m 1200 m1 zemlje prodam v Gotovljah pri Žalcu. TelefodMl 642-035 ali 041 809- 868. 3802 NOVO nedokončano pritlično hišo v Dtešinji vasi ceno 285 m» SIT prodam. Telefon 041 389-238. 3992 PLANINA pri Sevniti. Dvostanovanjsko hišo in gradbeno parcelo vredno ogleda zelo ugodno prodamo. Telefon 031 596-163. 4366 VIKEND v Pletovarjah-Dramlje prodam. Telefon (03) 5762-758051 259-4 86. 4342 NA lepi sončni ravni legi v okolici Dramelj prodom zazidalne parcele. Telefon 051 321-925 (03)5798-316. 4454 HIŠO v laškem prodam. Informacije telefon 031 560019 od 18. do 20. ure. 4545 HIŠO na Ostrožném možnost menjave bivalni vikend večje stanovanje nujno prodam. Telefon 041 628-674. 4522 STAREJŠO hišo z gospodarskim poslop jem na lepi sončni legi v okolici Šmarja prodam primerno tudi za vikend. Telefon 041 555-319. 4526 VIKEND z 1246 m1 zemlje na zemljišču vodovod in zazidalno itd. v Šentjurju prodam cena po dogovoru. Telefon 041 274-198. Ž435 EN0STAN0VANJSK0 hišo v Spodnji Rečici blizu Zdravilišča Laško prodam cena po dogovoru. Telefon 5732-053. 4566 HIŠO v centru Celja prodam. Telefon 541-0691. 4578 2 ha zemlje v okolici Gorite pri Slivnici - primerno za vikend prodam. Telefon 5793-384051 342-217. š540 OPREMLJENO apartmajsko hiško v kampu Term Čatež prodam. Telefon 041 631-198. 4594 POLOVICO hiše 80 m2 stanovanja pritliqe vrl zagrajen 600 m2 garaža prodam oli menjam za stanovanje. Tone Springer Medlog 5 Celje. 4595 PARCELO približno 900 m2 z gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo 9-12 na relaciji Gomilsko-Braslovče prodam. Telefon 041 377-646. 4582 HIŠO mlajšo urejeno 2-80 m2 zemljišča 581 m2 v bližini Zdravilišča laško prodam. V račun vzamemo stanovanje ali možnost obročnega plačevanja ceno 17.500.000 SfT. Telefon 041 229-850. 4583 30 let staro hišo velikost približno 140 m2 stanovanjske površine na parceli 364 m2 v Šercerjevi ulici prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine Kocenova 4 Celje www.prijaznost.com telefon 041 727-301548-2002. 4620 Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. '---POZOR tudi letnik 2004^ s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in ^--«^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Blili SSc*19 NAROČILNICA Ime in priimek:_________________ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev /(. «r. ; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432 1 —- Št. 31 - 5. avgust 2004 MALI OGLASI - INFORMACIJE ÍZDePLSi Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.c Prešernova 19 Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17. ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. " kF so objavljeni lu. lahko ogledate tudi slike in i oglaševanega predmeta ali ntlSOBNO stanovanje 80 m1 v naselju Gori-Imeljarskal Žalec. NOV apartma na mariborskem Pohorju Bol- (03)713-2617. talŽalec n v dvoinpolsobno novejše 4/4 balkon lepo urejeno vseljivo prodamo. Kupcu nudimo tudi zelo ugoden stanovanjski kredit do 15 let. Telefon 041 649-549. Ž 438 DVOSOBNO stanovanje in garažo na Bregu v Celju ijrodam. Telefon 041 831-633. 4608 IVOSOBNO stanovanje 64 m1 na Ljubljanski cesti 8. nadstropje balkon letnik 1972 prodamo zo 12 mio SIT. Prijaznost nepremičnine Kocenova 4 Celje www.prijaznost.com telefon 041 727-301548-2002. 4620 DVOSOBNO stanovanje 53 m' letnik 1971 Nušičeva ulica 2. nadstropje prodamo za 99 mio SIT. Prijaznost nepremičnine Kocenova 4 Celje www.prijaznost.com telefon 041 727-301548-2002.4620 CEUE Otok. Dvosobno stanovanje 5109 m' 4. nadstropje prenovljeno 1997 prodamo za 12.500.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p. Gorica pri Šmartnem 57 c Celje. 4627 CELJE Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje 72 m76. nadstropje zgrajeno 1980 z balkonom prodamo za 13.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s. p. Gorica pri Šmartnem 57 c Celje. 4627 2ÍHE IUMI jo prodoma za 9.950.0005(1. rele- îP®^1 041 70B-198 5vetovanie. Ivan An- - Mariin d. o. a Hmeljarska 1 Za Ctuui nje 4547 m14. nt 1970 nc kletjo jjiodomo za 9.950.000511. telefon 041 70B-198. Svetovanje Ivan Andre) Krbavac i. p. Borita pri Šmortnein 57 c bilja. «27 EHOSOBNO aanavaaje na Htatinji prodam v Šentjurju pa sobo WC kopalnico vse Dpremljeno.Telefoo 579-8391 ali 5741-239. 458 OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA "Ih m Kočevar Polzela Ločica 65d Tel: 03/ 5701 221 041 754 865 Rax: O3/ 5701 447 Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina plačilna kartica osebno vozilo osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1 Celje. 49-22-963 Celju kupim. Telefon 04! 631-198. kupimo. Telefon 041 202-325031 311- jem. Telefon (03) 7001-611 041 476- APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611041476-104. n APARTMA na morju Hrvaška Stinica pri Joblancu 100 m2 od morja oddam za dopuste. Telefon 041 731-737. 4304 APARTMA na Rogli 4 ležišča oddam za poletne dopuste. Telefon 041 731-737. 4305 ENOSOBNO delno opremljeno stanovanje na Zelenici polletna varščina oddam. Telefon 041 774-959. 3896 BREZ najemnine v mirnem tihem okolju v okolici Loškega oddam mimi osebi sobo s kopalnico. Najraje mlajši upokojenki. Pričakujem pomoč pri urejanju hiše in okolice. Kličite učiteljico po telefonu 040 658-288. 4453 DVOSOBNO stanovanje v hiši Šempeter-Vransko predplačilo oddam. Kličite od petka do nedelje od 17. do 22. ure telefon 041 564-251. 45394540 Informacije na naslovu: D.J. DON. d.o.o.. Tovarniška cesta 15 3312 Prebold. Tel.: 03 703 63 80 vsak delovni dan od 8. do 15. ure ali na mobitel 041 880 720. CEUE UL. XIV. DIVIZIJE 14 {R«»»ini .enter) TEL.: 03/ 42 74 378 ¦¦¦v NOVO: LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA) STANOVANJE v Debru oddam starejšim ali mlajšim osebam brez otrok in z rednimi dohodki. Telefon 031 868-201. L719 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454. 4565 V ŽALCU oddam v najem garsonjero 34 m2. Telefon 041 252-991. Ž437 0PREMUENI pisarni v poslovni zgradbi v Celju oddam. Telefon 041 631-198. DVOSOBNO stanovanje s teraso v Celju oddam v nojem bližina Interspora. Telefon 031 548451. 4585 STANOVANJE v bližini Celja nudim v zameno za pomoč oziroma oskrbo polpokretne ženske. Telefon 5461 -186. 46io NE0PREMUEN0 trisobno stanovanje 74 m1 v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine Kocenova 4 Celje www.prijaz-nost.com telefon 041 727-301 548-2002. 4620 PRITLIČNI prostor velikost približno 20 m1 ob Mariborski cesti oddamo ali prodamo za 53 mio SIT. Prijaznost nepremičnine Kocenova 4 Celje www.prijaz-nost.com telefon 041 727-301 548-2002. 4620 MANJŠO opremljeno garsonjero na Otoku oddamo ženski. Prijaznost nepremičnine Kocenova 4 Celje www.prijaznost.com telefon 041727-301548-2002. 4620 NAJAMEM MAMICA z otrokom najame manjše stanovanje redno plačilo stroškov. Telefon 031 366-297. 4563 ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero v laškem ali Celju najamem. Najemnina do 20.000 SIT. Telefon 040 667-725. L721 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici najamem. Telefon 041 727-301. MENJAM NEPROFITNO stanovanje (lastnik Nepremičnine d. o. o.) v centru Celja (garsonjera novo adaptirana) menjam za večje (60 do 70 m2) v centru Celja lahko starejše. Telefon 040 636406. 456i PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10I Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop PTTTrpmrri AU iščete UGODEN KREDIT? Gotovinski avtomobilski hipotekami ter stanovanjski do 15 let po ugodni obrestni meri za zaposlene ter upokojence. Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50 ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-560 ^DELFIN TAKOIti! I NUDIMO POSOJILA do 300.000 sit 034925956 031862140 OPREMA PRODAM DOBRO ohranjeno spalnico cena 20.000 SIT prodam. Telefon 041 520-297. Š530 LESEN luster lepo izdelan šest svetil prodam. Telefon 5461-601. 4362 SESTAVLJIV regal za dnevno sobo temen prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 810-863. 4411 ŠTEDILNIK na trdo gorivo kromiran nov in malo rabljeno zamrzovalno skrinjo 250 I prodam. Telefon 031 747-2185805-301. 4421 ZAMRZOVALNO skrinjo 3501 prodam. Oddam pralni stroj Gorenje. Telefon 5461-741040230-124. 4504 KOTNO sedežno garnituro staro 2 leti poceni prodam.Telefon 5471-014. 4525 LEPO ohranjeno pohištvo in belo tehniko prodam. Telefon 041 623-925. 4626 Sntoer'si trgovina v~j?lj košarica e-mail: kosarica@volja.net 310 Žalec. Pemovo 57284180 ali Petje 1EJAM0 TRADIC «E V KOŠARIC V SOBOTO. 14.8.: 0NALN0 VESELO I ZABAVAU VAS B0Đ0 PRIUUBIJENI MODRIJANI. ZATO KUPUJTE V KOŠARICI KAJTI VSI NAKUPI OD 1. 7.2004 PA VSE DO 14. 8.2004 SE SEŠTEVAJO IN PREJEU BOSTE KUPONCKE ZA HRANO IN PIJAČO! KRMNI JEČMEN 1 KG..........................34.90 SIT PESNI REZANC11 KG..........................59.90 SIT KRMA NSK 35/11 KG......................... 7290 SIT MOTORNO OUE CASTROL MAGNETIC 10 40-GRAT1S1 L ŠAMPONA ZAAVTO... 5.990 SIT KIOBASE ZA PSE 6.8 KG SAMO .... I.649.90SIT PORT1ANDSKI CEMENT MB 450 50 KG SAN».................. 1199.00 SIT/NAD 1 PALETO PRAŠEK ARB 15 KG..........................5.499 SIT RASTLINSKO OUE FRIOLA 5 L..............1.100 SIT TRAJNO PLANINSKO MLEK0113.5.. 130 SIT ID PLATO..... .............2 399 srr CENE VELJAJO 00 RAZPRODAJE ZALOGI h Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov pregledujete tam objavljeno ponudbo prebrskate rumene strani SODELUJEJO: a*;asaasa. DELO — es* věstník «gn« M> ERC MALI OGLASI - INFORMACIJE RABLJENO pohištvo in belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 4626 GRADBENI MATERIAL DESET dni starega bikca simentaka kupim. Telefon 5822-328. 4sig VEČJO količino bukovih metrskih drv prodam. Telefon (03) 5797-076. 4135 | ŽIVALI KLAVNO živino menjam za plemenske krave ali breje telice. Več toplokrvnih konj prodam. Telefon 031562-369. 4364 KMETIJSKI PRIDELKI PRAŠIČE mesnate pasme od 30 do 130 kg prodam. Telefon 810-3076 zvečer. Š396 JARKICE rjave grahaste in črne ter peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter Lopata 55 Celje telefon (03) 5472-070031 461-798. 2817 PRAŠIČE težke od 20 do 150 kg možen prevoz prodam. Telefon (03) 5823-229041 656-078. 4075 BURSKE mladiče in srnaste koze prodam. Telefon 031 800-2555743-517. Š5i9 KAKOVOSTNE prašiče težke od 25 do 130 kg z možnostjo dostave prodam. Telefon 5823-210041455-732. S526 JAG UJETA za zakol ali nadaljnjo rejo ter plemenskega ovna prodom. Telefon 041 759-681. S 496 KOBILO B kontrolo zelo delovno tudi za jezdenje primerna za otroke prodam. Telefon (03) 5488-106. 4374 PSIČK0 nemško ovčarko staro 3 mesece prodam. Telefon 5793-367. 4405 KOBILO šeko z žrebetom ponovno brejo staro 4 leta prodam. Telefon 5805-064031 801-374. S531 MLADO kozo staro tri mesece in pol od dobre molznice prodam. Telefon (03) 5841-612. 4422 TEUCO pasma limuzin brejo 7 mesecev prodam za doplačilo lahko vzamem manjšo teličko za nadaljnjo rejo. Telefon 5722-525. ž 429 SAMČKA in samičko pasma rotweiler čistokrvna brez rodovnika ugodno prodam. Telefon 041815-935. 4449 BIKCA starega 10 tednov in kravo peto tele prodam. Telefon (03) 5471-663. 4452 DVE lepi telički težki približno 200 kg primerni za nadaljnjo rejo prodam. Telefon (03) 5829-179. p TRI telice od 250 do 500 kg in tri plemenske krave za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 031 877-102 (03) 5795-653 v večernih urah. 4474 KONJA starega 4 leta ujahanega primernega za šport preskakovanje vožnjo prodam cena po dogovoru. Telefon 041 594-997(03)5473-766. 4480 NEMŠKE ovčarje in zlate prinašake mladički čistokivni brez rodovnika odličnih staršev prodam. Telefon (03) 586-9299041 966-252. 4521 MINI šetkmd kobilice in žrebca višina od 75 do 82 cm in pritlikave koze prodam. Telefon 041 203-156. Š533 DVE ovdci stari 5 mesecev prodam. Telefon (03) 57334)75. LTIS JAGENJČKE za nadaljnjo rejo ali očiščene prodam možna tudi dostava. Telefon 041711-333. 4560 ČREDO ovac in ovna plemenski ugodno prodam.Telefon 041 550-543. Š534 TELIČKO simenlalko staro 10 dni ugodno prodam. Telefon 5794-235. Š535 TEUCO brejo 8 mesecev prodam. Telefon 031 598493. L720 DVE kobili vozni lahko v paru ali posamezno ena s pikastim žrebetom izredno mirni prodam možna menjava za klavno kobilo ali govejo živino. Telefon 031 515-187. 4602 ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodajamo na kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041741-028. 4615 SLAMO v kockah prodam. Telefon 041317-288. 4490 DOBRO domačo slivovko prodam. Telefon (03) 573-6750. 4270 OSTALO BAURANO seno v kockah in snopovezalko za BCS prodam. Telefon 5794-324. 4380 KUNEC francoz zajklja kalifornijka 3. mlo-dič in dele zajčnika prodam. Telefon 040500-796. 4450 PVC posode. 1002201 hrastovo kod 3501 mlin za grozdje novo kolo satelitsko anteno prodam. Telefon 031 451-575. ta od 6 do 12 let ugodno prodam. Telefon 041 375-255(03)5471-897. pilnko Stihi skoraj nov 1001 sod nerjavečo pločevina 300 I plastični škaf malo rabljen posebna kakovost 901 masiven plastični kanister s pipo zelo ugodno prodam. Telefon 5472-413. BAZEN čisto nov še zapakiran velikost 300-65 prodam. Telefon 041210451. 4553 KOMPLETNO keramiko za kopalnico: kad bide školjko itd. novo za 50 ceneje domačo slivovko prodam. Telefon 031 806-041. 45504551 OSEBNI računalnik brez ekrana 400 Mh barvni TV Gorenje električni šivalni stroj Bogat prostostoječi kovinska mizo za računalnik prodam. Telefon 041 785-456. 4579 OTROŠKO kolo MBX lkokko primemo za otroke od 3 do 5 let prodam. Telefon 041211-151. 4598 MALO rabljeno šolsko torbo Schneiders za 1. ali 2. razred OŠ ugodno prodam. Telefon 031 883-155. 4597 KRAVE simentalke in teleta jabolčnik in nakladalko Sip 25 prodam. Telefon 031 575-514. 4610 LONČENO peč kamin malo rabljeno na trdo gorivo prodam. Telefon (03) 5774-156. STAR predmet sem dober plačnik in pridem no dom kupim. Telefon 031 809-043. MLATILNIC0 na popolno čiščenje in večji gumi voz podarim. Telefon 041 968-' 562 Celje. 4546 ZMENKI FANT star 32 let visoke postave temnih las rad hodim v naravo in kino želim spoznati resno dekle staro od 29 do 32 let iz okolice Celja. Telefon 041 987-638. 4385 58-letni zelo situiran vdovec želi spoznati prijazno žensko do 58 let za resno zvezo. Telefon 090 74-42 kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan Žarko Prezelj S. p. Kraigherjeva 11 Celje. 4532 Vem da ob temnem koncu nekega dne mi poreče sonce svoj poslednji zbogom. (R. Tagore) ZAHVALA ANICE KALAPATI s Teharske ceste 51 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala gospe Duški Košak ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani. Žalujoči vsi njeni. Ni več trpljenja ne bolečin življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA RAFKA GREGORCA ». s Frankolovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem sosedom in znancem ki ste nam v težkih trenutkih pomagali darovali sveče cvetje sv. maše prispevali za obnovo cerkve in izrekali sožalja. Posebna zahvala dr. Prazniku zdravnikom in osebju nevrokirurškega oddelka Kliničnega centra Ljubljana in nevrološkega oddelka bolnišnice Celje. Hvala duhovnikom patru Branku g. Lampretu in g. Selčanu za lepo opravljen obred govornikoma g. Podergajsu in ge. Janji Srebot za ganljive besede ob grobu moškemu zboru Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo in cerkvenim pevcem za odpete pesmi. Hvala Gasilskemu društvu Frankolovo za lepo organizacijo pogreba in vsem ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica sinova Elči in Leon z družinama. IŠČEM urejenega in poštenega moškega ZAPOSLIMO k starega 60 let in visokega 172 cm. Samo resne ponudbe po telefonu 041 944- 791. VDOVA 50 let išče poštenega moškega starega od 50 do 65. let. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro MORJE. 4503 464etni inženir urejen moški želi spoznati prijateljico od 35 do 44 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647. 4532 ZAPOSLITEV področju širše okolice Celja za dostavo že naročenega in plačanega knjižnega programa ter sprejemanje novih naročil. Pogoj: izpit B kategorije in lastno vozilo. Predhodne izkušn je zaželene. Za dodatne informacije pokličite Prešernovo družbo d. d. Opekarska 4 a Ljubljana telefon (03) 491-8510 (Pamela Nina). V erotični trgovini v Celju zaposlimo prodajalca/ko. Pogoji: ustrezna izobrazba. 5 let delovnih izkušenj lasten prevoz starost ni pogoj. Pisne vloge pošljite na Venera Shop d.o.o. Zg. Jezersko 824206 Zg. Jezersko. Info: 041 621-420. V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563041570-187. Demon s. p. Selo 7 Velenje. n MLAJŠO natakarico natakarja zaposli dnevni bar Choo-Choo v centru Celja. Ugoden delovni čas. Telefon 031 616-695. Niko Popovič s. p. Levstikova 8 Celje. 4614 Zaposlimo: 2 ključavničarja 2 mizarja 2 delavca za priučitev Rok za prijavo 15 dni. Informacije 041/353 090 g. Erjavec._ ZAP0SUM0 voznika kiper kamiona. Telefon 041 625-913 (03) 5648-043. AGM Primož Nemec s. p. Sedraž 3 Laško. 4432 ZAP0SUM0 zidarja. Telefon 041 625-913 (03) 56484)43. AGM Primož Nemec s. p. Sedraž 3 Laško. 4432 V GOSTILNI in pizzerip v Celju zaposlimo KV kuharja-co in natakarico. Informacije po telefonu 031 393-832 in popoldan (03) 491-6060. Ida Alelšek Petrič s. p. gostilna in pizzerija Kladhrar Celje Kersnikova 31. Iščemo samostojne prevoznike na področju Celja in Velenja. Ponudbe pošljite na naslov: Yellogistics Meljskac. 84.2000 Maribor. tel.: 02/2380-520 mizarja in delavca za razna dela v parketami. Starost od 18 do 30 let gsm; 041/654-430. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame babice in prababice ANE FEGEŠ roj. Žunec (1918-2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijateljem in znancem ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami darovali cvetje in sveče izrekali pisna in ustna sožalja ter darovali za maše. Hvala celotnemu osebju Špesovega doma iz Vojnika. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in vsem ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. 1 Ni te na pragu več ni te v hiši. Nihče tvojega glasu ne sliši. Bolečine hude si prestala zdaj boš tiho mimo spala a v naših srcih za vedno boš ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene ZOFIJE SELIČ iz Osredka pri Šentjurju (1929-2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijateljem in znancem za nesebično pomoč izražena pisna in usma sožalja ter darovano cvetje sveče in svete maše. Posebna zahvala župniku gospodu Milanu Strmšku za lepo opravljen obred govorniku gospodu Zlatku Zu-pancu za besede slovesa in pevcem sv. Jakoba za lepo odpete pesmi. Še enkrat hvala vsem ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc in ostalo sorodstvo. ZAP0SUM0 delavca za pomožno dela v gradbeništvu. Telefon 041 625-913 (03) 5648-043. AGM Primož Nemec s. p. Sedraž 3 Laško. 4432 ZAPOSLIMO natakarja v piceriji v Rimskih Toplicah. Telefon 041 625-913 (03) 56484)43. AGM Primož Nemec s. p. Sedraž 3 Laško. 4432 POSTANITE uspešen prodajalec Ob organizaciji disciplini predanosti in osebni odgovornosti združeni s prodajnim znanjem pridnostjo in družabnimi spretnostmi je enostavno. Zaposlimo več zastopnikov. Telefon 041 677-467. Ani-star Anica Špoljar s. p. Vojkova 7 Celje. ZAPOSUMkozmetkarko. Telefon 041386-490 informacije po 20. uri. Kozmetični salon Barbara Drofenikova 16 Šentjur. Š536 TOČKA bar Igor Dremšak s. p. Brezova 30 Šmartno v RD zaposli dekle zo strežbo za nedoločen čas. Telefon 041250010. 4605 V NOVI restavroaji v Celeia parku v centru Celja zaposlimo kuharico 2 natokarja-ici z znanjem strežbe hrane šefa strežbe 5 natakarjev-ic za delo v baru ter študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p. Levstikova 3 Celje 4604 Posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi ki ste osamljeni pokličite ZAPOSLIMO voznika kiper kamiona v podjetju AGM Primož Nemec s. p. Sedraž 3 I Laško telefon (03) 5648043041625-913. 4617 ZAPOSLIMO zidarja ali pomožnega delavca v podjetju AGM Primož Nemec s. p. Sedraž 3 Laško telefon (03) 56484)43 041625-913. 4617 RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne slroje in napn?ve za gradbeništvo in druge delavnosti. Izposojevalnica Sam s. p. Bratov Dobro tinSkov 13 Hud in ja. (olio Telelon 041 6!»«5414-311 som HFIRI krediti. Telefon (03) 5410-118041 578-5S6. Shore d. o. o. Mariborsko 7 <* Oai/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK Jazbec Milena s.p. Bistrica ob Sotli 13 Bistrica ob Sotli. P^^edeievanie 24i L A 090 44 171 BAGAT servis šivalnih strojev likalnikov in prodaja novih ter rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p. Savinjska cesta 108 Žalec. Telefon 7103-144. 2380 NUDIM inštruktije iz matematike fizike in mehanike. Petka Peter Košir s. p. Celje telefon 031 616-970. 3951 SELITVE prevozi pohištva po Sloveniji in * tujino. Telefon 031 393-249031 446-290. Boštjan Južna s. p. Zlateče 2 a Šentjur. 4238 TLAKOVANJE polaganje robnikov kanalizacije odvodnjavanje strojni izkopi zidava opornih zidov. Jostss d. n. 0. Javor-jeva 4 Celje telefon 041 644-931. KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 dr. J. Zimmerman. Koper__ mm 26. julija 2004 smo se v družinskem krogu poslovili od našega dragega moža očeta in dedka JOŽETA RESNIKA Za vedno boš ostal v naših srcih. Tvoji: žena Anica z družino in sin Jožko z družino. Leti leti lastovka domov domov košček mojega srca nesi s sabo lastovka videla boš moje drage moj dragi jaz nič več vrnila se ne bom... V SPOMIN FANIKI SLUGA roj. Kovačič v Vonarju Pristava pri Mestinju (1957-2003) Odšla si vendar si še vedno z nami v naših srcih. Vsi tvoji. T7Tam kjer si Simona ti ni sonca ne luči le tvoj nasmeh nam v srcih živi. Pot nas vodi tja kjer tvoj dom rože krasijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN SIMONI IRSIC iz Rifengozda (5.10.1974-3.8.1994) Minilo je deseto leto žalosti bolečine kar te ni a vendar z nami si. Hvala vsem ki prižigate sveče in postojite ob njenem Tvoji neutolažljivi: ati mamica sestri Marjanca in Katja ter bratje Marjan Mitja in Milan. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža očeta in dedka JANEZA ŠALAMUNA iz Gotovelj (1930 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem ki so ga pospremili k večnemu počitku darovali cvetje sveče in za sv. maše ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred pevcem govorniku in pogrebnemu zavodu Morana. Iskrena hvala tudi dr. Grilu iz celjske bolnišnice za trud in dr. Artičkovi. Posebna zahvala patronažni sestri Idi za skrb in prijaznost ki nam je bila v veliko uteho. Žalujoči: žena Alojzija hčerka Dragica sin Janko vnukinje Petra Saška in Katja ter ostalo sorodstvo. Bolečina se ne da skriti tudi solze je moč zatajiti le praznine ki ostaja se ne da nadomestiti... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža očeta starega ata in svaka VINKA TIFENGRABERJA z Ljubečne Sodinova ulica 7 (7.9.1943-28.7.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani izrekali tolažilne besede ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem ki ste ga imeli radi. V globoki žalosti: žena Marica hčerka Marjeta in ostali sorodniki. Prižiga se luč spomina v srcu ostaja tiha bolečina ko gledamo naokrog povsod so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedi j a STANISLAVA DOBOČNIKA iz Vizjakove ulice 3 na Ljubečni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom prijateljem in znancem ki so nam izrazili sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala vsem gasilcem pevcem za odpete žalostinke gospodu za odigrano Tišino Antonu Mirniku za zadnje besede slovesa gospodu Kostanjšku za ganljivo opravljen obred gastro oddelku za lajšanje bolečin družinama Petran in Nunčič-Einsidler za darovane sv. maše ter Ljubečni Art za darovano cvetje in sveče. Vsem in vsakemu posebej hvala ker ste ga množično spremljali na njegovi zadnji poti ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: sin Slavko z Martino hčerka Lidija Milan z družino vnuki Grega David Rok in Matic. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre sestre ANICE KALUDER e iskreno zahvaljujemo vsem ki ste jo pospremili n njeni zadnji poti. Žalujoči: sestre Romana Irena in Magda ter brat Branko z družinami. Ob nenadni izgubi drage mame tašče in stare mame OLGE JANCIC se zahvaljujemo vsem družinskim članom in prijateljem ki ste jo pospremili na zadnji poti darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA V globoki žalosti nas je zapustil dragi mož oče stari oče brat JANKO KOVAČIČ (1941-2004) Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom prijateljem sosedom in znancem ki ste ga v njegovi zadnji bitki obiskovali na njegovem domu mu krajšali čas in ga razveseljevali z drobnimi pozornostmi. Hvala izrekamo njegovi osebni zdravnici ge. Mariji Komerički ki je v zadnjih tednih skrbela za njegovo boljše počutje in s tihim razumevanjem hrabrila družino. Posebno zahvalo izrekamo celotni ekipi gastro oddelka celjske bolnišnice za požrtvovalnost skrb in tople besede ob njegovi bolniški postelji. Hvala vsem ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti sorodnikom govornicama ki sta obudili spomin na njegov kolektiv Cinkarno Celje in rodno Kozjansko kozjanskemu zborčku za odpete žalostinke prijateljem in znancem ki ste prišli od vsepovsod in g. Čonču za opravljen cerkveni obred. Hvala za darovano cvetje sveče in svete maše hvala za tolažilne besede. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vsi njegovi. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 22. 7.: Danica AHAČIČ iz Šmartna ob Paki - deklico Mojca ŠON iz Rečice ob Savinji - dečka Marjetka FINK iz Zreč - deklico Slavica MANDIR iz Celja - dečka Tina STROPNIK iz Žalca - deklico Urška KUŽNER iz Celja - dečka Saška LIPOVŠEK - DELAKORDA iz Celja - dečka. 23. 7.: Natalija PETRNEL iz Prebolda - deklico Albina BIDER iz Rečice ob Savinji - deklico Martina RAZ-BORŠEK iz Celja - deklico Valerija TEMNIK iz Celja -deklico Marija CIZEJ iz Polzele - dečka. 24. 7.: Nataša PLANINŠEK iz Šmarja - dečka Špela GOLJEVŠČEK iz Vitanja -dečka Mojca KOLAR iz Celja - dečka Vesna ŠTRAUS iz Gomilskega - dečka. 25. 7.: Nataša CIZEJ iz Petrovč - deklico Ana VODEB iz Šentjurja - dečka. 26. 7.: Marija GROSEK iz Ponikve - dečka Tanja RO-BAR iz Loč - dečka Simona KORAŽUA iz Rogaške Slatine - deklico. 27.7.: Alenka KLEMENČIČ iz Šentjurja - dečka Viktorija ZAVRŠKI iz Rogaške Slatine - dečka Rosanda KLA-KOČER iz Šentjurja - deklico Martina VOZLIČ iz Žalca - deklico. 28. 7.: Maja VOGLAR iz Škofje vasi - deklico Kristina PETEK iz Braslovč - dečka Valentina BARBULOVIĆ iz Celja - dečka dvojčka. 29. 7.: Urška NOVAK iz Žalca - deklico Simona KOSEM iz Radeč - dečka Zdenka ZABASU iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico Klavdija LEBER iz Žalca - dečka Romanca JELEN iz Tabora -dečka. I POROKE Celje Poročili so se: Bernard CIZEJ iz Celja in Debra Ann FAZIO iz Kalifornije Damjan KOMPARE in Tatjana ŠI-VAK oba iz Gave. Velenje Poročila sta se: Bogdan KRISTAVČNIK in Baška SUPER oba iz Gaberk. SMRTI Celje Umrli so: Stanislav DO-BOČNIK iz Ljubečne 76 let Franc BERGER iz Celja 90 let Jožefa SELIČ iz Osredka 75 let Marija SMRKOU iz Vojnika 90 let Vera ŠTAR-KEL iz Lipnega Dola 77 let Vekoslav VERDEL iz Kaple 63 let Katarina KOVAČIČ iz Celja 92 let Danijela TURNŠEK iz Celja 71 let Ana KA-LAPATI iz Celja 82 let Irena MLAKAR iz Celja 61 let Darko SOTLAR iz Sedraža 44 let Rafael GREGORC iz Bezenškovega Bukovja 71 let Martin ŠERC iz Sv. Jurija 55 let Janez KOVAČIČ iz Celja 63 let Ivan PIŠEK iz Celja 75 let. Vida KROPIV-ŠEK iz Celja 69 let Antonija POGOREVC iz Vitanja 74 let Jožef RESNIK iz Celja 78 let Štefanija ŠTANTE iz Podgorja pod Čerinom 80 let Jurij BREZVOŠEK iz Malih Dol 86 let. Milica JOVA-NOV iz Celja 44 let Franc KRZNAR iz Nove Cerkve 57 let Ana FEGEŠ iz Arclina 86 let Mira GODEC iz Slane 73 let Marija KRAŠEK iz Celja 72 let Zofija STOJANO-VIČ iz Celja 77 let Jožef Franc PAVLIČ iz Celja 71 let Ivan SOTELŠEK iz Zvodna 63 let. Velenje Umrli so: Ana JAKOP iz Sa-vine 77 let Jožefa UCMAN iz Maribora 89 let Frančiška BEZOVŠEK iz Florjana 87 let Anton TURK iz Nazarij 78 let Ivan MLINAR iz Raven na Koroškem 61 let Frančišek ČEDE iz Malega vrha 82 let Marija LETNAR iz Pijovcev 84 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija ULAMEC iz Dobrine 93 let Albina OREHOVAC iz Šentjurja 82 let. Nagradna križanka ADAMAS 1 Počitniški hit 1 srebrni nakit informa- S zoSSan Sna zak0wín0 2 ADAMAS Žalec Šlandrov trg 32 SS 4 ali najnižja meja ŠpokiÍ!) vjrnp1 lîiH s s wiiski prbočwk pogovora Ur 19 a delec 3 smrtz ^amezT 12 -Sr ćolnna w pravo- cvetno ss 6 7 pugíek 21 t™ SI H zS "sr 20 S predstave 15 S največja 10 lepilvuez "remua" IK «ffif 5 — (pogov) kopc 1 s" s dvoavka ssa «s? sk — mhcrk 8 sćep« n 9 iwo i Poletni hit J srebrninakit i adamas predstav 18 aoaivias 9E 16 = 14 Celje Ljubljanska 10 Nagradni razpis: 1. nagrada: darilni bon Adamasa za 5.000 SIT 2. nagrada: darilni bon Adamasa za 3.000 SIT 3. nagrada: trije darilni boni Adamasa po 1.000 SIT Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo) ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC Prešernova 193000 Celje do četrtka 12. avgusta 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika ki je izšla 22. julija. Prispelo je 1146 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 29 Vodoravno: REBRO OSEIN SKRB ORANJE MARY RAVIOLI MIRT MANASTIR SIESTA OVEN ARH ALA ZJ TSAVO GUGALNICA PADI ASHTON ANIKA ES TEIN TVARINE ORR JAN RONALDO SA TARAKI UTOR ETER MIOM NOJ KOMATAR ROMANO ARAKAN VAIL DAWN FRASER RAE AKIBA GRM TAPET ODA IRENA. Geslo: Olimpijske zmagovalke v plavanju. Izid žrebanja: 1. nagrado: kopanje in pico za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Andrej Runjak Pucova 1 3000 Celje. 2. nagrado: kopanje in pico za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Franc Kuk Blato 12 3210 Slovenske Konjice. 3. nagrado: knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi prejmejo: Jelka Jakop Sp. Gabernik 25 3241 Podplat Ljudmila Raušl Kovinarska 3 c 8270 Krško in Milan Flis Vojkova 43000 Celje. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 I9 20 Ž!- ADAMA« KUPON ADAMAS Ime in priimek:_ Davčna številka: _ HOROSKOP Ona Ne ženite si preveč k srcu da ste se ob prevroči juhi opekli - to bi se lahko zgodilo tudi drugim. Brez tveganja pač ni uspeha. Svoj pogled usmerite v lepši jutri ki vsekakor prihaja - počasi a zanesljivo! On: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne in ponovno boste dobili občutek da igrate pomembno vlogo v svoji družbi. To vam bo na nek način zelo laskalo po drugi strani pa odprlo tudi lepe možnosti v ljubezni. Ona: Po sili razmer se boste morali lotiti precej neprijetnega opravila vendar pa boste kaj kmalu ugotovili da je tudi na tem področju možno marsikaj doseči Do izraza bo prišla predvsem vaša izjemna iznajdljivost. On: Čeprav boste imeli lepe in poštene namene boste naleteli na gluha ušesa. Vendar se nikar preveč ne vznemirjajte; vedno obstaja kakšen drug izhod ki vas bo po stranski poti pripeljal do želenega cilja. Ona: Deležni boste cele kopice komplimentov na račun vaše poslovne odlotitve izpred nekaj dni ki očitno ni ostala povsem neopažena. Sedaj pa je čas za praznovanje zato ga tudi izkoristite. On: Nikakor se ne boste uspeli sprijazniti z novimi razmerji v vaši družbi kar vam lahko i> veliki meri pokvari načrte. Vaše namere bodo sicer dobre vendar pa nikjer ne piše da ne obstajajo še boljše možnosti. Ona : Nekdo vas bo opozot na prizadevanje prijatelja d bi na vsak način prišel v val bližino. Stvar sploh ne bo tak nedolžna saj se lahko iz teg razvije prav prijetna avantut ali še celo kaj več. On: Nikar se ne predajte ma lodušju saj se vam zaradi em ga neuspeha ne bo podrlo ce lotno življenje. Pomislite na p hodnost ki vam obeta mai kateri prijeten trenutek. Ni ni popoln zato ne poskuši storiti nemogočega. Ona: Prijateljica vam jo h pošteno zagodla čeprav van bo hotela v bistvu samo pom gati. Nikar ji ne zamerite v6 sih se še tako dober namen lahki izrodi. To je del usode na fca tero ljudje nimamo vpliva za to bodite obzirni. On: S pogovorom boste reši li neprijetnosti ki so se začeli j pojavljati med vami in vašo pan nerko in tako ponovno ustva rili sožitje-med vama. Trenm no obdobje je več kot idealm za resne načrte za prihodnost Ona: Naredili boste velik faj rak k zbližanju s svojim ne* danjim partnerjem ki ga enoji stavno ne morete pozabiti. Bár dite predvsem odkriti in videl boste da se bo na koncu v« skupaj obrnilo natanko taka kot pa si to želite. On: Dajte prijateljici čas sa se bo kaj kmalu opogumila úi naredila korak več k vajinem^ partnerstvu. Obeta se vam izjemno romantično doživetje m vas bo na nek način preseneti lo vendar v vas pustilo t. obilo sreče. Ona: Nekdo si bo na vse krip-Ije prizadeval da bi vam kar najbolj nagajal vendar pa se za tem skriva veliko več kot pa le na-gajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kaj hitro boste opazili da vas mogoče celo ljubi. On: Obiskala vas bo nepričakovana sreča ki pa bo le prehodnega značaja. Seveda pa to še ne pomeni da je ne boste do konca izkoristili. Pazite se prijateljevih namenov saj so vse prej kot odkriti in prijazni. Ona: Tokrat morate dokazati svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boste morali svojo pravo podobo saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi da jo izgubite. On: Srčna izvoljenka bo povsem razumela vaše težave in položaj v katerem ste se znašli ter vam v tej situaciji tudi brezkompromisno priskotila na pomoč. Takoj vam bo lažje pri srcu saj boste vedeli da niste ostali sami. Ona: Veselili se boste v družbi svojega ljubezenskega izvoljenca ki vas bo presenetU s povabilom na prijeten izlet. Povsem se boste predali ljubimkanju in na ta način kar nekako pozabili na vsakdanje težave. On: Izpolnila se vam bodo pričakovanja na ljubezenskem področju saj se boprijetnaznan-ka končno odločila za zmenek z vami. Odlično se boste zabavali in si na vsak način zagotovili pot do njenega srca. Ona: Izredno ugoden it za resne odločitve v ljubez skih odnosih je pred vami. Posvetite se svojemu partnerju kajti to bo najboljša naložba za prt hodnost ki vama bo prineslal veliko več kot pa sta mislM na začetku. On: Pazite da o vsem ktm se je dogajalo z vami ne zvedo I tudi vaši prijatelji saj lahko novice pridejo na povsem napaň na ušesa. Obdržite svoje teži ve zase saj nekdo komaj čakaj i da vas lahko obrekuje. Ona: Nikar ne zadržujte sw jih čustev v sebi. ampak izpoveji te ljubezen prijatelju ki vam.' kar nekaj časa ne gre iz misli kot tudi njemu ki na nek samo čaka na vašo potezo. On: Uresničila se vam velika pričakovanja na ljubezen-1 skem področju saj si boste uspeli zagotoviti naklonjenost prijateljice ki je bila do sedaj pre cej hladna. Tokrat vam bo odpr la svoje srce in prijetno boste pre senečeni. Ona: Vse se bo začelo počasi obračati natanko tako kot ste predvidevali na začetku koše niste bdi povsem prepričani i \ svojo zmagoslavno pot na IjitJ bezenskem področju. Izkoristim to enkratno priložnost! On: Skoraj vam je uspelo doj seči želen cilj sedaj pa ste sfi tako grdo opekli. Nikar ne obm pajte - priložnosti bo še več km dovolj. In pozor: bliža se dan ko bo potrebno izpolniti pred kratkim dano obljubo! VODNIK mOMIMKMB Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Spider-Man 2 11.30.15.10.17.50.20.30. .2?» 11.00.14.00.16.00.18.0020.00.22.00 1MQ. 17.4020.2022.50 Zlobna dekleta 12.00.14.20.16.3018.4020.50TJ«? Michel Vailant . 12.30.17.00. mama.23.50 Hany Potter in jetnik iz Azkabana 1250.15.40 1830.21.00.2320 1850 15M19.3023.30 Umazani ples 2 13301730 2130 KOLOSEJ 14.00.16.00.18.0020.00.22.00 Spider-Man 2 ML 1620.19.102150 Punhar jSJffi 163019.00 Dobro jutro noí 23.40.2130 14.30.16.40.18.50.21.00.25.» 15.10.17.20.1930.21.40.23.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in sobota prcdtiavs so v soboto in nede'jg iiicir»|»ol ČETRTEK in NEDELJA NEDELJA Zora Swh mrtvecev PETEK m NEDELJA Starsky in Hutch Tref udar SOBOTA Tretpudar 21.00 Stara spelji se! 1830 Spider-Man2 2100 -glasno predvajanje Spider-Man 2 PETEK 18.30 in21.30Spider-Man2 mala dvorana 19.00 in21.30 Sladka saqa SOBOTA 18.00 in 20.30Spider-Man2 23110 -glasno predvajanje Spider-Man 2 mala dvorana 19.00 in 23.15Stad^/nava pe celje. Ljubljanska cesta 20 ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? BREZPLAČNA flgfl -| 3 4