—   314   -
Iz upravne prakse.
upravnim oblastvom ne pristoja presojati, je li po pravu upis v zaznamek javnega blaga   Občina je dolžna vzdržati javni pot, četudi pot služi sosebno posamezniku.
Med občinami v okraji K. bili so vedno prepiri o vzdržanji potov, držečib se tamošnjega včlil<ega posestva. L. 1889. nastane znova takšen prepir z občino R. zaradi poprave mostička na potu kat. št. 618. v B., ki ga je bila voda raztrgala. Občinski odbor v R. ni hotel popraviti mostička, češ, da ga je vedno popravljalo veliko posestvo. Na to se veliko posestvo pritoži, trdeč, da je mo-stiček na javnem potu kat. št. 618 in da je torej dolžnost občine R. popraviti mostiček. Mostiček je del pota kat. št. 617 in 626 v R. Ti parceli je imelo poprej veliko posestvo, pri napravljanji novih zemljiških knjig pa so bili po zapisniku o lok. pozvedbah z dne 22. marcija 1880 izločeni kot javno blago in sicer na podlogi izjav poverjenikov, izvoljenih po občinskem zastopa v R., in po-razumno z zastopnikom velikega posestva, kateri si je pridržal pravico, da ta pota pripadata zopet velikemu posestvu, kedar bi prestala njiju javna potreba. Občina R. pa se je izjavila, da je vzlic temu veliko posestvo dolžno, pot in mostiček držati v dobrem stanu.  Temu se je veliko posestvo odločno upiralo.
Deželni odbor češki je odredil, naj najprvo občinski zastop v R. stori sklep, gre li tu v obče za javni pot, odnosno javni most, še-le potem bode odločiti o vzdržavanji mostu.
Občinski odbor v R. storil je v seji ta-le sklep: Občinski odbor ne prereka, da je ta pot bil pri napravljanji novih zemljiških knjig upisan kot javni pot; prereka pa, da bi poverjeniki pri napravljanji knjig bili upravičeni podpisati listine, tičoče se te stvari. Nadalje navaja občinski odbor, da je veliko posestvo vedno do današnjega dne imelo koristi od tega pota in ta pot posipalo, kar se velikemu posestvu tudi v bodoče prepušča, in pripomina se, da je pot trikrat z vratmi pregrajen, predno doseže podrti most, in torej ga je smatrati le za imetek, kateri se snuje iz posebnih pravnih razmer, občinski odbor pa se ne odpoveduje vožnjim, na tem potu uže pridobljenim pravicam.
—   316   —   '
Upravitelj velikega posestva se je zoper ta sklep pritožil, navajajoč, da je neosnovan ugovor občinskega odbora, kakor bi zastopnika občine pri napravljanji zemljiških knjig ne bila upravičena proglasiti pota kot javnega, neosnovan zategadelj ker sta se pota smatrala za javno blago vsled reklamacije občine. Izjavil se je upravitelj velikega posestva, da znova vsprejme pot v svojo upravo in vzdržavanje, ako se pripozna na podlogi občinske izjave zopet za zasebni imetek velikega posestva in se mu kot tak pripiše v zemljiški knjigi, a pridržuje si, da po svoji volji odtegne pot javnemu uživanju.
Okrajni odbor je zavrgel pritožbo vdikega posestva in občino oprostil od vzdržavanja potov kat. št. 617 in 626 iz teh-le razlogov: Četudi je pot v knjigah zapisan kot javno blago in to pripoznava tudi občinski odbor sam, vender se je ozirati na to, da je veliko posestvo ta pot in mostiček na njem vedno samo upravljalo in za vožnjo vzdržalo ter da je tudi skoro izključno ali vsaj najbolj ta pot in mostiček (kateri niti upisan ni v knjigah) uživalo po svoji potrebi in ga še uživa. Zategadelj je veliko posestvo v prvi vrsti dolžno, da sedanje stanje pota še nadalje vzdržuje, kajti tako, da si je s trojno pregraditvijo tega pota prisvojilo pravico vožnje in da je uživalo glino ter travo se škarp, postala je nekako deljena pravica posestva ali gotova služnost po §§ 357., 363., 364., 482., 483. in 830. obč. drž. zak. Glede na vse to ne gre občine R. siliti v vzdržanje potov in moči jo je pritegniti le k primernemu odplačilu, ako pot uživa vkupno z velikim posestvom.
Deželni odbor je na pritožbo velikega posestva premenil odločbo okrajnega odbora ter spoznal, daje sporni pot kat. št. 617 in 636 v R., na katerem se nahaja sporni mostiček, občinski javni pot, kateri je dolžna vzdržati občina R.
Razlogi:
Po §-u 12. zakona z dne 12. avgusta 1864, št. 46 dež. zak. (češkega) je vsaka občina dolžna, da dela in vzdržuje občinske ceste in pota. Pot, za kateri tu gre, bil je pri napravljanji nove zemljiške knjige za občino R. zapisan v zaznamek javnega blaga, čeprav je poprej po glasu parcelnega zapisnika bil imetek velikega posestva. Občinski odbor trdi sicer, da poverjenika, katera sta se udeleževala pozvedovanja pri napravljanji nove zemljiške knjige, nista
"   —   316   -
bila upravičena podpisati listin, tikajočih se te stvari; toda iz sodnega zapisnika o tem postopanji izhaja, da sta rečena poverjenika bila po glasu dopisa občinskega zastopa v R. izvoljena od tega zastopa samega. Ni torej dvojbeno, da sta bila upravičena in tudi celo zavezana storiti vse, kar pri takem postopanji pristoja poverjeniku občinskega zastopa, zlasti da sta se podpisala na spise. Sporni pot, o katerem tudi sedaj občinski odbor trdi, da ne odstopi od pridobljene si vožnje pravice po njem, kateri mora torej imeti gotovi pomen za občinski ali javni promet, ta pot je zategadelj tudi z mostom na njem (§ 5. zakona z dne 12. avg. 1864, št. 46 dež. zak.) občinski, javni pot, a občina je dolžna vzdrževati ta pot (§ 12, zak. cit.), Zoper to dolžnost ni, če je uprava velikega posestva zadnja leta sama pot in most popravljala in imela prejšnji užitek, in v tem ni iskati kake pravice ali kake zaveze po § 13. zak. cit.
Upravno sodišče je po javni obravnavi dne 9. julija 1891, št. 2325 zavrglo pritožbo, katero je bila občina podala na odločbo deželnega odbora, kot neosnovano iz teh-le
razlogov:
Pritožba piše, da oznaka potov kot javnih ni po pravu, da sta to zasebna pota velikega posestva in da je le-to dolžno vzdr-žavati ju, ker služita najbolj njegovim koristim in potrebam, Kar se najprvo tiče dejanskih okolnostij, katere so bile podloga odločbi vzeti v pritožbo, da sta namreč zadevna pota javna, ni jih moglo upravno sodišče smatrati nepravnimi, kajti občinski odbor je sam s svojim sklepom z dne 7. dec. 1889 proglasil, da je ta pota še tudi nadalje držati javnemu prometu, tako torej da je občina sama prlpoznala javnost rečenih potov, katera sta v zemljiški knjigi kot javna zapisana. Ako pa pritožba gre proti pravnosti knjižnega upisa, tedaj se na to ni več ozirati, ker ne pristoja upravnim organom in upravnemu sodišču, da bi presojali pravnost knjižnih upisov. Če je torej bilo gotovo, da sta rečena pota javna pota, onda ni bilo dvojbe, da je po §§ 4. in 12. zak. z dne 12. avg. 1864, št. 46 drž. zak. občina dolžna ta pota vzdržavati in preskrbovati jima potrebno po določilih občinskega reda, razun če bi po §-u 13. cit. zak. dokazala, da je druga oseba dolžna ta javna pota vzdrževati na podlogi posebnega naslova. Takega dokaza pa občina ni podala in iskati ga tudi ni v tem, da po smislu pritožbe pot služi
—   317   —
zlasti velikemu posestvu, ker po določilih cit, zakona ne gre iz tega, da je javni pot za nekatere člane občine zlasti važen, izvajati, da bi bil dolžan vzdržavati pot.