Masa sv. Vaclava. (Iz »Malostranskih pripovedek" Jana Nernde posloTenil PodravBki.) Naenkrat je aekaj sunilo v okno in jaz sem se oelo prestrašil. Morala sta bržkone zalučati vanjo fcamenček. Potem vnovifi. Na to se je oglasil močan naa^jtt glas — slišal sera, kako se je ondi nekdo rogal in kako sta moja tovariša zbežala. Odslej se n»č nista vrnila; zaman je vse pričakovanje. Se le sedaj se me je prvokrat polastil nekak aolgi žas. Porinil sem knjigo v torbo, prestopil k flFUgim naslonjačem ter zrl navzdol v cerkev. Sedaj m mi je zdelo, da vse ondi izgleda turobnejše nego popjrej, otožno eamo po sebi, navzlic temi. Kaj dobw) sem razločeval predmete ter bi jih bil opazil celo v bolj gosti temi, radi terra, ker so mi bili dolijro ananl. Toda na stebriCju in na oltarjih je viselo ˇ dolgih povesmih sinje platno, ogrinjajoče vse v «bo barvo, ali bolje rečeno, v eno brezbarvnost. Nagnil sem se preko ograje: ondi, ua desno, prav pod traljevim oratorijem, je gorela veCna luč. Ta sretilnik drži v svoji roki kamonita postava rudoieopa, znana ,,karijatida", kakor viseča v ozračju in pobarvana e barvo človeške polti. Ogenj se je blidial mirno, niti ne migljajoČ, slično tihi zvezdici na nfcbu. Uprav pod svetilnico sem videfl tlak, razdeljen ¦a pravilne četverokote, nasproti pa cerkvene klopi s irjiorudastini bloskom, a na bližnjein oltarju se je I« alabo lesketala zlata oprava nekakega lesenega tipa. Nikakor se nisem mogel spomniti, kdo bi bil (a STetnik in kalro je zgledal pri dnevni svetlobi. Moj pogled se je bil uprl v ^karijatido.* Lioe rudotopa je bilo osvetljeno od spodaj, njegor© oblike so ispladal« kot nekataoa umaaano rudaste kroglja- Napetih očij rudokopa, katerih smo se bali celo po dnevu, niti videti ni bilo. Nekoliko dalje strani je bila videti v temi rakev sv. Janeza Nepomuka, v kateri sem zamogel razločiti zgolj svetlejše barve. Pa sem vprl svoj pogled vnovič v rudokopa, in zdelo se mi je nakrat, da on nalašč drži glavo tako nazaj, kakor to delajo ljudje pri zvitem smebu in da rudečica njegovega lica izvira uprav iz tega zatajenega smeha. Nemara mi on namigava z roko proti moji strani ter se mi smeji. Pri tej misli me je prevzel strah. Zakril sem oči ter jel moliti. Pri tem mi je nekoliko odleglo; vstal sem ter drzno pogledal rudokopa. Plamenček se je bliščal rairnp kot poprej. V stolpti je ura odbila sedem. Zdajci se me polaste no^i neprijetni obfiutki. bjadno 5n zlasti je bilo hladno znotraj v eerkvi; Tresel sem se od mraza. Vreme je bilo snho, toda dasi tudi sem bil dobro opravljen, tpda nepotrebne obleke vendar le nlsem imel na sebi. Vrhu tega jel se je tudi oglašati glad. Navadna ura večerje je bila 2e prešla in jaz sem bil pozabil vzeti kaj hrane s seboj. Kmalu pa sem junagko začel kljubovati gladu t&r sem v tem jx)stu celo videl neko dostojno pripravo za o polunoči pričakovano blaženost. Toda moja volja je bila onemogla, da bi potlačil mraz, ki mi je prišinjal telo, treba mi je bilo kretati se^ da se na ta način vsaj nekoliko ORrejem. Hodil sera semtertje po k»ru. potem krenil za nizk« orgle, za katerimi so se nahajale stopnioe h gornjemu, glavnemu koru. Povsem seznanjen s prostorora, jel sem stopati kviSku. Prva stopnioa je zaSkripala in jaz sem pridržal eapo, toda šel sem na vsaV nafiiT^ dalje, potihoma in prfltridnQ, upraT takt>, lakor Bt ]• lo godflo r n«Oel}o, fco smo m bal, da maa fiOT«k, M je gonil meh, ne bi zapazil in nas ne zapodil, popre!j, predno smo se vtegnili skriti za katerega godca. Krenil sem na glavni kor. Sel sem korakoma, dokler nisem dospel čisto v ospredje. Sedaj sem bil povsem osamljen in brez vsakega nadzora ondi, kamor si nismo drznili hoditi drugače, negp s stisnenim srcem in kamor smo zahajali gledat z nekakšnim pesniškim navdušenjem. Ondj', na vrhu, na obeh siraneh orgel so bile prirejene klopi, slifine polukrožnjm v nekdanjih glediščih. Sedel sem na najnižjo stojinico, tesno poleg tipk. Kdo mi je mogel sedaj zabraniti, da ne bi aasviral katero na teh-le tipkab, ki so nas tako močno zapeljevale v greh? Potihoma sem se dotaknil! gornje in najbližnejše, kakor bi se bil bal, odstraniti raz nje prah; na to sem se je dotaknil s prstom že niočneje. Ta druga dotika je povzročila, da: scm začul nekak nepoznan glas ter nlehal sviralLi Zdelo se mi je, kakor bi bil povzročil kaj pregregnoga. Pred menoj so ležali ogromni psaltirji*, razpoIoženi po naslonjačih in ograjL Sedaj sem se mogel dotakniti <udi njili, mogel sem posknsiti; ali sem že dovolj močan, da bi vzdignil kateregn, izmed njlh. Po dnevu bi se te] skušnjavi gotovo ne bil ubranil. Ti orjaški psaltirji sa bili za nas zmirom nekaj ta|* nostnega. Bili so okovani s tožkim kositrom, deske ali platnice so bile polomljene; pergamentni listi, katere so obračali s poraoCjo losenih palic, so bit na spodnjih koncih povsem umazani, a oa teh li»« tib 30 s« blfcčal« stlata in pobanrano aagla-me Łrk»4 * Knjigc >a ar°kTn« peij«. Kobm skdL