Naj skala poka, dob se lomi, Slovenci zvestobe ne prodamo. Predtopničar Jožef Korpar, doma iz Oslušovee yrl Veliki Nedelil, nam piše dne 22.. julija s severnega bojišča: Po doljgem času imam spet prilikp, oglasiti se v Vašem cenjenem listu in nekoliko pojaisniti, kaj vse raora človek v tej straSni vojni preživeti. Sipočetka, lahko rečeno, je vsakega oblivala kurja polt^ ko so so zaslišali tojiovi in prasketanje pušk. Oblački razpočenih šra.pnelov so bili na gosto, kakor jata goiobov, ki so se pa počasi vefiali in izginjali. Koliko mraza je že vsak prestal, koliko žeje in gladu! Sedaj se nain radi tega ni ve6 treba pritoževati. Vse to in š'e veliko hujše reči pretrpi rad ,vsak za obrambo raile domovine. Veliko jih je, katere bodo stariši, žene ali otroci težko poigrešali, katori so že žrtvovali iu sfvoje življenje. Sedaj so zbežali mostali čez veliko reko Dnjestr, po nekaterih krajih so nafii že tudi na drugi strani. Tarakaj so so Rusi precej dobro zakopali. Po nekaterih krajih jim seveda to ne bo mtiogc poraagalo, naiše havbice jih bodo že izsule. Splošno imamo tu pri topništvu veliko premoč. Upamo, da bo do bežali marsikateri Rusi mimo svojih domov, ne da bi se zanje zmenili in jše dalje. Ko Ruse prema.gamo, pa smo pripravlj&ni, maščevaiti se s sveto jezo nad odpadniki na jugu, da bo tako kmalu izpolnjena slovenska narodna pesem:; ,,tSk)ala poka, dob se lomi, zemlja vBa se trese, bratje složni, stojimo trdni, kakor zidi grada!" — Pozdrav!