Hmeljar, letnik 7836 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije NADPOVPReČNA LeTINA HMeLjA 2016 še NI ZASITILA POTReB SVeTOVNIH PIVOVARjeV Prof. dr. Martin Pavlovič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije S povzetkom tržnih razmer v svetovnem hmeljarstvu beležimo vsakoletne razmere na trgu s hmeljem, komentiramo možne smernice gibanja svetovnih površin s hmeljišči in dopolnjujemo informacije hmeljarjem za njihovo podjetniško odločanje, predvsem glede pomembnosti sklepanja dolgoročnih pogodb o odkupu hmelja. V večini držav pridelovalk hmelja so že poleti na skupno 54.510 ha površin hmeljišč nakazovali nadpovprečen pridelek hmelja letine 2016, ki bo po dejansko bogati letini (107.203 tone hmelja in 10.391 ton grenčic, oz. alfa-kislin) tudi na voljo pivovarnam. Že tretje leto zapored predstavlja rdečo nit tržnih informacij prevladujoče povpraševanje po hmelju rastočih malih pivovarn – tako v ZDA kot tudi v Evropi – in s tem posledično intenzivna obnova hmeljišč z aromatičnimi in dišavnimi sortami. Tudi na račun krčenja površin z grenčičnimi sortami, predvsem v ZDA. Iz predstavljenih poletnih statistik Mednarodne hmeljarske organizacije razberemo, da so ameriški hmeljarji v letu 2016 povečali površine za nadaljnjih 3.133 ha, v zadnjih treh letih pa že za več kot 7.000 ha. Z 21.440 ha so se še bolj utrdili na čelu obsega površin svetovne pridelave hmelja. Tudi letos so intenzivno obnavljali hmeljišča le z aromatičnimi in dišavnimi sortami (Citra +624 ha, Cascade +483 ha, Simcoe +442 ha, …). V Nemčiji poročajo za leto 2016 o še večji obnovi hmeljišč kot v 2015 (1.281 ha). Razširili so jih na skupno 18.598 ha. Podobno kot lani, so tudi letos najbolj obnovili visokogrenčično sorto Herkules (+732 ha) in dišavno sorto Mandarino Bavaria (+139 ha). Na Češkem so obnovili 348 ha in pridelujejo hmelj na 4.775 ha. V Sloveniji imamo z obnovo 149 ha v pridelavi skupaj 1.484 ha hmeljišč (preglednica 1). Za boljše podjetniško odločanje o obnovah hmeljišč in prodaji hmelja je potrebno - poleg različnih virov sprotnih tržnih informacij - spremljati tudi večletne podatke (slika 2). Prispevki o tržnih razmerah s hmeljem iz preteklih let v Hmeljarskih informacijah in v reviji Hmeljar takšne spremembe še dodatno pojasnjujejo. Na sliki 3 prikazujemo ciklično spreminjajoči se razkorak med globalno pridelavo grenčic in povpraševanjem pivovarn. Na osnovi teh nihanj so se na trgu z zamikom oblikovale cene, tako za pogodbeni odkup, kot tudi za prodajo prostih količin Slika 1: Razprava o tržnih razmerah hmeljarstva v Freisingu julija 2016 (z leve): dr. Johann Pichlmaier, Peter Hintermeier, Leslie A. Roy, dr. Martin Pavlovič, Zdenek Rosa in Bernard Ingwiller (vir: IHGC) Prispevek je zgoščen zbir različnih poslovnih poročil organizacij pridelovalcev in trgovskih hiš s hmeljem, zabeležk s treh sestankov Mednarodne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) v letu 2016 (slika 1) in informacij tujih hmeljarjev, trgovcev, v zadnjih letih tudi pivovarjev. Hmeljar, letnik 78 37 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Pr eg le dn ic a 1: P rik az p ov rš in te r p rid el ka h m el ja in g re nč ic p o dr ža va h za le ti 20 15 in 2 01 6 (v ir: IH GC ) Hmeljar, letnik 7838 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Ocenjujemo, da se bodo v letu 2017 tržne razmere v hmeljarstvu postopno spreminjale. K temu prispeva tudi napoved o nadaljnji obnovi oz. širjenju hmeljišč. Potencial ponudbe produktov hmelja – predvsem aromatičnih sort v 2016 – se že približuje ocenam ravni povpraševanja svetovnih pivovarn. Neznanka so še naprej zaloge produktov iz hmelja pri sicer maloštevilnih svetovnih trgovcih s hmeljem. Izpostaviti velja še komentarje s sej Ekonomske komisije Mednarodne hmeljarske organizacije, da so si mnoge rastoče male in srednje velike pivovarne v preteklih letih pogodbeno zagotovile zaloge hmelja za potrebe pričakovane rasti proizvodnje. Poraba še tako mikavnih produktov pa ima pri kupcih tudi svoje meje. Če sledimo trendom rasti proizvodnje sodobnih zvrsti piva - ki vsebujejo v primerjavi s tradicionalnimi recepti varjenja tudi od pet do desetkratne količine hmelja - je v ZDA že moč opaziti razpršene signale zmanjševanja rasti proizvodnje tovrstnih pivovarn. Pri tem seveda ostaja vprašanje, ali niso bile morda ocene številnih rastočih pivovarn o pričakovanih potencialih trga, oz. nadaljnji strmi rasti trga potrošnje pivcev »mlajše generacije« Slika 3: Proizvodnja in povpraševanje po grenčicah 2003-2015 (vir: E-malt.com, 08/2016) Slika 2: Prikaz svetovnih površin hmeljišč ter pridelka hmelja in grenčic od 2002 do 2016 (vir: IHGC) tudi v prihodnjih letih nekoliko preveč optimistične. Zgodovina je učiteljica življenja, tudi v poslovnem svetu. hmelja. V letih, ko so v svetu količine pridelanih grenčic izrazito presegale potrebe pivovarn (2008-2012), so bile posledično že kmalu po prvih ocenah trgovcev tudi cene za odkup prostih količin hmelja krepko nižje od proizvodnih stroškov. Celo tako nizke, da je hmelj več let ostajal kar v lastnih skladiščih preveč špekulativno naravnanih hmeljarjev. Skromnejša letina hmelja v letu 2013, predvsem v državah EU, ter že omenjeno povečano povpraševanje malih pivovarn pa je ponovno vrnilo optimizem med hmeljarje. Po skromni svetovni letini hmelja v letu 2015 - tako po pridelku kot tudi po količini grenčic – so razmere v letu 2016 drugačne. Za hmeljarstvo v Sloveniji je pomemben predvsem trg aromatičnih in dišavnih sort hmelja. Slika 3 ponazarja tudi tržne razmere v preteklih treh letih - z razkorakom med svetovno ponudbo grenčic v letu 2015 (7.760 t) in ocenjenim povpraševanjem po alfa-kislinah (10.311 t). Konec leta 2016 so svetovne tržne razmere za hmeljarje še vedno ugodne. Omogočajo sklepanje večletnih pogodb o prodaji hmelja in s tem gospodarno in izvozno konkurenčno pridelavo.