PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 10 Maribor, petek 6.3.2020 OBČINA APAČE 144. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko v Apačah Na podlagi 119. in 123. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače - lokalni časopis Prepih, št. 2/07, 53/12), 98. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače - lokalni časopis Prepih, št. 2/07) je Občinski svet Občine Apače na svoji 3. izredni seji dne 4.3.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO SOSESKO V APAČAH 1. člen V besedilu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko v Apačah (Uradno glasilo Občine Apače - lokalni časopis Prepih št. 31/2010) se za 1. členom odloka doda novi 1.a člen, ki se glasi: »1.a člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko v Apačah (Uradno glasilo Občine Apače - lokalni časopis Prepih št. 31/2010) ,ki jih je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, št. projekta 2019/SD OPPN -027 - v nadaljevanju SD OPPN. Identifikacijska številka SD OPPN v zbirki prostorskih aktov je 1296.« 2. člen Doda se 2. b člen, ki se glasi: »2. b člen Spremembe in dopolnitve OPPN vsebujejo besedilo, kartografski del ter obvezne priloge.« 3. člen Doda se 3. a člen, ki se glasi: »3. a člen ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI Ureditveno območje SD OPPN zajema parcele oziroma dele parcel v katastrski občini 181 - Apače : 469/46, 469/80, 469/98, 469/100, 469/101, 469/102. Parcele ležijo na južni strani občinske ceste JP 604151. Velikost območja SD OPPN je približno 10 327 m2. 4. člen V 5.členu odloka se črta besedilo tretjega odstavka, ki opisuje območje večstanovanjske gradnje in nadomesti z besedilom, ki se glasi. »Poleg predvidenega uvoza v veljavnem OPPN na parceli 469/102 je predviden še en uvoz -izvoz na občinsko cesto JP 604151 vzhodno od obstoječega. Na parceli št. 469/80 k.o. Apače je predvidena gradnja dveh enostanovanjskih stavb z uvozom iz občinske ceste in parkiranjem na lastnem zemljišču. Parcela 469/101 k.o. Apače ostaja namenjena gradnji večstanovanjske stavbe z ureditvijo parkirišč in zelenih površin. Na območju, ki se razširi na del parcele 469/46 k.o. Apače je prav tako predvidena gradnja večstanovanjske stavbe z ureditvijo parkirišč in zelenih površin. Parceli 469/98 in 469/100 k.o. Apače se namenita gradnji enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb ob zagotovitvi potrebnih parkirnih mest. V 5. členu odloka se v četrtem odstavku črtajo besede »in kolesarske steze«. 5. člen V 7. členu odloka se besedilo poglavja »Večstanovanjska gradnja« črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Dve večstanovanjski stavbi maksimalne etažnosti P+3 sta locirani na severu in vzhodu območja SD OPPN. Izgradnja kleti ni dovoljena. Dostop je iz predvidene ceste A, zagotoviti je potrebno 1 parkirno mesto / stanovanjsko enoto. Na ureditveni situaciji je zarisana tlorisna velikost obeh stavb načelno, možna je drugačna tlorisna oblika in velikost, preseganje območja pozidave ni dovoljeno. Pritličja stavb se lahko namenijo poslovni ali storitveni dejavnosti. V osrednjem območju SD OPPN, ki je v ureditveni situaciji označeno, je dovoljena gradnja eno ali večstanovanjskih stavb. V primeru gradnje Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 316 večstanovanjskih stavb se parcele lahko združijo, parcelacija se prilagodi zasnovi pozidave, zagotoviti je potrebno 1 parkirno mesto / stanovanjsko enoto. Maksimalna tlorisna velikost posamezne stavbe ne sme presegati območja pozidave, razen z napušči, nadstreški, vetrolovi, zunanjimi stopnicami, balkoni. Etažnost je maksimalno P+1, gradnja kleti ni dovoljena. Preseganje višinskih gabaritov vseh večstanovanjskih stavb je možno za postavitev strojne opreme, fotovoltaike, sončnih kolektorjev ipd. Oblikovanje objektov je prosto, oz. ni oblikovalskih omejitev. Dovoljena je izgradnja stavb manjših tlorisnih dimenzij. Dostopi, parkirišča in zunanja ureditev so zarisani načelno, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji. Po potrebi se parcelacija prilagodi zunanjim ureditvam, vključno s parkirišči.« 6. člen V 8.členu odloka se na koncu drugega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »V primeru gradnje prostostoječih stavb združevanje parcel ni dovoljeno.« V 8. členu odloka se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Na zahodni strani območja SD OPPN je predvidena gradnja dveh enostanovanjskih stavb. Združevanje parcel ni dovoljeno. V osrednjem območju SD OPPN, ki je v ureditveni situaciji označeno, je dovoljena gradnja eno ali večstanovanjskih stavb. V primeru gradnje enostanovanjskih stavb združevanje parcel ni dovoljeno. Etažnost enostanovanjskih stavb je P+M ali P+1, brez omejitev v oblikovanju stavb. Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno za postavitev strojne opreme, fotovoltaike, sončnih kolektorjev ipd. Gradnja kleti ni dopustna. Zarisani tlorisi stavb so načelni, možna je drugačna tlorisna oblika in velikost, preseganje območja pozidave ni dovoljeno. Smeri dostopov, lokacija in velikost nadstrešnic ali garaž je zarisana načelno, natančno se določi v projektni dokumentaciji skladno z zasnovo stavbe. Garaže ali nadstrešnice se lahko izvedejo tudi v sklopu ali kot del stanovanjske stavbe znotraj območja pozidave. Zagotoviti je potrebno minimalno dve parkirni mesti na lastnem zemljišču.« 7. člen V 9. členu odloka se črtajo besede »in kolesarske steze«. 8. člen Na koncu 12. člena odloka se črta pika ki se nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: », razen v primeru gradnje enostanovanjskih prostostoječih stavb, kjer združevanje parcel ni dovoljeno.« 9. člen Na koncu 13. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi: »Za dostop na vzhodni del območja SD OPPN se izvede še en priključek na občinsko cesto JP 604151 in poveže z načrtovano cesto v veljavnem OPPN.« 10. člen Besedilo 16. člena odloka se črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Kanalizacijsko omrežje Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske in komunalne vode. Fekalne odpadne vode se morajo priključiti na obstoječ kanalizacijski sistem naselja Apače s priključitvijo na centralno čistilno napravo. Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih površin se preko lovilca olj in peskolova odvajajo v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz strešin se priključijo na meteorno kanalizacijo. Kanalizacija se vodi v površinski odvodnik (Enajstmlinski potok). Izpust se izvede preko izpustne glave v skladu s pogoji upravljavca. Na mestu izpusta se brežine in dno vodotoka ustrezno utrdijo. V projektni dokumentaciji se na osnovi hidravličnega izračuna opredelijo tudi potrebe po izgradnji zadrževalnega objekta.« 11. člen Besedilo 17. člena odloka se črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Elektroenergetsko omrežje Soseska se z električno energijo napaja iz obstoječe TP Apače 4. V TP je potrebno zamenjati obstoječi transformator in izvesti dograditev oziroma zamenjavo NN 0,4 kV bloka. Iz preurejene TP se za napajanje stanovanjske soseske zgradita dva (2) nova nizkonapetostna izvoda do prostostoječih razdelilnih omaric in dalje do posameznih odjemalcev. Vsa dela se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami Elektro Maribor, številka 2/20-GR, januar 2020 in veljavnimi predpisi s področja oskrbe z električno energijo.« 12. člen V 20.členu odloka se črta drugi stavek in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Priporočljiva je uporaba obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase, sončnih kolektorjev, fotovoltaike, toplotnih črpalk sistema zrak-zrak.« 13. člen V 22.členu odloka se doda besedilo, ki se glasi: »Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin: • v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi; • ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.« 14. člen V 26. členu odloka se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Gradnja je locirana na vodovarstvenem območju vodonosnika Apaškega polja (varstveni pas WO II), zato je treba upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa, ki določa vodovarstveni režim (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja, Ur. l. RS, št. 59/2007, 32/2011, 22/2013 in 79/2015): • Z gradnjo se ne sme posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku. Vsi objekti morajo biti zgrajeni nad srednjo gladino podzemne vode. Torej, gradnja kleti ni dopustna. • Komunalne odpadne vode je treba voditi v javno kanalizacijsko omrežje občine Apače, ki se zaključi Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 317 s komunalno čistilno napravo oziroma, MKČN Apače. • Uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi škodljive za vodo, ni dopustna. Uporaba gradbenih materialov izdelanih iz odpadkov je dopustna le ob pogojih izdelave analize tveganja za onesnaženje vodnega vira. • Vrtanje in izvedba vodnjakov za druge namene (toplotna črpalka , namakanje, oskrba s tehnološko vodo, geotermija ipd.) ni dopustno. • Padavinske vode, ki odtekajo s streh in z utrjenih površin (dovoz, parkirišča, manipulativne površine), očiščene v skladu s predpisi s področja varstva okolja, je treba odvajati po meteorni kanalizaciji v strugo Enajstmlinskega potoka, ali razpršeno po obstoječih odvodnih in ponikovalnih jarkih. Padavinske odpadne vode s streh se lahko zbirajo v vodotesnih zbiralnikih deževnice in uporabljajo za zalivanje ali drugo rabo. • Neposredno odvajanje padavinskih odpadnih vod v podzemne vode je prepovedano. Očiščene padavinske odpadne vode se lahko odvajajo v vode posredno s ponikanjem skozi tla in sicer, razpršeno (na zelenice ali po obstoječih odvodnih jarkih) ali preko ponikovalnic, če je dno ponikovalnice vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. • Kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi, ločeno za komunalne in padavinske odpadne vode. Po končani izvedbi je treba narediti preizkus tesnosti v skladu z veljavnimi standardi (EN 1610, EN 805... ). • V času gradnje in uporabe objekta je investitor dolžan zagotoviti ustrezno organizacijo na gradbišču ter izvajati varstvene ukrepe in nadzor tako, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma, v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi ne smejo biti locirana na območju predmetnega gradbišča oziroma, morajo biti locirana izven območja »WO I« in »WO II« in zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovat i na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (92.čl. ZV-1), kar pomeni, da je treba predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, zbiralniki deževnice , ponikanje ... ). Vsi novozgrajeni objekti (razen tistih, ki so kot izjema navedeni v 37.členu ZV-1) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. čl. in 37. čl. ZV-1, odmaknjeni vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča Enajstmlinskega potoka (parc.št. 863/1 k.o. Apače). 15. člen V poglavju »REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO ORED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM« se črta 28 člen, 29.člen in 30.člen odloka in nadomestijo z besedilom, ki se glasi: »28.člen Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. Varstvo pred požarom Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako: • da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik, • da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem, • da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah, • da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje. Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.« Členi v nadaljevanju odloka se ustrezno preštevilčijo. 16. člen V 32. členu odloka se črta zadnji stavek in nadomesti z novim, ki se glasi: »Sprememba parcelacije je dopustna v skladu s 5. in 6. členom odloka.« 17. člen Spremembe in dopolnitve OPPN so na vpogled v Občini Apače. 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0001/2019 Datum: marec 2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 318 145. Sklep št. 83. o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF; -v nadaljevanju ZLS), 247.člen v zvezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/201818-v nadaljevanju: ZUreP-2) in določb Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih št. 33/2007, 53/2012), je Občinski svet Občine Apače na 3. izredni seji dne 4.3. 2020 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 83. O UKINITVI GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. Nepremičnini s parcelo 1234/12 katastrska občina 183 Lutverci, ki je v lasti Občine Apače se odvzame status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ker ne služi več namenu zaradi katerega ji je bil status dodeljen. 2. Na podlagi tega sklepa bo občinska uprava Občine Apače izdala po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri nepremičnini s parcelo 1234/12 katastrska občina 183 Lutverci. Po pravnomočnosti le te odločbe se poda zemljiškoknjižni predlog za izbris zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin - Lex localis. Številka: 478-0026/2019 Datum: 4.3. 2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan OBČINA DORNAVA 146. Letni program kulture Občine Dornava za leto 2020 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDLSL-1 in 30/18), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-urano prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 9. redni seji, dne 20. 02. 2020, sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE DORNAVA ZA LETO 2020 1. člen Letni program kulture za leto 2020 se udejanja preko programa društva, ki je registrirano za izvajanje kulturne dejavnosti in javnega zavoda. Občina Dornava v skladu z obveznostjo občine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, zagotavlja pogoje za: • kulturno ustvarjalnost, • dostopnost kulturnih dobrin, • kulturno raznolikost in • ohranjanje slovenske kulturne identitete. 2. člen Letni program kulture v Občini Dornava za leto 2020 zagotavlja izvajalcem kulturnih programov in kulturnih projektov, da na podlagi objavljenega javnega razpisa ali javnega poziva, pridobijo proračunska sredstva iz proračuna Občine Dornava za leto 2020, iz proračunskih postavk: • 18019 - Društvene dejavnosti - »Kultura«, • 18050 - Društvene dejavnosti - »Ohranjanje naravne in kulturne dediščine«, • 18055 - Društvene dejavnosti - »Pihalna godba«, • 18056 - Društvene dejavnosti - »Pevski zbori«. 3. člen Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v občini, za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Naloga občine bo: • omogočanje spodbujanja kulturne dejavnosti občank in občanov na področju ljubiteljske kulture, ter zagotovitev sredstev za njihovo dejavnost, • omogočanje dostopnosti do kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine. Za zagotavljanje zgoraj navedenega bo občina z javnimi razpisi oz. javnimi pozivi za prijave za sofinanciranje kulturnih programov ali projektov, spodbujala dejavnosti na področju kulture. 4. člen Občina bo podpirala naslednje kulturne programe in kulturne projekte ter v naslednji višini sredstev, potrebnih za njihovo uresničitev: Sofinanciranje Višina sofinanciranja • Javni kulturni programi (pevski zbori, plesne in folklorne skupine, gledališke skupine, lutkovne skupine, likovne skupine, fotografske skupine, literarne skupine, recitatorske skupina, posameznik -samozaposleni na področju kulture) • Javni kulturni projekti 12.000, 00 EUR • Javne kulturne prireditve, • Izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov • Ohranjanje naravne in kulturne dediščine 3.000, 00 EUR • Redno letno dejavnost pihalnih godb 5.500,00 EUR • Redno letno dejavnost pevskih zborov 3.250,00 EUR Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 319 5. člen Kulturni programi in projekti, ki bodo sofinancirani s strani lokalne skupnosti bodo izbrani po postopku, ki je v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v Občini Dornava, predpisan za javni razpis oz. javni poziv. 6. člen Letni program kulture Občine Dornava za leto 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se za proračunsko leto 2020. Številka: 610-01/2020-01 Datum: 21. 02. 2020 Občina Dornava Janko Merc, župan 147. Letni program športa Občine Dornava za leto 2020 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00 - popr.), in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014), je Občinski svet Občine Dornava na svoji 9. redni seji dne, 20. 02. 2020, sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2020 1. člen Občina Dornava z letnim programom športa določa športne programe, ki bodo v letu 2020 sofinancirani iz občinskega proračuna, obseg in vrsto dejavnosti potrebnih za uresničevanje tega programa ter obseg sredstev, ki se v ta namen zagotovijo v proračunu občine. 2. člen Letni program športa v Občini Dornava za leto 2020 zagotavlja, da bo Občina Dornava v občinskem proračunu za leto 2020 izvajalcem športnih programov namenila 16.300,00 EUR , za izvajanje programov športa, ki se financirajo iz javnih sredstev. Namen Višina sredstev Sofinanciranje izvajanja športne dejavnosti (dotacija društvom) 16.300,00 EUR Skupaj 16.300,00 EUR 3. člen Iz proračuna Občine Dornava za proračunsko leto 2020 se zagotovijo sredstva za: • dotacije društvom na področju športa in vlaganja v infrastrukturo, • sofinancira se vsebina programov športa, ki jih nosilci in izvajalci športne dejavnosti prijavijo skladno s pogoji javnega razpisa. 4. člen Merila in kriteriji za ovrednotenje programov športa: • izvajalci športnih programov so na osnovi kazalcev za razširjenost in uspešnost točkovani, rangirani in sofinancirani. Kazalci so določeni v pravilniku. 5. člen Programi športa v Občini Dornava 5.1. Šport v društvih Skladno s pravilnikom se sofinancira: • športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Športna vzgoja pomeni v tem obdobju temeljno pripravo na športno uspešnost. Tekmovalni dosežek je samo eno od meril uspešnega dela z otroki. Poleg tega je zelo pomembno uravnoteženo doseganje učnih in vzgojnih ciljev, ki jih mora pedagog ali trener zasledovati in uresničevati v tem občutljivem obdobju zorenja mladih športnikov. V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športnih zvrsti. • športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski razred. Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe. Športna dejavnost v tem obdobju je namenjena predvsem izboljšanju športnih znanj, zagotavljanju primerne psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanju in zmanjševanju negativnih posledic sedenja in drugih negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad (kajenje, alkoholizem, narkomanija) ter zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti. • športno rekreativna dejavnost starejših. Sofinancira se športna rekreacija odraslih vseh starosti, ki jo izvajajo športna društva. Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira uporaba športnih rekvizitov, prostorov in strokovnega kadra, če programe obiskuje najmanj 10 športnikov. • kakovostni šport. Sofinanciranje tekmovanj ekip in posameznikov v ligah. V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in, ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Društva, ki imajo svoje predstavnike v tekmovanjih (kolektivni športi ali individualni športi) ob prijavi na razpis, rang tekmovanja dokazujejo s potrdili panožne zveze. • vrhunski šport. Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Pomeni udeležbo posameznikov in športnih društev na športnih prireditvah. Na ravni lokalne skupnosti se financira del priprav za nastope na tekmovanjih. 5.2. Šport invalidov Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 320 5.3. Šolanje in usposabljanje delavcev Oblike usposabljanja in strokovnega izobraževanja kadrov, katerim je za potrebe izvajanja določenih športnih programov potrebno dodatno usposabljanje. Razvoja in programov športa ni brez strokovnih kadrov, zato mora program športa podpirati usposabljanje, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev, povezanih s športom. 5.4. Delovanje športnih društev Športnim društvom se sofinancira njihovo delovanje. 6. člen Na osnovi sprejetega letnega programa športa v Občini Dornava, bo občinska uprava objavila javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Dornava za leto 2020. 7. člen Letni program športa Občina Dornava za leto 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se za proračunsko leto 2020. Številka: 671-2/2020-01 Datum : 21. 02. 2020 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA DUPLEK 148. Pravilnik o spremembah Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v oddelke predšolske vzgoje pri OŠ Duplek in pri OŠ Korena Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih - (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 55/17ZVrt -UPB2) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 9. seji, dne 4.3.2020 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O KRITERIJIH IN POSTOPKU ZA SPREJEM OTROK V ODDELKE PREDŠOLSKE VZGOJE PRI OŠ DUPLEK IN PRI OŠ KORENA 1. člen Spremeni se drugi stavek 2. odstavka 8. člena Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v oddelke predšolske vzgoje pri OŠ Duplek in pri OŠ Korena, tako da določa: » Prav tako ima prednost pri sprejemu v vrtec otrok s posebnimi potrebami, za katerega starši predložijo individualni načrt družine oziroma zapisnik multidisciplinarnega tima.« 2. člen Preostala določila Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v oddelke predšolske vzgoje pri OŠ Duplek in pri OŠ Korena ostanejo nespremenjena. 3. člen Pravilnik o spremembah Pravilnika o kriterijih in postopku za sprejem otrok v oddelke predšolske vzgoje pri OŠ Duplek in pri OŠ Korena začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-1/2020-7 Datum: 4. 3. 2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 149. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 9. redni seji, ki je bila dne 4.3.2020, sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA I. Ukine se status javnega dobra na nepremičnini parc. št. 430/4, k.o. 711- Vurberk in 593/12, k.o. 710-Dvorjane. II. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu tega statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2020-6 Datum: 4. 3. 2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA KOBILJE 150. Odlok o proračunu Občine Kobilje za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZTB-B) in 14. člena Statuta Občine Kobilje ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016 in 40/2019 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 8. redni seji dne 4.3.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOBILJE ZA LETO 2020 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Kobilje za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 321 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1,008.961,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 468.749,00 70 DAVČNI PRIHODKI 404.472,00 700 Davki na dohodek in dobiček 380.231,00 703 Davki na premoženje 21.241,00 704 Domači davki na blago in storitve 3.000,00 706 Druqi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 64.277,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 19.860,00 711 Takse in pristojbine 0,00 712 Globe in druqe denarne kazni 200,00 713 Prihodki od prodaje blaqa in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 44.217,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 80.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 80.000,00 721 Prihodki od prodaje zaloq 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 460.212,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 154.312,00 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 305.900,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1,010.698,00 40 TEKOČI ODHODKI 264.156,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 66.450,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 12.219,00 402 Izdatki za blaqo in storitve 180.637,00 403 Plačila domačih obresti 350,00 409 Rezerve 4.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI 244.502,00 410 Subvencije 8.680,00 411 Transferi posameznikom in qospodinjstvom 100.100,00 412 Transferi nepridobitnim orqanizacijam in ustanovam 30.179,00 413 Drugi tekoči domači transferi 105.543,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 47.440,00 420 Nakup in qradnja osnovnih sredstev 47.440,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 454.600,00 430 Investicijski transferi 454.600,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -1.737,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 29.183,00 50 ZADOLŽEVANJE 29.183,00 500 Domače zadolževanje 29.183,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 41.823,00 Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 322 55 ODPLAČILA DOLGA 41.823,00 550 Odplačila domačega dolga 41.823,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -14.377,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -12.640,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.737,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 14.377,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Kobilje ali oglasni deski. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Kobilje je odgovoren župan. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom Ur. l. RS, št. 71/93,87/01) 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. drugi prihodki, ki jih določi občina, 7. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 8. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med na primer: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe (varianta: med podprogrami v okviru glavnih programov) odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2020 in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta občine Kobilje. 8. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so: • proračunska rezerva ( tekoča in stalna ) • proračunski sklad - občina Puconci V sredstva proračunske rezerve se nameni del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna in sicer znašata: • tekoča proračunska rezerva 1.000,00 € in • stalna proračunska rezerva 1.000,00 €. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF župan in o tem obvešča Občinski svet. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 323 9. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina Kobilje v letu 2020 dolgoročno zadolži v višini 30.000,00 € za sofinanciranje projektov po 21. in 23. členu ZFO-1. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se uporabijo tudi sredstva, ki so ostala neporabljena na podračunu občine Kobilje na dan 31.12.2019. 10. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2020 zadolžijo v okviru zakonsko dovoljenega obsega le s soglasjem občinskega sveta občine Kobilje. 11. člen (začasno financiranje v letu 2021) V obdobju začasnega financiranja Občine Kobilje v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 12. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 77/2020 Datum: 4.3.2020 Občina Kobilje Robert Ščap, župan 151. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Kobilje Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep Vlade št. 0072713/2014/7 z dne 26. 8. 2014), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 13. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na 8. redni seji dne 4.3.2020 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI KOBILJE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom občinski svet določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov izvajalcev letnega programa športa in za razvojne ter strokovne naloge na področju športa v Občini Kobilje. Sredstva se zagotovijo letno v proračunu Občine Kobilje (v nadaljevanju: občina). 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) Občina v okviru danih možnosti uresničuje javni interes v športu. To realizira predvsem tako, da: • zagotavlja sredstva za realizacijo letnega programa športa v občini, • načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte, na katerih je možno izvajati in razvijati posamezne športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo občani, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti. II. Izvajalci letnega programa športa 3. člen (izvajalci letnega programa športa) Izvajalci letnega programa športa so: • športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 4. člen (pravica do sofinanciranja) Pravico do sofinanciranja programov športa imajo izvajalci iz prejšnjega člena, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Kobilje, • da so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju, • da so registrirani in delujejo najmanj štiri leta pred vložitvijo vloge za sofinanciranje, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in registriranih tekmovalcih (velja za športna društva in zveze), • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da izvajajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani, najmanj 30 tednov v letu. III. Vsebinske določbe 5. člen (opredelitev športnih programov in področij) V skladu s tem odlokom se sofinancirajo naslednji programi in področja: 1. Športni programi: • Prostočasna športna vzgoja otrok, mladine in študentov (tudi s posebnimi potrebami) • predšolski otroci • šoloobvezni otroci • otroci s posebnimi potrebami • mladina Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 324 • mladina s posebnimi potrebami • študenti • Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • športna vzgoja mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • Kakovostni šport • Vrhunski šport • Šport invalidov • Športna rekreacija 2. Športni objekti in površine za šport v naravi • Vzdrževanje športnih objektov • Sofinanciranje najema telovadnice 3. Razvojne dejavnosti v športu • Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu • Založništvo v športu • Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu • Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa 4. Športne prireditve in promocija športa • Športne prireditve IV. Športni programi 6. člen (prostočasna športna vzgoja otrok, mladine in študentov) 1.1. Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Programi, ki se sofinancirajo na lokalni ravni: • Mali sonček (sofinancira se strokovni kader, objekt, knjižice, medalje in diplome). • Naučimo se plavati (sofinancira se strokovni kader in objekt za izvedbo 10-urnega plavalnega tečaja na skupino, v kateri je največ 10 in najmanj 5 otrok). • Športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci kot 60-urne programe za skupino, v kateri je največ 20 in najmanj 8 otrok. Sofinancira se strokovni kader in objekt. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1/A, ki je v prilogi tega odloka. 1.2. Prostočasna športna vzgoja otrok Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe v času od vstopa v šolo do zaključka osnovnošolskega programa. Programi, ki jih sofinancira Občina Kobilje: • Zlati sonček (sofinancira se strokovni kader, objekt, knjižice, medalje in diplome). • Krpan (sofinancira se material: knjižice, medalje in diplome). • Športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci kot 80-urne programe za skupino, v kateri je največ 20 in najmanj 8 otrok. Sofinancira se strokovni kader in objekt. • Organizacija in izpeljava šolskih športnih tekmovanj. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1/B, ki je v prilogi tega odloka. 1.3. Prostočasna športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami Občina Kobilje sofinancira strokovni kader in objekt za programe, ki obsegajo 80 ur na skupino, v kateri je 10 otrok. Sofinancirajo se tudi programi Zlati sonček, Krpan, prilagajanja na vodo in organizacija ter izvedba šolskih športnih tekmovanj OŠ s prilagojenim programom. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1/B, ki je v prilogi tega odloka. 1.4. Prostočasna športna vzgoja mladine Prostočasna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih v starosti od 15. do 20. leta, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe. 1.5. Prostočasna športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Občina Kobilje sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1/B, ki je v prilogi tega odloka. 1.6. Prostočasna športna dejavnost študentov Športna dejavnost študentov je pomembna sestavina življenja študentov. Občina Kobilje sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 študentov. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 1/B, ki je v prilogi tega odloka. 7. člen (športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport) 1.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Izvajalci teh programov (panožne športne šole) morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa, ki jih določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z resornim ministrstvom in Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih zvez. Programi so lahko razdeljeni v tri skupine z naslednjim obsegom treninga: 1. Mlajši dečki in deklice 240 do 400 ur 2. Starejši dečki in deklice 300 do 800 ur Občina Kobilje sofinancira objekt, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti in nezgodno zavarovanje. Pri najemu objekta in strokovnem kadru se upošteva naslednja velikost vadbenih skupin: • Individualne športne panoge: najmanj 6 in največ 11 otrok v skupini, • Kolektivne športne panoge: najmanj 12 in največ 23 otrok v skupini. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2/A in 2/B, ki je v prilogi tega odloka. 1.2. Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 325 Izvajalci teh programov (panožne športne šole) morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programa, ki jih določi nacionalna panožna zveza v dogovoru z resornim ministrstvom in Olimpijskim komitejem Slovenije-Združenjem športnih zvez. Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne panoge in je lahko od 400 do 1100 ur. Občina Kobilje sofinancira objekt in strokovni kader. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2/A in 2/B, ki je v prilogi tega odloka. Sofinanciranje za kategorizirane športnike mladinskega razreda se izvaja v naslednji višini: Status Točke Športnik mladinskega razreda 460 točk Sofinanciranje kategoriziranih športnikov mladinskega razreda se izvaja skozi program izvajalca letnega programa športa. 8. člen (kakovostni šport) V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. V program so vključeni registrirani športniki, člani nacionalnih panožnih zvez, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka. Občina Kobilje sofinancira najem objekta za 320 ur programa in strokovni kader. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 4, ki je v prilogi tega odloka. Športniki s statusom državnega razreda se dodatno sofinancirajo po naslednjem ključu: STATUS TOČKE Športnik državnega razreda 620 točk Sofinanciranje kategoriziranih športnikov državnega razreda se izvaja skozi program izvajalca letnega programa športa. 9. člen (vrhunski šport) Občina Kobilje sofinancira programe posameznih športnikov, ki dosegajo po kriterijih za kategoriziranje športnikov RS Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez naslednji status: športnik svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda, ne glede na športno panogo. Merila za posamezen status vrhunskega športnika: STATUS TOČKE Športnik svetovnega razreda 1.150 točk Športnik mednarodnega razreda 1.000 točk Športnik perspektivnega razreda 770 točk Sofinanciranje kategoriziranih športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda se izvaja skozi program izvajalca letnega programa športa. 10. člen (šport invalidov) Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Občina Kobilje sofinancira objekt in strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 invalidov. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 3, ki je v prilogi tega odloka. 11. člen (športna rekreacija) Cilji športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Občina Koiblje sofinancira objekt za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 članov in članic, za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane starejše od 65 let pa se sofinancira tudi strokovni kader. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 3, ki je v prilogi tega odloka. 12. člen (razvrščanje športnih panog) Zaradi specifičnosti vsebin športnih programov so športne panoge razvrščene na naslednje skupine: • izvajalci programov v individualnih športih, v katerih športniki v uradnih tekmovalnih sistemih NPZ tekmujejo za naslov državnega prvaka, • izvajalci programov v kolektivnih športih, v katerih športniki v uradnih tekmovalnih sistemih NPZ tekmujejo za naslov državnega prvaka, • izvajalci različnih športno-rekreativnih programov, • drugi izvajalci (miselne igre vrednotenje po individualnih športih). Kriteriji vsebine športne panoge so smiselno zajeti v tabelah v prilogi v tabelah od 1 do 4. V. Športni objekti in površine za šport v naravi 13. člen (vzdrževanje športnih objektov) Občina Kobilje sofinancira vzdrževanje odprtih in pokritih športnih objektov v občini in najem telovadnice. Vrednost točke se določi tako, da se obseg sredstev za vzdrževanje športnih objektov deli s skupnim številom točk, kot sledi: 1. Odprti športni objekti: Izhodišče za vrednotenje odprtih športnih objektov je 0,1 točke/m2. Z ozirom na zahtevnost vzdrževanja so odprti športni objekti razvrščeni v štiri razrede: 1. razred: 100 % dejanske kvadrature • travnata igrišča za nogomet. 2. razred: 60 % dejanske kvadrature • tenis igrišča • zunanje strelišče/tarčno. 3. razred: 50 % dejanske kvadrature • pomožna travnata igrišča za nogomet. • odbojka na mivki. 4. razred: 30 % dejanske kvadrature • asfaltna igrišča in ploščadi namenjene športu, • spremljajoče in nefunkcionalne travnate površine. Za izračun števila točk se razvrsti odprt športni objekt v ustrezen razred, izračuna se delež dejanske kvadrature, ki se pomnoži z izhodiščem za vrednotenje odprtih športnih objektov iz prve točke tega člena. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 326 2. Pokriti športni objekti: Izhodišče za vrednotenje pokritih športnih objektov je 0.9 točke/m2. Za izračun števila točk za pokrite športne objekte se dejanska kvadratura pokritih športnih objektov pomnoži z izhodiščem za vrednotenje pokritih športnih objektov. Najem telovadnice se sofinancira na podlagi predvidenega števila ur koriščenja telovadnice v tekočem koledarskem letu. VI. Razvojne dejavnosti v športu 14. člen (usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu) Občina Kobilje sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih in drugih delavcev povezanih s športom v skladu s Pravili o usposabljanju strokovnih delavcev v športu. Posebej se podpira usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v športu. Občina Kobilje sofinancira: • usposabljanje za naziv strokovni delavec 1., 2. in 3. stopnje, • izpopolnjevanje strokovnih kadrov (licence). Vlogo za sofinanciranje lahko podajo izvajalci letnega programa športa za svoje člane, ki bodo aktivno izvajali vadbo v enem od priznanih vsebin programov športa v občini. Z izvajalcem letnega programa športa mora imeti kandidat podpisano pogodbo, da bo po koncu usposabljanja še najmanj 2 leti delal v enem od programov. Nadaljnje usposabljanje se sofinancira tistim kandidatom, ki delajo kot strokovni delavci v posameznem športnem društvu že najmanj 2 leti z nižjim strokovnim nazivom. Kot izpopolnjevanje veljajo le dejavnosti, ki so organizirane s tem namenom (trenerski seminarji, sodniški seminarji, tečaji za izpopolnjevanje, licenciranje). Vloga izvajalca letnega programa športa mora vsebovati: • razpis predlaganega izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja, • pogodbo s kandidatom o nadaljnji vadbi v okviru športnega društva, • dokazilo o uspešno opravljenem izobraževanju, usposabljanju oziroma izpopolnjevanju. Vloge izvajalcev letnega programa športa za pridobitev sredstev za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje se točkujejo: . stopnja usposobljenosti 10 točk 1. stopnja usposobljenosti 20 točk 20 točk II. stopnja usposobljenosti 30 točk 30 točk zpopolnjevanje 5 točk. 5 točk. 15. člen (založništvo v športu) Občina Kobiljei sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti. Pokrije se največ 50 % upravičenih stroškov, v primeru, da sredstva ne zadoščajo, se stroški vsem vlagateljem pokrijejo v premo-sorazmerno zmanjšanem deležu. 16. člen (znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu) Namen te dejavnosti je izvajati temeljne, predvsem pa uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašati izsledke v prakso. Občina Kobilje sofinancira projekte, ki jih sofinancira tudi pristojno ministrstvo oziroma je zanje zagotovljen sorazmerni delež drugih financerjev in prenos znanstvenih izsledkov v prakso. Pokrije se največ 50 % upravičenih stroškov, v primeru, da sredstva ne zadoščajo, se stroški vsem vlagateljem pokrijejo v premo sorazmerno zmanjšanem deležu. 17. člen (informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa) Občina Kobilje sofinancira programe izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije na področju športa. Pokrije se največ 50 % upravičenih stroškov, v primeru, da sredstva ne zadoščajo, se stroški vsem vlagateljem pokrijejo v premo sorazmerno zmanjšanem deležu. VII. Športne prireditve in promocija športa 18. člen (športne prireditve) Občina Kobilje sofinancira občinske, medobčinske, državne in ostale športne prireditve, ki imajo namen pospeševanja motivacije za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek za šport, turizem in gospodarstvo. V ta namen zagotavlja sofinanciranje stroškov za organizacijo in izvedbo: • velike športne prireditve, • športne prireditve na državni ravni, • športno-rekreacijskih tekmovanj v obliki lig (rokomet, mali nogomet, namizni tenis ...), • športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih tekmovanj (občinska prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis, streljanje, tenis ...), • propagandne akcije in prireditve za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti, • ostalih športnih prireditev, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini. Športne prireditve se sofinancirajo, če se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine, če je prireditev v koledarju tekmovanj nacionalne panožne zveze (velja za državno in mednarodno raven) in če na njej nastopajo športniki iz Občine Kobilje. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 5, ki je v prilogi tega odloka. VIII. Letni program športa v občini kobilje 19. člen (sprejemanje letnega programa športa) Letni program športa v Občini Kobilje sprejme Občinski svet Občine Kobilje. V letnem programu športa se določi športne programe in področja, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna ter višino sredstev po programih in področjih. 20. člen (prednostni program letnega programa športa v Občini Kobilje) Občina Kobilje vsako leto zagotovi sredstva za prednostni program, ki je opredeljen v tem členu odloka, in sicer: • V letnem programu športa se vsako leto zagotovijo sredstva ekipi izvajalca letnega programa športa, ki Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 tekmuje v I. državni ligi. Ekipi se poleg sofinanciranja stroškov objekta in strokovnega kadra, sofinancirajo tudi materialni stroški. Če ekipa izpade iz ravni prednostnega programa, je še eno leto sofinancirana po prednostnem programu, s čimer ji je omogočen ponovni prehod v višjo raven tekmovanja. V primeru, da ekipa izstopi iz tekmovalnega sistema v letu sofinanciranja, se sofinanciranje izvede do konca koledarskega leta. Višina sofinanciranja se določi na osnovi točkovanja v tabeli 2A za kolektivne panoge in 2B za individualne panoge. • V letnem programu športa se vsako leto zagotovijo sredstva za posamezne športnike, ki dosegajo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez status športnika svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, mladinskega in državnega razreda, ne glede na športno panogo. Vrednotenje se izvede v skladu s 6., 8. in 9. členom tega odloka. • V letnem programu športa se vsako leto zagotovijo sredstva za vzdrževanje športnih objektov, katerega vrednotenje je opredeljeno v 13. členu tega odloka. IX. Način in postopek za izbor izvajalcev letnega programa športa in razdelitev sredstev za programe športa 21. člen (javni razpis) V skladu z javno veljavno zakonodajo, tem odlokom in na podlagi sprejetega letnega programa športa objavi župan Občine Kobilje javni razpis za sofinanciranje programov izvajalcev letnega programa športa v Občini Kobilje. Javni razpis se objavi na spletni strani občine po sprejetju letnega programa športa. Sklep o začetku javnega razpisa sprejme župan. Javni razpis mora vsebovati: • naziv in naslov naročnika, • pravno podlago za javni razpis, • vsebino, • pogoje, ki jih mora izvajalec LPŠ izpolnjevati, • višino sredstev za posamezna področja/vsebine, • obdobje, za katero so izvajalcu LPŠ dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo prijavitelji podati vloge, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij, • informacijo o načinu pridobitve razpisne dokumentacije. Prepozno prispele vloge se v neodprti kuverti vrnejo pošiljatelju. Izvajalce, ki niso podali popolnih vlog, se pozove, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. 22. člen (komisija) Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisija je sestavljena iz petih članov, od katerij je en predstavnik občinske uprave Občine Kobilje. Član komisije ne more biti zakoniti zastopnik izvajalca športnega programa, ki se prijavlja na javni razpis. Če je temu tako, se mora ta član izločiti iz postopka vrednotenja prijavljenih programov za čas ko se odloča o dodelitvi sredstev za dotično društvo, kar mora biti jasno razvidno v zapisniku. Župan imenuje komisijo za obdobje svojega mandata. Komisija se sestaja na sejah, ki lahko potekajo tudi dopisno. Komisija je sklepčna če je prisotna več kot polovica članov. O izboru izvajalcev letnega programa športa in višini sredstev odloči občinska uprava Občine Kobilje z odločbo, na katero lahko vlagatelji v roku 8 dni podajo pritožbo na župana Občine Kobilje. 23. člen (naloge komisije) Naloge komisije so: • odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog, • pregled popolnih vlog ter njihovo vrednotenje na podlagi zahtev in meril iz javnega razpisa, • priprava predloga izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa, • priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe meril za vrednotenje športnih programov, • priprava poročila županu. Komisija o svojem delu vodi zapisnik. Zapisniki sej komisije niso javni. 24. člen (vloge) (1) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj - vloga« in naveden javni razpis, na katerega se vloga nanaša. Vloga, ki ni pravilno označena, se vrne vlagatelju. (2) Vloga mora biti dostavljena do roka, ki je naveden v javnem razpisu, ne glede na način oddaje. Vloga, ki prispe po preteku roka, je prepozna in se s sklepom zavrže. (3) Vloge morajo biti oddane na predpisanih obrazcih. (4) Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično. 25. člen (odpiranje vlog) (1) Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice. (2) Odpiranje prejetih vlog ni javno. (3) Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik. (4) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper slep ni dovoljena. 26. člen (poziv k dopolnitvi vloge) (1) Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pozove tiste predlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh, z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. (2) Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 27. člen (odločba) (1) Na podlagi predloga komisije župan ali od njega pooblaščena oseba izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa. (2) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. (3) Ob izdaji odločbe iz prvega odstavka se izbranega izvajalca pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 328 (4) Če se vlagatelj v osmih dneh ne odzove, se šteje da je odstopil od vloge za sofinanciranje. 28. člen (ugovor) (1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe iz prejšnjega člena vloži ugovor. Vlagatelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge za pritožbo. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci. (2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril in kriterijev za ocenjevanje vlog. (3) Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. 29. člen (objava rezultatov javnega razpisa) Po dokončnosti odločb o izbiri izvajalcev, lokalna skupnost na spletni strani objavi rezultate razpisa. 30. člen (vsebina pogodbe) (1) V roku 30 dni po izbiri izvajalcev župan sklene z izbranimi izvajalci pogodbo o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Kobilje. (2) Pogodba o sofinanciranju programa športa za tekoče leto vsebuje naslednja določila: • podatke obeh skleniteljev pogodbe, • pravna osnova za sklenitev pogodbe, • vsebino in obseg programa, • višino dodeljenih sredstev, • poimenska navedba kategoriziranih športnikov in višina sredstev za kategorizirane športnike, • rok za oddajo letnega poročila, • nadzor nad porabo sredstev, • druge medsebojne pravice in obveznosti. (3) Na osnovi podpisanih pogodb se odobrena sredstva za sofinanciranje nakazujejo na transakcijske račune izvajalcev programov, praviloma po tromesečjih, oziroma mesečno za ekipe izvajalca letnega programa športa, ki tekmujejo v I. državni ligi. 31. člen (izpolnjevanje pogodbenih določil) (1) Izvajalci morajo o izvedbi letnega programa športa predložiti vsebinsko poročilo o izvedbi programov z opredeljenimi cilji in doseženimi rezultati ter finančnim poročilom do 31. decembra tekočega leta. Če izvajalci ne izpolnijo obveznosti določenih s pogodbo, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem proračunskem obdobju. V kolikor v naslednjem proračunskem obdobju niso izbrani kot izvajalci letnega programa športa, sredstva za neizvedene programe vrnejo v proračun Občine Kobilje. (2) Sredstva vrne v proračun Občine Kobilje tudi izvajalec letnega programa športa, ki v roku ne dostavi poročila iz prvega odstavka tega člena. 32. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrane športne programe in področja v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program in področje v skladu z javnim razpisom. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. 33. člen (neizvajanje programa športa) V kolikor se program športa pri izvajalcu ne izvaja v skladu z določili letne pogodbe, se najprej pisno opozori izvajalca, naj dejavnost primerno uredi. Če izvajalec po opozorilu dejavnosti še naprej ne izvaja v skladu z določili letne pogodbe, se sofinanciranje dejavnosti ustavi in se izvedejo ukrepi, navedeni v 30. členu tega odloka. X. Prehodne in končne določbe 34. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 79/2020 Datum: 4.3.2020 Občina Kobilje Robert Ščap, župan Tabela 1fA - Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok PROGRAM Število Kolektivne panoge - Individualne panoge - vključenih število točk število točk Kader Objekt in drugi stroški Kader Objekt In drugi stroški Mali sonček (posamezna naloga) do 20 S 5 S 5 Naučimo se plavati do 10 10 10 10 10 SO umi programi do 20 50 60 45 45 Tabela VB - Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok, mladine, študentov in otrok ter mladine s posebnimi potrebami PROGRAM Število Kolektivne panoge - Individualne panoge - vključenih števila točk število točk Kader 0 bje k:1 In drugI slroški Kader Objekt in diugl stroški Zlati sonček [posamezna naloga) do 20 5 5 5 5 Krpan [posamezna naloga) do 20 5 5 5 5 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, mladine in študentov - 80 urni programi do 20 40 40 30 30 Šolska športna tekmovanja (posamezno 10 10 10 10 tekmovanje) Otroci in ml. s posebnimi potrebami - 30 uri do 10 00 00 60 60 programi Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 329 Tabela 2fA - Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport - kolektivne športne panoge PROGRAM I. državna liga število točk II. državna liga število točk III. državna število točk IV. (ali nižja) državna liga število točk Kader Objekt MS Kader Objekt Kader Objekt Kader Objekt Mlajši dečki in mlajše deklice 40 0 400 400 300 300 200 200 100 100 Starejši dečki in starejše deklice 50 0 0OO S0Q 600 BOO 400 400 200 200 Kadeti in kadetinje 1000 1000 1000 750 750 500 500 250 250 Mladinci in mladinke 1100 1100 1100 £25 325 550 550 275 275 Tabela 2/B - Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport - individualne športne panoge PROGRAM I. državna liga število točk II. državna liga števila točk III. državna liga število točk IV. (ali nižja] državna liga število točk Kader Objskl MS Kader Objekt Kader Objekt Kader Objekt Mlajši dečki in mlajše deklice 30 0 30 0 300 225 225 150 150 75 75 Starejši dečki in starejše deklice GO 0 eoo SOO 450 450 30 Ü 300 150 150 Kadeti in kadetinje 720 720 700 540 540 360 360 180 180 Mladinci in mladinke 825 825 825 G20 620 415 415 205 205 Tabela 3 - Športna rekreacija In šport invalidov PROGRAM Kolektivne panoge število točk Individualne panoge število točk Kader Objekt Kader Objekt Člani in članice 0 80 0 60 Socialno in zdravstveno ogroženi, starejši od 65 let 80 SO 60 60 Šport invalidov SO 30 60 60 Planinsko društvo za enodnevni planinski pohod 20 udeležencev dobi 60 točk, za dvodnevni ali večdnevni pohod 100 točk. Taborniki, skavti In podobne organizacije za enodnevno akcijo/projekt s športno vsebino dobijo 60 točk, za dvodnevno ali večdnevno akcijo/projekt z 20 člani 100 točk. Tabela 4 - Kakovostni šport PROGRAM I. državna liga II. državna liga lil. državna IV. [ali nižja) število točk število točk liga državna liga število točk število točk Objekt Ob ji ki Objekl Objekt individualne panoge 480 360 240 120 kolektivne panoge 640 480 320 160 Opomba: V kolikor programe vodi oseba brez strokovne usposobljenosti, se točke za kader ne priznajo. V kolikor poteka program sočasno za dve ali več skupin, se objekt priznava samo enkrat. Tabela 5- Športna tekmovanja in prireditve ŠPORTNA PRIREDITEV - RAVEN TOČKE 1. tekmovanje v obliki lig (v posamezni športni panogi) 1.1 Občinska ali medobčinska raven 100 1.2 Regijska raven 20 0 1.3 Državna raven 250 1.4 Mednarodna raven 50 0 2. tekmovanje v obliki enkratnih tekmovanj (v posamezni športni panogi) 2.1 Občinska ali medobčinska raven 50 2.2 Regijska raven 100 2.3 Državna raven 150 2.4 Mednarodna raven 30 0 3. propagandna akcija in prireditev za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti (SRI, športno poletje mladih, dan športa, športni vikend, pohodi, i^iJkajlisda) 3.1 Občinska ali medobčinska raven 50 3.2 Regijska raven 100 3.3 Državna raven 150 3.4 Mednarodna raven 30 0 Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 330 4. ostale športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini 4.1 Občinska ali medobčinska raven 25 4.2 Regijska raven £0 4.3 Državna raven 75 4.4 Mednarodna raven 150 Tabela &- Merila za sofinanciranje delovanja društev in športnih zvez Število članic SZ -(športnih društev) Število tačk 10-20 10 21-30 20 31 ali več 50 OBČINA MAJŠPERK 152. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Majšperk za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617,13/18 in 75/2019 - ZIPRS2021) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 15/15, 34/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 6. dopisni seji, dne 6. 3. 2020 sprejel ODLOK O REBALANSU 1 PRORAČUNA OBČINE MAJŠPERK ZA LETO 2020 1. člen V Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/19 in 9/20 ) se spremeni 2. člen, ki glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podskupin kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Konto Rebalans 1 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.082.407 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.641.354 70 DAVČNI PRIHODKI 3.292.704 700 Davki na dohodek in dobiček 3.044.413 703 Davki na premoženje 165.941 704 Domači davki na blago in storitve 82.350 71 NEDAVČNI PRIHODKI 348.650 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 258.250 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Denarne kazni 4.900 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.000 714 Drugi nedavčni prihodki 55.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 96.610 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 45.610 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 51.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 344.443 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 311.953 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 32.490 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.942.138 40 TEKOČI ODHODKI 1.266.366 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 253.530 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 39.542 402 Izdatki za blago in storitve 912.794 403 Plačila domačih obresti 9.500 409 Rezerve 51.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.540.959 410 Subvencije 71.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 975.849 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 171.650 Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 331 413 Drugi tekoči domači transferí 322.460 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.979.392 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.979.392 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 155.421 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proračunski uporabniki 121.771 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 33.650 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -859.731 III/1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) -850.231 III/2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) 834.029 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 190.763 50 ZADOLŽEVANJE 190.763 500 Domače zadolževanje 190.763 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 72.630 55 ODPLAČILA DOLGA 72.630 550 Odplačila domačega dolga 72.630 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+ IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -741.599 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 118.133 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 859.731 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 741.599 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Majšperk. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2.člen V 10. členu Odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2020 se k tretjemu odstavku doda: Za realizacijo investicije nakup zemljišč se občina dodatno zadolži v višini 62.186,54 EUR. 3. člen Vsa ostala določila v Odloku o proračunu Občine Majšperk za leto 2020 ostanejo nespremenjena. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-6/2019-17 Majšperk, dne: 6. 3. 2020 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja OBČINA PREVALJE 153. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PR 54 CU Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 05.03.2020 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE PR 54 CU (Identifikacijska številka prostorskega akta: 1230) I. Splošne določbe 1. člen (podlaga za sprejem) (1) S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine Prevalje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje PR 54 CU - v nadaljevanju OPPN. (2) OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 08/18-OPPN z datumom december 2019. 2. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 332 ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje: 1. Pregledna situacija M 1:50000 2. Izvleček iz prostorskih sestavin OPN Občine Prevalje M 1:5000 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:5000 4. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000 5. Zazidalna situacija M 1:1000 6. Prikaz omrežij in priključevanja objektov na infrastrukturo M 1:1000 7. Prikaz omrežij in priključevanja objektov na infrastrukturo - elektro omrežje M 1:2000 8. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:1000 9. Načrt parcelacije M 1:1000 II. Opis prostorske ureditve 3. člen (opis prostorske ureditve) (1) Območje OPPN je namenjeno za gradnjo poslovno storitvenega objekta za centralne dejavnosti. (2) Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju konfiguracije terena, velikosti gradbene parcele, poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z varovalnimi koridorji ter možnosti dostopa do zemljiške parcele. (3) Na območju je predvidena ureditev prometnih površin in druge gospodarske javne infrastrukture. III. Območje prostorske ureditve 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN se nahaja znotraj naselja Prevalje in obsega zemljišča parc. št.: 154/5-del, 154/15, 154/16-del, 154/17-del, 163/1, 163/4, 163/8, 163/9, 164/1, 164/2, 542/5-del, vse k.o. 884 Farna vas, v okvirni skupni površini 0,9 ha. (2) Vplivno območje OPPN obsega vsa zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča na katerih je predvidena gradnja infrastrukture. (3) Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro in se izvajajo na zemljiščih parc. št. 158/5, 542/7, 136/8, 136/53, 136/54, 542/4, 158/8, 158/9, 161/16, 161/18, 161/17, 161/12, 132/7 in 566/1, vse k.o. Farna vas; (4) Meja območja obdelave je razvidna iz grafičnih prilog (grafična priloga 4 v M. 1 : 1000). IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (zasnova prostorske ureditve) (1) Na območju OPPN je predvidena gradnja poslovnega objekta za centralne dejavnosti. Gradnja objekta je možna v več ločenih fazah, ki se lahko tudi združujejo. (2) Dostop do območja bo urejen preko cestnega priključka na JP 851771, ki poteka na vzhodni strani območja urejanja in preko obstoječega cestnega priključka na državno cesto na zahodni strani območja. (3) Parkirni prostori za poslovni objekt bodo urejeni na gradbeni parceli objekta, kot podaljšek obstoječega parkirišča ob državni cesti. (4) Predvideni objekt bo priključen na infrastrukturne vode in naprave, ki so oz. bodo zgrajeni na tem območju. 6. člen (vrste dopustnih dejavnosti) V predvidenem objektu so dopustne dejavnosti, ki se nanašajo na trgovino ter storitvene dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, poslovne in upravne dejavnosti, druge storitvene dejavnosti, dejavnosti javne uprave in zdravstva. 7. člen (vrste dopustnih gradenj) (1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: • priprava stavbnega zemljišča, • odstranitve obstoječih naprav in objektov, • gradnja novih objektov, • gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, • urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin, • vzdrževalna dela v javno korist oziroma rekonstrukcije javnih cest 8. člen (vrste dopustnih objektov) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje stavbe in gradbeni inženirski objekti: Stavbe • 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; • 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; • 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe; • 12301 Trgovske stavbe; • 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti; • 12640 Stavbe za zdravstvo; (2) Gradbeni inženirski objekti: • 21, 22 Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture. • 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. 9. člen (lega in oblikovna zasnova objektov) (1) Tlorisna velikost poslovnega objekta: podolgovat tloris okvirnih zunanjih dim. 131,0 m +- 4,0 m x 29,0 m +2,0 m. (2) Etažnost objekta: P oz. P+1 znotraj istega višinskega gabarita, višina objekta je dovoljena max. 7,0 m nad niveleto tal pritličja. Kletna etaža je dovoljena, če to omogočajo geomehanske razmere. 10. člen (višinske kote) (1) Nivelete tal pritličja objekta je pogojena z niveleto tal obstoječih objektov na zahodni meji območja PR 54 CU, Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 333 višino dovozne ceste ter z niveleto zunanjega terena in bo okvirno znašala 409,90 m NMV +- 1,0 m. 11. člen (regulacijske črte, odmiki) (1) Gradbene meje objekta so razvidne iz grafičnih prilog. Izven gradbene meje je dovoljena izvedba le konzolnih nadstreškov nad peš površinami ob objektu. (2) Odmik objekta od zemljiških parcel ceste JP 851771 bo znašal min. 4,0 m, od cestišča državne ceste G2 112 pa bo znašal min. 20,0 m. Odmik objekta od zemljišča parc. št. 162/12 k.o. Farna vas bo znašal najmanj 3,0 m. (3) Odmiki objekta od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. 12. člen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Oblikovanje objekta mora biti poenoteno z oblikovanjem obstoječih poslovnih objektov na območju PR 52 CU. (2) Fasade morajo biti iz sodobnih materialov in izdelane skladno z okoljevarstvenimi in požarnimi zahtevami. (3) Streha je lahko ravna ali enokapna v minimalnem naklonu oz. kombinacija le teh, priporoča se izvedba v obliki zelene strehe. 13. člen (faktor izrabe in zazidanosti parcel) (1) Faktor izrabe parcele (razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 1,0. (2) Faktor zazidanosti parcele (razmerje med zazidano površino objekta, vključno s pomožnimi objekti, in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,50. 14. člen (pogoji za ureditev okolice objektov) (1) Glavni vhodi v objekt so predvideni v pritlični etaži v nivoju terena - dostop s parkirišča na južni strani objekta. Ureditev mora omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem, v skladu s predpisi. (2) Na prostih površinah ob stavbi se uredijo površine za parkiranje in manipuliranje z osebnimi in tovornimi vozili, zelene in tlakovane površine. (3) Najmanj 10 % zemljiške parcele objekta mora biti ozelenjeno in hortikulturno urejeno. Na južni strani zemljiške parcele, ob meji z državno cesto, je predvidena zasaditev drevoreda z avtohtonimi drevesnimi vrstami listavcev. (4) Višinske razlike na terenu se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov. Na oporni zid se lahko postavi ograja. 15. člen (pogoji in merila za parcelacijo) (1) Parcele grajenega javnega dobra so razvidne iz grafičnih prilog. (2) Gradbena parcela poslovnega objekta bo okvirne površine 7950 m2. (3) Dokonča velikost gradbene parcele bo določena na podlagi izvedene parcelacije zemljišča, ki predstavlja cestno telo rekonstruirane državne ceste. (4) Velikost in oblika gradbene parcele je razvidna iz grafičnih prilog. 16. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na celotnem območju OPPN je dovoljeno graditi nezahtevne in enostavne gradbeno inženirske objekte, ki so potrebni za zagotavljanje minimalne komunalne opreme na območju urejanja. (2) Nezahtevne in enostavne objekte, ki se štejejo za majhne stavbe, je dovoljeno graditi na zemljiški parceli objekta ob upoštevanju splošnih in podrobnih pogojev, ki v OPN Občine Prevalje, glede vrste in velikosti le teh, veljajo za območje namenske rabe CU. (3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti smiselno locirani na parceli ob upoštevanju urbanistične zasnove osnovnega objekta. (4) Minimalni odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oz. gospodarske javne infrastrukture so določeni v OPN Občine Prevalje. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno dobro 17. člen (komunalna oprema območja) (1) Območje urejanja bo opremljeno z minimalno gospodarsko javno infrastrukturo , ki obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda, telekomunikacije in dostop do javne ceste. Priključitev na plinovodno omrežje je možna v skladu s pogoji upravljavca. (2) Istočasno je predvidena prestavitev oz. zavarovanje obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov, ki se nahajajo na območju urejanja. 18. člen (prometna infrastruktura) (1) Za dostop do objekta je predvidena izvedba novega cestnega priključka na vzhodni strani gradbene parcele s priključkom na JP 851771 na lokaciji križišča z JP 851772 in preko obstoječega cestnega priključka na državno cesto na zahodni strani območja, ki je bil izveden v okviru rekonstrukcije državne ceste. (2) Parkirni prostori za osebna vozila uporabnikov poslovnega objekta se morajo urediti znotraj zemljiške parcele ob servisni cesti na južni strani objekta. (3) Pri izračunu minimalnega potrebnega števila parkirnih mest se upoštevajo naslednji kriteriji: • pisarniški in upravni prostori >1 PM/ 50 m2 NTP • trgovine >1 PM/ 50 m2 NTP • gostinske stavbe > 1 PM/ 10 sedežev oz. 5 sob • obrt, storitve > 1 PM/50 m2 NTP ali 1 PM/ 2 zaposlena • poslovni prostori s strankami > 1 PM/ 50 m2 NTP • poslovni prostori brez strank > 1 PM/ 2 zaposlena (4) Najmanj 5 % parkirnih mest mora biti dimenzionirano za vozila oseb z invalidskimi vozički (širina 3,5 m). (5) Na južni strani objekta je potrebno izvesti peš površine za dostop do poslovnih prostorov. (6) Na zahodni in severni strani objekta je potrebno izvesti peš pot in kolesarsko stezo in ju navezati na obstoječe in predvidene peš in kolesarske površine na tem območju. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 334 19. člen (oskrba s pitno in požarno vodo) (1) Oskrba območja OPPN s pitno vodo bo izvedena s priključkom na obstoječi javni vodovod, ki se nahaja na zahodni strani območja urejanja na lokaciji križišča z glavno cesto G112 in na vzhodni strani gradbene parcele na območju novega cestnega priključka na JP 851771. (2) Priključno mesto se bo nahajalo na novem priključnem vodovodu na južni strani gradbene parcele. Števec porabe pitne vode mora biti vgrajen v toplotni termični jašek izven voznih površin na lokaciji, ki je dostopna upravljavcu vodovoda. (3) Predvideni vodovodni priključek mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenega objekta. (4) Na območju urejanja se izvede en nadzemni hidrant, ki bo s sosednjimi obstoječimi hidranti na oddaljenosti 60 - 80 m, pokrival celotno ureditveno območje. Minimalni premer cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti DN 80. (5) Horizontalni vzporedni odmik med obstoječim vodovodom in predvidenimi vodi gospodarske javne infrastrukture mora znašati minimalno 0,5 m, vertikalni višinski odmik pa min. 0,3 m, če so le ti položeni v zaščitnih ceveh. 20. člen (odvajanje odpadnih voda) (1) Na območju oPpN se mora izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda. (2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno. (3) Čisto padavinsko vodo s strešnih površin se primarno zadržuje v namenskih zadrževalnikih vode, za ponovno uporabo za higiensko manj zahtevne potrebe (splakovanje stranišč) in zalivanje zelenic na zemljiški parceli objekta. Presežene količine čiste padavinske vode s strešnih površin objekta ter zemljiške parcele objekta in padavinske vode s prometnih površin se morajo kontrolirano speljati v predvideno padavinsko kanalizacijo. Padavinske vode naj bi se, ob upoštevanju geoloških pogojev, primarno ponikale v za ta namen urejenih ponikovalnicah, ki morajo biti locirane izven vpliva vseh povoznih površin. (4) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine ) pa se morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih koalescenčnih lovilcih olj po standardu EN 858-2 in speljati v sistem predvidene padavinske kanalizacije. (5) V primeru, da načrtovane ponikalnice ne morejo zagotoviti odvajanje vseh padavinskih voda, se višek le teh mora speljati v obstoječo padavinsko kanalizacijo DN 600, ki poteka vzdolž državne ceste na južni strani gradbene parcele. (6) Komunalne odpadne vode se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v javno komunalno kanalizacijo odpadnih voda. (7) Vse komunalne odpadne vode se odvajajo v obstoječo mešano kanalizacijo DN 800, ki poteka vzdolž državne ceste na južni strani območja urejanja. (8) Obstoječe mešana kanalizacija UKC 30, ki prečka skrajnji severovzhodni vogal objekta, se mora pred začetkom gradnje objekta prestaviti izven območja gradnje oz. se predvidijo drugi zaščitni ukrepi v skladu z zahtevami upravljavca. 21. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Območje OPPN bo priključeno na elektro omrežje v skladu s pogoji upravljavca. (2) Napajanje objekta se bo izvedlo z novim NN priključnim kablovodom od TP Šola Prevalje:128 do nove dvodelne prosto stoječe PMO, ki bo locirana na območju objekta. (3) Priključni kablovod bo potekal v smeri sever jug v koridorju obstoječih SN vodov. (4) Odmik načrtovanega objekta od obstoječega 20 kV (SN) podzemnega elektro voda, ki poteka po skrajnem vzhodnem delu območja urejanja, mora znašati minimalno 1 m od osi skrajnjega elektro voda v obeh smereh. 22. člen (javna razsvetljava) (1) Ureditveno območje bo opremljeno z javno razsvetljavo, ki je zgrajena ob državni cesti v okviru rekonstrukcije le te in jo je možno razširiti na območje parkirnih površin. (2) Svetila javne razsvetljave ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja. 23. člen (plinovodno omrežje) (1) Oskrba območja OPPN z zemeljskim plinom je možna s priključkom na obstoječi plinovod, ki poteka po gradbeni parceli objekta. (2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur. list RS, št. 26/02, 54/02, 17/14-EZ-1). 24. člen (ogrevanje objektov) (1) V objektu je dovoljeno izvesti lastne kurilnice na zemeljski plin oz. za ogrevanje le tega uporabiti obnovljive energetske vire ( sončna energija, toplotna črpalka, dr). (2) Dovoljeno je tudi priključevanje objekta na toplovodno omrežje, v kolikor bo le to zgrajeno do območja urejanja. 25. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Predvideni objekt bo navezan na Tk omrežje, ki poteka vzdolž državne ceste in odcepom ob JP 851771. (2) Znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekala vzdolž parkirnih površin na južni strani objekta. (3) Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja vgradijo kanalizacijske cevi za telekomunikacijske vode (2 x PEHD fi 50 mm v cestišču in PE fi 50 mm od vozlišča - jašek BC fi 80 cm) do predvidenega objekta. (4) V priključnem telekomunikacijskem jašku je potrebno zagotoviti izvode za izvedbo kanalizacije za telekomunikacijske vode v smeri Doma starostnikov in Vrtca na Prevaljah. 26. člen (obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture) (1) Predvideni objekt znotraj OPPN se mora obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje komunalnih in padavinskih voda, elektro in telekomunikacijsko omrežje. (2) Priključitev na plinovodno omrežje je obvezna v primeru, če investitor ne bo uporabljal obnovljive vire energije pri obratovanju objekta. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 335 27. člen (hortikulturna ureditev) (1) Vse neutrjene površine se morajo humusirati in zatraviti ter delno zasaditi z avtohtonimi grmovnicami in drevesnimi vrstami. (2) Na območju parkirnih površin je predvidena linijska zasaditev drevoreda domačih drevesnih vrst listavcev. 28. člen (nasipavanje in odkop zemljine) (1) Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev za potrebe graditve objektov. (2) Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel. (3) V primeru, da višinska razlika ne omogoča naravnega naklona terena se višinska razlika izjemoma premosti z opornimi zidovi, ki morajo biti obdelani z naravnimi materiali in zazelenjeni. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 29. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij oz. objektov, ki imajo status kulturne dediščine. (2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 30. člen (varstvo zraka) (1) V predvidenem objektu je dovoljena izvedba kurišč na zemeljski plin oziroma uporaba obnovljivih virov energije ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. (2) V času izdelave OPPN to so: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, Ur. list RS št. 46/2019, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, Ur. list RS, št. 31/2007, 70/2008, 61/2009, 50/2013. 31. člen (varstvo podtalnice) (1) Prostor, ki je predmet OPPN, se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi načrti Občine Prevalje in Odlokom o zaščiti zajetij vodnih virov v Občini Prevalje - Ur. l. RS št. 66/2000, UGSO št. 35/2012, določena kot vodozbirna območja vodnih virov. (2) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda. (3) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. (4) Za vse posege na območju OPPN si mora investitor pred gradnjo le teh pridobiti vodno soglasje pristojnega organa. 32. člen (varstvo voda) (1) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter področje emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest. (2) V času izdelave OPPN to so: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Ur. list Rs, št. 98/2015, 76/2017, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Ur. list RS, št. 64/2012, 64/2014, 98/2015, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Ur. list RS, št. 47/2005 in Odlok o javni kanalizaciji v Občini Prevalje, Uradni list Republike Slovenije, št. 28/2002, UGSO, št. 40/2014. 33. člen (ravnanje z odpadki) (1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu s veljavnim predpisom Občine Prevalje glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki. (2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki. (3) V času izdelave OPPN to so: Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v koroški regiji, Uradni list št. 85/2011, Uredba o odpadkih, Ur. list 37/2015, 69/2015, Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 - popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 - ZIURKOE) (4) Posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom. 34. člen (varstvo pred hrupom) (1) Objekti, zgrajeni na območju OPPN, morajo glede hrupa izpolnjevati določila veljavnih predpisov glede zvočne zaščite stavb in drugih predpisov iz področja varstva pred hrupom. (2) V času izdelave OPPN to so: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Ur. list RS, št. 43/2018, Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, Ur. list RS, št. 10/2012, 61/2017-GZ. (3) V skladu z navedeno uredbo je območje urejanja opredeljeno s III stopnjo varstva pred hrupom (centralne dejavnosti). (4) Območje urejanje se nahaja na območju, ki je obremenjeno s hrupom zaradi prometa na državni cesti. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je investitor dolžan izvesti vse ukrepe varstva pred hrupom za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu (lokacija in razporeditev prostorov občutljivih na hrup, konstrukcijski ukrepi in podobno). 35. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) (1) Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 336 veljavne predpise glede zaščite pred elektromagnetnim sevanjem. (2) V času izdelave OPPN to je: Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/1996, 41/2004-ZVO-1). 36. člen (raba obnovljivih virov energije) (1) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda - voda, si bo moral investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom Zakona o vodah, pridobiti: • dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnikavrtine) , v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote; • samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m; (2) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija Rs za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. (3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa zemlja - voda (geosonda), si bo moral investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti: • dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde). (4) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija Rs za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebne vloge. 37. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave. 38. člen (varstvo plodne zemlje) (1) S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri urejanju gradbene parcele objekta oz. nezazidljivih zemljišč na in izven območja urejanja. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 39. člen (raba prostora za obrambo) (1) Na območju urejanja ni evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za potrebe obrambe. 40. člen (varstvo pred požarom) (1) Požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi. (2) V času izdelave OPPn to so: Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 9/2011, 83/2012, 61/2017-GZ, Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Ur. list RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013, 61/2017-GZ. (3) Za potrebe zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zgraditi omrežje nadzemnih hidrantov, ki bodo locirani ob dovoznih cestah in bodo pokrivali celotno območje urejanja. (4) Dovozne ceste in utrjene površine ob objektih morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila. (5) Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah - TSG-1-001:2019). (6) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom. 41. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/1996, 54/2015) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite. (2) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,1 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8. (3) Območje OPPN se po podatkih iz Atlasa okolja nahaja na potencialno plazljivem in erozijsko ogroženem območju, druga ogrožena območja niso evidentirana. (4) Na območju OPPN niso dovoljeni posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi. (5) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in načrtovanih objektov. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji 42. člen (etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč) (1) Prvo etapo izvedbe predstavlja izgradnja novega infrastrukturnega omrežja za potrebe načrtovanega objekta, ki obsega tudi prestavitve in zavarovanje obstoječih komunalnih in energetskih vodov. Istočasno z izgradnjo komunalne opreme je možno izvajati posege v zvezi z gradnjo poslovnega objekta, zunanje ureditve objekta in njegovih priključkov na infrastrukturna omrežja. (2) Poslovni objekt se lahko gradi tudi v več fazah oz. po posameznih delih stavbe, ki predstavljajo funkcionalno celoto. (3) V obdobju do pričetka gradnje načrtovanega posega, se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN. 43. člen (posegi izven ureditvenega območja) Posegi izven ureditvenega območja, ki so potrebni za realizacijo OPPN obsegajo: • Izgradnja nn elektro priključka do TP Šola Prevalje:128 na zemljiščih parc. št. 158/5, 542/7, 136/8, 136/53, 136/54, 542/4, 158/8, 158/9, 161/16, 161/18, 161/17, 161/12, vse k.o. Farna vas; • Izgradnja priključka na telekomunikacijsko omrežje preko zemljišča parc. št. 132/7 k.o. 884 Farna vas. • Izgradnja priključka na vodovodno omrežje preko zemljišča parc. št. 132/7 in 566/1, k.o. 884 Farna vas. • Izgradnja priključka na plinovodno omrežje preko zemljišča parc. št. 132/7 k.o. 884 Farna vas. • Izgradnja priključka na mešano kanalizacijo preko zemljišča parc. št. 566/1 k.o. 884 Farna vas. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 337 44. člen (obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev) (1) Pobudnik oz. investitor načrtovane prostorske ureditve mora v celoti financirati in opremiti območje s potrebno komunalno infrastrukturo v skladu z določili podrobnega načrta. (2) Pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje. (3) Investitor mora pridobiti geotehnično poročilo o pogojih izvedbe komunalne opreme in objekta ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del. (4) Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objekta morajo izvajalci in investitor upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora). (5) Investitor mora v poslovnem objektu zagotoviti ustrezne sanitarne prostore za potrebe obiskovalcev in uporabnikov le tega. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 45. člen (dovoljena odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenega objekta (v okviru parcel zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras komunalnih vodov če se na podlagi tehnoloških, okolje varstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in varstva okolja. (2) Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objekta so določene v 9., 10. in 11. členu tega odloka. Tlorisni in vertikalni gabariti objekta se lahko izvedejo tudi v manjših dimenzijah. (3) Gradbena parcela objekta se po končani odmeri državne ceste na območju ukinjenega avtobusnega postajališča lahko poveča za del zemljišča parc. št. 566/1 k.o. 884 Farna vas, ki ni uporabljen za gradnjo prometnih površin in gospodarske javne infrastrukture. XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta 46. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev za območje CU oz. drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil opisanih v 4. in 5. poglavju tega odloka. XII. Končne določbe 47. člen (vpogled) OPPN se hrani in je dostopen javnosti v prostorih Občine Prevalje, Trg 2a, Prevalje. 48. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 49. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-0002/2019 Datum:: 5.3.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 154. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 - ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 05.03.2020 sprejel SKLEP 11/12 Nepremičninam parc. št. 224/1, 224/10 in 222/18, vse k.o. 885 - Poljana, se ukine status javnega dobra lokalnega pomena. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0085/2019 Datum: 05.03.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 155. Sklep o ustanovitvi javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 - ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na 11. redni seji dne 05.03.2020 sprejel SKLEP 11/11 Nepremičninam parc. št. 328/4, 341/2, 345/4, 345/6, 346/2, 347/3, 317/2, 318/2, 319/2, 321/5, 322, 323/2, 323/3, 298/7, 321/2, 347/2, 300/4, 308/2 in 310/6, vse k.o. 874 - Šentanel, se dodeli status javnega dobra. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0149/2019 Datum: 05.03.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 338 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 156. Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Ravne na Koroškem in Občini Prevalje Na podlagi 61.in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJF0, 76/2016-odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010, 57/2011-0RZGJS40), 3. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/2016) in 19. in 102.člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/16) in 17.člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št.70/2015) sta Občinski svet Občine Ravne na Koroškem, na svoji 10. redni seji, dne 12.02.2020 in Občinski svet Občine Prevalje na svoji 8. redni seji, dne 24.10.2019 sprejela ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM IN OBČINI PREVALJE 1 Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (javna služba) Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Ravne na Koroškem in Občine Prevalje (v nadaljevanju: Občini). 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe; • vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev; • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; • pravice in obveznosti uporabnikov; • vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja; • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občin; • cene storitev javne službe; • nadzor nad izvajanjem javne službe. 4. člen (uporabniki) Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 7. člen (oblika zagotavljanja javne službe) Občini zagotavljata opravljanje javne službe v okviru Javnega komunalnega podjetja Log d.o.o.. 8. člen (območje zagotavljanja javne službe) Opravljanje javne službe se izvaja na območju celotne Občine Ravne na Koroškem in na območju celotne Občine Prevalje. 3 Vrsta in obseg storitev javne službe 9. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. (2) Hladilni prostori so zagotovljeni na pokopališču Barbara. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 10. člen (pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, tem odlokom in odlokom, s katerim se ureja pokopališki red v občinah. (2) Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 11. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju Občin. 12. člen (obveznosti uporabnikov) (1) Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe opravljeno storitev iz devetega člena tega odloka plačati po ceni, ki jo določita občinska sveta. (2) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. 6 Viri financiranja javne službe Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 339 13. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz plačil uporabnikov storitev javne službe; • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom Občin. 7 Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 14. člen (infrastruktura lokalnega pomena) (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina Občin, sestavljajo poslovitveni objekti na pokopališču Barbara. (2) Objekte za izvajanje pogrebne in pokopališke službe lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. 8 Cene storitev javne službe 15. člen (oblikovanje cen) Na podlagi metodologije za določitev cen izvajalec pripravi predlog elaborata za oblikovanje cen, ki ga s sklepom potrdita občinska sveta Občin. 9 Nadzor nad izvajanjem javne službe 16. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni Medobčinski inšpektorat Koroške. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni Medobčinski inšpektorat Koroške izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave Občin ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer so dolžni spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 10 Prekrški 17. člen (prekrški) (1) Z globo 2000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik/ca, če izvaja prevoze, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni izvajalec javne službe. (2) Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če izvaja prevoze, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni izvajalec javne službe. 11 Prehodne in končne določbe 18. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:354-0015/2018 Datum: 20.02.2020 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan Številka: 354-0007/2018 Datum: 20.02.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan 157. Odlok o pokopališkem redu na območju Občin Ravne na Koroškem in Prevalje Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS št. 62/16), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 19. in 102.člen Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16) in 17.člena člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015) sta občinski svet Občine Ravne na Koroškem na svoji 10.redni seji dne 12.02.2020 in občinski svet Občine Prevalje na svoji seji 8.redni seji dne 24.10.2019 sprejela ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU NA OBMOČJU OBČIN RAVNE NA KOROŠKEM IN PREVALJE 1 Splošne določbe 1. člen (uporaba odloka) (1) Z odlokom o pokopališkem redu se podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občin Ravne na Koroškem in Prevalje (v nadaljevanju: Občini). (2) Na območju Občine Ravne na Koroškem se pogrebna in pokopališka dejavnost izvaja na pokopališčih Kotlje, Strojna in Barbara. (3) Na območju Občine Prevalje se pogrebna in pokopališka dejavnost izvaja na pokopališčih Šentanel in Barbara. Pokopališče Na Fari je v mirovanju in se na njem ne pokopava od leta 1964. Južni in jugozahodni del pokopališča občina Prevalje ohranja zaradi zgodovinske in kulturne vrednosti. (4) Največje pokopališče Barbara, ki se nahaja v Občini Prevalje, je v skupni lasti obeh Občin in je namenjeno izvajanju pogrebne in pokopališke dejavnosti v obeh Občinah. (5) Pokopališča na območju obeh Občin so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. (6) Na pokopališčih se praviloma pokopavajo umrli z zadnjim stalnim prebivališčem na območju Občin. (7) Na pokopališčih so lahko pokopane tudi osebe, ki so bile rojene na območju Občin in so na tem območju v preteklosti prebivale, izrazile pa so željo, da so pokopane na domačem pokopališču. (8) Na pokopališčih se pokopavajo tudi drugi umrli iz območja republike Slovenije, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloči upravljavec pokopališča. 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občini določata: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 340 • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice; • pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalna doba za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. 3. člen (pokopališka dejavnost) (1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavljata Občini. (2) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. (3) Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega storitve vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, storitve najema pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva. 4. člen (upravljavec pokopališč) Upravljavec pokopališč na območju Občin je Javno komunalno podjetje Log d.o.o.. 5. člen (javna služba - pogrebna dejavnost) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. 6. člen (pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu) (1) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo pokojnika, upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. (2) Izvajalec pogrebne dejavnosti, ki se izvaja na trgu, je na območju Občin lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. 7. člen (uporaba izrazov) (1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. (2) V tem odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 8. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Način zagotavljanja 24-urne dežurne službe 9. člen (1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. (2) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju Občin je javno podjetje. 3 Način izvajanja pogrebne slovesnosti 10. člen (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) V primerih, ko se želje pri dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo med verskimi skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, je potrebno spoštovati pokojnikove želje oziroma želje svojcev pokojnika. (6) Pogrebni slovesnosti lahko vsakdo nemoteno prisostvuje. Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb opravi v ožjem družinskem krogu. (7) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (8) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. (9) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (10) Pogrebne svečanosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka želja pokojnika ali njihovih svojcev, vendar se morajo svojci o tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki veljajo na območju Republike Slovenije. 11. člen (1) Pred začetkom pogrebne slovesnosti se na poslovilni prostor dostavi cvetje in vodja pogrebnega moštva pripelje svojce. (2) Pogrebna slovesnost se prične, ko se prinesejo zastave in simboli in se nato pripeljejo oziroma prinesejo Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 341 posmrtni ostanki umrlega na poslovilni prostor. Ob tem se lahko predvaja živa ali reproducirana glasba. 12. člen (1) Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne svečanosti na poslovilnem prostoru pokopališča. Če že v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo predstavniki verskih skupnosti, govorci, častna enota, godba ali pevski zbor, najprej opravi obred predstavnik verske skupnosti, sledijo obredi ostalih udeležencev, kot to po dogovoru s svojci odloči vodja slovesnosti upravljavca pokopališča. (2) Pogrebni sprevod se po končani pogrebni slovesnosti na poslovilnem prostoru pokopališča prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je umrli tuj državljan, sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, pevci, častna enota), nosilci žalnih vencev in odlikovanj, sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti. (3)Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verske skupnosti, se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto oziroma žaro. (4) Pogrebni sprevod se odvija od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do mesta pokopa na pokopališču. (5) Po prihodu pogrebnega sprevoda do mesto pokopa se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob oziroma se opravi raztros pepela. Ob grobu oziroma mestu raztrosa se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti. (6) Po položitvi krste ali žare v grob oziroma po raztrosu pepela lahko sledi verski obred, poslovilni govori, igranje oziroma petje glasbenih vsebin ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave. (7) Udeleženci pogrebne slovesnosti se lahko poslovijo od pokojnika z mimohodom. (8) Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov. (9) Po končani slovesnosti upravljavec pokopališča izvede prvo ureditev groba, kot to določa 25. člen tega Odloka. (10) Kadar pokojnik leži doma, se pogrebna slovesnost opravi na pokopališču oziroma mestu pokopa. 4 Storitve pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev 13. člen (1) Storitve grobarjev obsegajo izkop ter zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče ter prekop posmrtnih ostankov. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. (3) Storitve pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev zagotavlja v Občinah upravljavec pokopališč. (4) Storitve pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, določenim s tem Odlokom. 5 Pogreb 14. člen (1) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. (2) Za osnovni pogreb se zagotovi: žara oziroma krsta ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajoča oprema za pokojnika, nagrobno obeležje, pogrebno moštvo in zastavonošo ob spremstvu pokojnika, minimalna pogrebna slovesnost, priprava grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, prva ureditev groba in nagrobno obeležje. 5.1 Prijava pokopa 15. člen (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. (3) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 5.2 Priprava pokojnika 16. člen Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 5.3 Minimalna pogrebna slovesnost 17. člen Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma doma do mesta pokopa. 5.4 Pokop 18. člen (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. 6 Način in čas pokopa 19. člen (način pokopa) (1) Na območju občin so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob; • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob oziroma žarno nišo; • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču; • raztros pepela izven pokopališča; • anonimni pokop; Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 342 • pokop biorazgradljivih žar v zemeljsko nišo; • pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča. (2) Pokop se lahko opravi tudi v družinskem krogu, v kolikor je takšna volja naročnika pogreba. (3) Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi v skladu z voljo pokojnika s pokopom krste/žare oziroma z raztrosom pepela na posebej določenem prostoru. (4) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 20. člen (čas pokopa) (1) Pogrebne slovesnosti in pokopi se opravljajo v dogovoru z izvajalcem javne službe vsak dan od 9.00 do 17.00 ure razen ob nedeljah in praznikih. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 21. člen O pokopu je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, na katerem se bo pokop odvijal. Navesti je potrebno najmanj ime in priimek pokojnika ter datum in uro pričetka pokopa. Na željo naročnika pokopa se obvestilo o pokopu ne objavi. 7 Način pokopa, če je plačnik občina 22. člen (1) V primeru, če je plačnik pokopa občina, se praviloma izvede osnovni pogreb z osnovno pogrebno opremo v posebno grobno polje za tovrstne pokope. Najemnik tega grobnega polja je praviloma občina. Evidenca pokopanih je javna in na vpogled pri upravljavcu pokopališča. (2) Neidentificirana trupla, zatečena na območju občine, se pokopljejo na pokopališču Barbara. Plačnik storitev je občina, v kateri je pokojnik najden. 8 Pokop zunaj pokopališča 23. člen (1) Na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa se lahko pepel iz žare raztrosi tudi izven območij pokopališč. (2) V soglasju občinski organ opredeli, kje in kako se opravi raztros pepela. Praviloma se lahko raztros pepela izvede na zasebnih zemljiščih izven urbanih območij, ob pisnem soglasju lastnika zemljišča in na podlagi verodostojne listine, iz katere bo razvidna taka pokojnikova volja. (3) Na javnih površinah izven pokopališč raztros pepela ni dovoljen. (4) Občinski organ lahko zavrne izdajo soglasja za raztros pepela zunaj pokopališča, v kolikor bi bilo to v nasprotju s pieteto pokojnika ali bi to nasprotovalo splošnim sanitarnim ali okoljevarstvenim predpisom. (5) Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor. 9 Mrliške vežice 24. člen (1) Na pokopališčih, opredeljenih v 1. členu, razen na pokopališču v Strojni, so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo praviloma vsak dan med 9.00 uro in 18.00 uro. (3) Če pokopališče nima svoje mrliške vežice, lahko umrli leži na dan pogreba v mrliški vežici bližnjega pokopališča ali doma. (4) Umrli lahko do pogrebne slovesnosti leži doma v stanovanjski hiši, ki nima več kot dve stanovanji, pod pogojem, da smrt ni posledica nalezljive bolezni. (5) Če umrli leži doma v stanovanjski hiši, se pogrebni sprevod opravi praviloma z vozilom izvajalca pogrebne dejavnosti. (6) Umrli stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko do pokopa položi v verski objekt, od koder se lahko prične pogrebna slovesnost. 10 Prva ureditev groba 25. člen (1) Prva ureditev groba obsega: • najpozneje 3 ure po končanem pogrebu odvoz odvečne zemlje, dosutje groba in začasna primerna ureditev tako, da se ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi; • najpozneje v 15 dneh oziroma pred tem po naročilu plačnika pogreba odstranitev vencev in cvetja z groba ter dokončno ureditev groba. (2) Prvo ureditev groba izvede upravljalec pokopališča. Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik groba, ki lahko do končne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 11 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 26. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Območje pokopališča je javni prostor, kjer se zagotavlja javni red in mir in kjer se smiselno uporabljajo določbe o javnem redu in miru na javnem mestu. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in miru na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. (3) Na območju pokopališča morajo najemniki in obiskovalci skrbeti za red, mir in spoštljivo vedenje. (4) Območje pokopališča se lahko uporablja le za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba. 27. člen (prepovedi) Na pokopališčih v Občinah ni dovoljeno: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlagati smeti in odpadke izven za to določenega prostora; • onesnaževati pokopališki prostor in objekte; Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 343 • voditi živali; • uporabljati površine za vožnjo s kolesom ali motornim vozilom. 28. člen (urejanje grobov) (1) Najemniki grobov morajo skrbeti za urejenost svojih grobov. (2) Napisi na nagrobnih ploščah ne smejo biti žaljivi do kogar koli, niti ne smejo vzbujati nejevolje ali zgražanja občanov. (3) Najemniki grobov morajo redno in pravočasno odstranjevati uvelo cvetje in dogorele nagrobne sveče, ter jih odložiti v tipizirane namenske posode za odpadke. (4) Upravljavec sme izjemoma, v upravičenih primerih, dovoliti uporabo primernega prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcem rednega vzdrževanja, izvajalcem obnovitvenih in kamnoseških del, zaradi izvajanja del za najemnika groba. 12 Način oddaje grobov v najem 29. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. (5) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. (6) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov. (7) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa. (8) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba. 30. člen (pogodba o najemu groba) (1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • način plačevanja grobnine (letne najemnine); • obveznost najemnika glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemnika iz te pogodbe. (2) Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas, razen za Gozd spominov in Barbarin gaj na pokopališču Barbara, kjer se ob pokopu bio žare oziroma raztrosu pepela sklene pogodba o pristojbini za dobo 10 let in se lahko po preteku dobe na željo podpisnika pogodbe podaljša. 31.člen Najemniki grobov so dolžni: • skleniti najemno pogodbo; • vzdrževati grobove; • spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe; • redno plačevati najemnino za grob; • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca ter • spoštovati pokopališki red. 32. člen Najem groba se lahko prekine: • če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu; • če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pogodbo; • ob opustitvi pokopališča; • kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča in • s potekom najemne pogodbe. 33. člen Po prekinitvi najema groba se šteje grobni prostor kot opuščen do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda v najem drugemu. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti nagrobnik najkasneje v roku treh mesecev, sicer to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Upravljavec je dolžan spomenik in drugo opremo z groba hraniti v skladiščnih prostorih najmanj šest mesecev po prenehanju najemne pogodbe. 34. člen Šteje se, da ima upravljavec sklenjeno veljavno najemno pogodbo z najemnikom, če je bila najemna pogodba sklenjena z Občino, novi upravljavec in izvajalec javne službe pa je določen na podlagi tega odloka. 13 Posegi v prostor na pokopališču 35. člen (1) Upravljavec pokopališča na podlagi vloge najemnika izda soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča na podlagi vloge najemnika izda soglasje za prekop pokojnika v drug grob ali na drugo pokopališče. 36. člen Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. 37. člen Najemnik groba, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je dolžan v primerih izvedbe vzdrževalnih in obnovitvenih del gradbenega značaja na pokopališkem zidu, grobno znamenje odstraniti in ga po obnovi zidu in v dogovoru z upravljavcem pokopališča ponovno namestiti. 38. člen (1) Na pokopališču se zagotavlja enakopravna obravnava kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču. (2) Zidarska, kamnoseška, kovino strugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju grobov in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le po predhodni Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 344 pisni seznanitvi upravljavca pokopališča oziroma v skladu s 35.členom tega odloka. 39. člen (1) Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi. (2) Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote se šteje, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od dveh mesecev. V kolikor najemnik ureditve groba ne opravi v navedenem času, ureditev opravi upravljavec na njegove stroške. 14 Grobovi 40. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope: • enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice; • grobišča, kostnice in skupna grobišča; • žarni grobovi; • prostor za anonimne pokope; • prostor za raztros pepela; • prostor za pokop bio žar. (2) Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih. (3) V kolikor se svojci odpovedo grobu ali prekinejo najemno razmerje, se lahko dogovorijo za napis pokojnega na skupni spominski tabli, pri čemer stroške napisa nosijo svojci oziroma naročnik. 15 Okvirni tehnični normativi za grobove 41. člen Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni. Globina groba znaša najmanj 1,8m. Širina groba znaša do 1m, dolžina pa do 2,3m. 42. člen Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša najmanj 1,8m. Širina groba znaša do 2m, dolžina pa do 2,3m. 43. člen Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Globina groba znaša najmanj 1,8m. Širina groba znaša do 1m, dolžina pa od 1,2m do 2,3m. 44. člen Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Vanj se poleg krst lahko pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša 1,8m in se lahko poglablja. Širina groba znaša do 2,4m, dolžina pa 2,3m. 45. člen Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Novih grobnic ni dovoljeno graditi. 46. člen Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. 47. člen (1) Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. (2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov. (3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč. 48. člen Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu. 49. člen Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 50. člen Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnih nagrobnikih. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. V kolikor je izven skupnega prostora za polaganje cvetja in prižiganje sveč položeno cvetje, prižgane sveče ali drugi spominki, o odstranitvi le teh pisno obvesti svojce upravljavec pokopališča enkrat letno. V kolikor tega svojci ne storijo sami, odstranitev opravi upravljavec pokopališča v roku 30 dni po javni naznanitvi na oglasnih deskah in spletni strani upravljavca pokopališča. 51. člen Za obstoječe grobove se uporabljajo obstoječe oblike in velikosti. Vsi novi grobovi morajo biti izvedeni v enotnih velikostih grobnega polja oziroma v enotni velikosti nagrobne plošče. Višina nagrobne plošče ne sme presegati 0,8 metra, širina pa ne sme presegati 1,5 metra. Postavljena mora biti v središču vzglavja groba. 52. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. (2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. (3) Za pokop z žaro prejšnja točka tega člena ne velja. 16 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 345 53. člen (1) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki cene, ki jih s sklepom določita pristojna občinska organa. (2) Cenik mora biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti ter na oglasni deski pokopališča in objavljen na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. 17 Cenik storitev pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev 54. člen Za uporabo storitev pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev plačujejo uporabniki cene, ki jih s sklepom določita pristojna občinska organa. 18 Pogrebna pristojbina 55. člen Občina lahko s posebnim sklepom določi pogrebno pristojbino, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. 19 Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 56. člen Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. 57. člen Tabela razmerij grobnine do enojnega groba vrsta groba faktor grobnine enojni grob 1 žarni grob 0,6 dvojni grob 1,3 prostor raztrosa 0,3 prostor za bio žare 0,5 58. člen (1) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. (2) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, s sklepom določita občinska sveta. (3) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. (4) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. (5) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. (6) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine. (7) Grobnina za Barbarin gaj in Gozd spominov se plača v enkratnem znesku za obdobje desetih let. 20 Druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov 59. člen Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na (pokopališke) oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. 60. člen (1) Območje pokopališča mora biti ustrezno zamejeno. Na označevalni tabli na vhodu na pokopališče mora biti označen naziv pokopališča, upravljavec pokopališča ter odpiralni čas pokopališča. Pokopališki red mora biti izobešen poleg označevalne table na vhodu na pokopališče. (2) Območje pokopališča ni varovano, prav tako niso varovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti oziroma premičnega premoženja grobnega polja lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma najemniki groba, o čemer morajo obvestiti vodjo pogrebne slovesnosti oziroma upravljavca pokopališča. (3) Območje pokopališča je lahko video nadzorovano, skladno z veljavno zakonodajo. 61. člen Pokopališče mora biti opremljeno: • najmanj z enim mestom s tekočo vodo; • z dostopno potjo s parkiriščem; • z opremo za ozvočenje pogrebne slovesnosti; • z orodjem in opremo za vzdrževanje javnih površin; • s prostorom in posodami za prepuščanje najmanj mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnih nagrobnih sveč. 62. člen Upravljavec je dolžan: • izvajati pogrebno in pokopališko dejavnost ter urejati pokopališče skladno z določili tega odloka; • biti spoštljivega obnašanja do pokojnika, njegovih svojcev in do vseh drugih udeležencev pogrebne svečanosti; • skrbeti za red in čistočo na pokopališču ter v in ob objektih in njihovi neposredni okolici; • skrbeti za nadzor in vodenje pogrebne svečanosti; • opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov; • po potrebi ustrezno urediti grobove, za katere ne skrbijo svojci; • uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v načrt razdelitve na pokopališčna polja in grobove. 63. člen (1) Na pokopališču ali izven pokopališča mora biti zagotovljen prostor za pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. (2) Pokop v nov grob se izvede po vrsti, razen pri pokopih v obstoječe grobove oziroma pri pokopih v zidni žarni grob. (3) Uporabniki storitev imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji iz tega odloka, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice, in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, z (4) Zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. 21 Nadzor 64. člen (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni Medobčinski inšpektorat Koroške, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku. (2) Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 346 tem pa so dolžni spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 22 Prekrški 65. člen (1) Z globo 2000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik/ca, če izvede pokop in za izvajanje dejavnosti nima veljavnega dovoljenja. Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če izvede pokop, pa za izvajanje dejavnosti nima veljavnega pogrebnega dovoljenja. (2) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka. (3) Z globo 1500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (4) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z 2. odstavkom 38. člena tega odloka. (5) Z globo 1500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z 2. odstavkom 38. člena tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. 23 Prehodne in končne določbe 66. člen Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah. 67. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o pokopališkem redu v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, 1980) in Odlok o pogrebnih svečanostih v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik številka 6/1976). 68. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-0016/2018 Datum: 20.02.2020 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan Številka: 354-0008/2018 Datum: 20.02.2020 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 158. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetijskega gospodarstva z ID št. KMG-MID 100328264 v Gaberniku Na podlagi 110. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D in 79/17) in 31. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je župan Občine Slovenska Bistrica sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ŠIRITEV KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Z ID ŠT. KMG-MID 100328264 V GABERNIKU 1. člen (splošno) S tem sklepom se potrjujejo Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPPN) in začne postopek priprave OPPN za širitev kmetijskega gospodarstva z iD št. KMG-MID 100328264 v Gaberniku. Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - E) (Uradni list RS št. 27/16) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter podzakonski predpisi. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) Na podlagi pobude kmetije Cveček, Gabernik 80, 2314 Zgornja Polskava, vpisane v register kmetijskih gospodarstev s številko KMG-MID: 100328264, s katerega je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo organizirano kot kmetija, nosilec kmetije pa obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - 0RZPIZ206, 85/14 -ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19), se skladno s prvim odstavkom 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Obravnavano območje je neposredno ob obstoječem kmečkem gospodarstvu, ki je na območju razpršene gradnje in nima več možnosti širitve. S predvideno širitvijo se posega na območje drugih kmetijskih zemljišč. Z OPPN bo pridobljena osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh objektov za rejo živali, novogradnje gnojišča, širitve koritastih silosov in obstoječe strojne lope ter pripadajočih manipulativnih površin. 3. člen (območje OPPN) Območje OPPN zajema zemljišči s parc. št. 226/1 in 109/3, obe k.o. Gabernik v velikosti 11.945 m2. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve prostorskih ureditev ter ostale strokovne podlage vključno z geodetskim načrtom in geološko-geomehanskim poročilom za izdelavo OPPN pridobi in financira investitor oz. pobudnik sam. Pri Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 347 pripravi OPPN je potrebno upoštevati idejno zasnovo, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter izhodišča veljavnih planskih aktov Občine Slovenska Bistrica. 5. člen (roki za pripravo OPPN) Predvideni roki za pripravo OPPN po posameznih fazah so naslednji: 1. faza: izhodišča in sklep o pripravi OPPN, odločitev o CPVO /60 dni 2. faza: osnutek OPPN /15 dni 3. faza: prva mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP) /30 dni 4. faza: dopolnjeni osnutek OPPN in CPVO v kolikor bo iz odločbe MOP izhajalo o potrebi izdelave /60 dni 5. faza: posredovanje dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila ministrstvu, pristojnemu za okolje, v presojo po 42. členu ZVO - v kolikor bo izdelava potrebna /45 dni 5. faza: javna razgrnitev in javna obravnava /30 dni 6. faza: stališča do pripomb in predlogov javnosti; predstavitev odloka na OS v prvi obravnavi /30 dni 7. faza: predlog OPPN /15 dni po potrditvi stališč in pripomb ter predstav itvi odloka na os 8. faza: druga mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP) /30 dni 9. faza: pridobitev odločbe po 46. členu ZVO - v kolikor je potrebno izvesti postopek CPVO /60 dni 10. faza: sprejem usklajenega predloga OPPN na OS /na redni seji OS Okvirno zapisani roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev akterjev v postopku tudi spremenijo. 6. člen (nosilci urejanja prostora) Za pridobitev predhodnih mnenj o verjetnosti pomembnejših vplivov plana na okolje je potrebno vključiti: 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 2. Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Tyrševa ulica 15, 2000 Maribor 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Krekova 17, 2000 Maribor 4. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana 6 Zavod RS za varstvo narave, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor Nosilci urejanja prostora, ki bodo sodelovali pri pripravi OPPN in podali mnenja, so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Oddelek porečja reke Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 6. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 7. Zavod RS za varstvo narave, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor 8. Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 9. Krajevna skupnost Zgornja Polskava, Mladinska ulica 12, 2314 Zgornja Polskava 10. Telekom Slovenije, Titova cesta 38, 2000 Maribor 11. Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, 2310 Slovenska Bistrica 12. Drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so tangirani. Pri pripravi OPPn sodelujejo tudi naslednji udeleženci: • pobudnik in naročnik je zasebni investitor • pripravljavec je Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica • prostorski načrtovalec po izboru pobudnika in naročnika 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Namen procesa: V skladu z ZUreP-2 omogočiti možnost za sodelovanje zainteresirane javnosti pri pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetijskega gospodarstva z ID št. KMG-MID 100328264 v Gaberniku. Cilj procesa: V začetni fazi pridobiti čim več informacij o dejanskem stanju in zbrati različne predloge za njegovo izboljšavo. V fazi javne razgrnitve dopolnjenega osnutka pa preveriti ustreznost rešitev in družbeno soglasje. Predvidene metode vključevanja in sodelovanja: Obveščanje javnosti, zagotavljanje potrebnih gradiv, poziv po podaji predlogov in pripomb ter organizacija javnega posveta za oblikovanje izhodišč za pripravo OPPN in koordinacija posveta v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN. Urnik ključnih dogodkov: Objava sklepa skupaj z izhodišči za pripravo OPPN na spletni strani Občine takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. V okviru priprave osnutka OPPN se soočijo in usklajujejo različni interesi v prostoru in v ta namen bo izveden poziv k podaji pobud ter organiziran javni posvet. Posredovane informacije o trajanju in načinu podaje pobud bodo objavljene na spletni strani Občine. V okviru javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila v kolikor bo le to potrebno, bo javnost seznanjena s krajem in časom javne razgrnitve, spletnim naslovom, kjer je dopolnjeni osnutek OPPN objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje. Med javno razgrnitvijo, ki bo trajala najmanj 30 dni bo Občina zagotovila tudi javno obravnavo razgrnjenih gradiv. Ko bodo pridobljena pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in ko bo ministrstvo ugotovilo, da so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi, bo občinski svet odločal o sprejetju OPPN in v primeru Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 348 potrditve bo odlok o OPPN objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin. Identifikacija ključnih deležnikov: Ključni deležniki so poleg pripravljavca in izdelovalca prostorskega akta pobudnik, sosedje, ostala zainteresirana javnost. Razpoložljiva in potrebna finančna sredstva: Razpoložljiva sredstva za vodenje postopka vključno s stroški informiranja so zagotovljena na postavki Urejanje prostora proračuna Občine. Potrebna finančna sredstva za vse zakonsko obvezne strokovne podlage in potrebna gradiva za izdelavo OPPN zagotovi pobudnik. Informacije za javnost: Pred procesom sodelovanja javnosti bodo preko spletne strani Občine objavljeni sklep z izhodišči o pripravi OPPN, vabila k podaji pobud in javno obravnavo in na zahtevo zainteresirane javnosti zagotovljena izhodišča za pripravo OPPN, smernice, v času javne razgrnitve pa povzetek za javnost, tekstualni del odloka, grafične podlage in ostale strokovne podlage in gradiva. Način zbiranja, obravnave in upoštevanja mnenj in predlogov: Zbiranje predlogov bo možno v času, ki bo določen na podlagi poziva, v času javne razgrnitve po pošti (elektronski ali navadni) ter v času javne obravnave. Občina prouči pripombe javnosti k dopolnjenemu osnutku OPPN in predloge ter do njih zavzame stališče, ki ga javno objavi na spletni strani Občine. Oblike spremljanja in vrednotenja: Pri izvajanju procesa sodelovanja javnosti se bodo spremljali z listo prisotnosti število udeležencev na javni obravnavi in z zapisovanjem prispevkov udeležencev. Z vrednotenjem se bo ugotavljalo število udeležencev, število pripomb, obiskanost spletne strani, izpolnitev pričakovanj udeležencev v procesu sodelovanja. 8. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem postopka) Sredstva v zvezi s financiranjem priprave OPPN, izdelavo geodetskega načrta, pripravo vseh strokovnih rešitev, izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, zagotovi pobudnik OPPN oz. investitor, Cveček Mateja, Gabernik 80, 2314 Zgornja Polskava. 9. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na uradni spletni strani Občine Slovenska Bistrica ter začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-11/2019-5-1032 Datum: 05.02.2020 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan OBČINA ŠALOVCI 159. Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 24., 25. in 32. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) je Občinski svet Občine Šalovci na 3. dopisni seji, dne 4. marca 2020 sprejel PRAVILNIK O POSTOPKIH IN UKREPIH ZA ZAVAROVANJE OSEBNIH PODATKOV I. Splošne določbe 1. člen S tem Pravilnikom o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov (v nadaljevanju: Pravilnik) se določajo tehnični, organizacijski ter kadrovski postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov s katerimi upravlja Občina Šalovci (v nadaljevanju: upravljavec), z namenom, da se izpolnijo zakonske zahteve glede varovanja osebnih podatkov in zaščitijo pravice posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Ti ukrepi predstavljajo skupek zavezujočih pravil, priporočil in načel iz prakse, internih postopkov, organizacijskih struktur ter varnosti informacijske tehnologije. 2. člen Namen tega Pravilnika je zagotoviti zaupnost, celovitost, dostopnost in točnost osebnih podatkov, v interesu posameznikov, na katere se osebnih podatki nanašajo, in sicer v vsaki fazi obdelave osebnih podatkov. Vsi delavci se morajo zavedati tveganj, ki so povezana s tehničnimi in informacijskimi sistemi ter komunikacijsko tehnologijo, ter morajo zato izvajati obdelavo osebnih podatkov z zahtevano skrbnostjo. Ukrepi, opisani v tem Pravilniku, so oblikovani ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja in stroškov, izvajanja ter narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave kot tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov ter zagotavljajo ustrezno varnost podatkov glede na morebitna tveganja, ki jih pomeni obdelava podatkov, zlasti v primeru nenamernega ali nezakonitega uničenja, izgube, spremembe, nepooblaščenega razkritja ali dostopa do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani. 3. člen Upravljavec se ravna po priznanih pravilih za varnost informacij. Pravilnik izhaja iz predpostavke, da absolutne varnosti ni in da je zagotavljanje informacijske varnosti živo stanje, ki od upravljavca zahteva stalno izboljševanje in prilagajanje varnosti na spreminjajoče se pogoje. Ukrepi predstavljajo kompromis med tehničnimi zmožnostmi in zmožnostjo realizacije, ki je v danem primeru pogojena s kadrovskimi in ekonomskimi vidiki upravljavca. 4. člen Upravljavec pri obdelavi osebnih podatkov upošteva splošna načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Upravljavec obdeluje le tiste osebne podatke, za katere ima ustrezno zakonsko podlago na podlagi določb ZVOP-1 in Splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebni podatki se smejo zbirati samo za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, razen če relevantna zakonodaja to omogoča. Pri obdelavi osebnih podatkov upravljavec zagotavlja, da so osebni podatki: Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 349 • obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, • zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter da se ne obdelujejo dalje na način, ki ni združljiv s temi nameni, • ustrezni, relevantni in omejeni glede na namene, za katere se obdelujejo, • točni in - kadar je to potrebno - posodobljeni, • hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, za katere se obdelujejo, razen če posamezen zakon ne določa drugače, • obdelujejo na način, ki zagotavlja njihovo celovitost in zaupnost, • z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi ustrezno varovani pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem, ali poškodbo. 5. člen Ta Pravilnik velja za vse delavce pri upravljavcu, ne glede na to, ali so v delovnem razmerju pri upravljavcu (v nadaljevanju delavci). Pravilnik je namenjen zlasti tistim delavcem, ki so posredno ali neposredno udeleženi pri obdelavi osebnih podatkov, ter pri zagotavljanju varnosti informacijske tehnologije. 6. člen Izrazi, ki se uporabljajo v tem Pravilniku, imajo pomene, kot izhajajo iz veljavnega ZVOP-1 ter Splošne uredbe o varstvu podatkov. II. Seznam evidenc dejavnosti obdelave osebnih podatkov 7. člen Upravljavec za namen identifikacije in popisa vseh vrst osebnih podatkov, katere obdeluje, vodi Seznam evidenc dejavnosti obdelave osebnih podatkov (v nadaljevanju: Seznam evidenc), v katerem so zapisane vse zbirke osebnih podatkov, ki jih obdeluje, in katerega namen je omogočiti popoln pregled nad tokom osebnih podatkov. Seznam evidenc predstavlja podlago sprejemu tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov, kot so opisani v tem Pravilniku. Seznam evidenc se vodi na način, da je za vsako evidenco dejavnosti obdelave osebnih podatkov razvidno: • katere vrste osebnih podatkov se obdelujejo, • na katere kategorije posameznikov se nanašajo osebnih podatki, • kaj je namen obdelave osebnih podatkov, • na kakšni pravni podlagi se osebni podatki obdelujejo, • kakšen je predviden rok hrambe oz. izbrisa podatkov, • morebitne osebe oz. uporabnike, katerim so osebnih podatki lahko razkriti, • ali se podatki iznašajo v tretjo državo in/ali mednarodno organizacijo, • s katerimi tehničnimi, organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi se zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Upravljavec skrbi za točnost in ažurnost Seznama evidenc. Upravljavec nadzornemu organu na njegovo zahtevo omogoči dostop do Seznama evidenc. Delavci, ki pri izvajanju del in nalog za upravljavca obdelujejo osebne podatke, morajo biti seznanjeni s Seznamom evidenc, vpogled vanj pa je potrebno omogočiti tudi vsakomur, ki to zahteva in ima za vpogled zakoniti interes (npr. posameznik, na katerega se nanašajo osebnih podatki, nadzorni organ, policija na podlagi zakonskih pooblastil). 8. člen Ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namena obdelave, ki velja za upravljavca in ki je razviden iz Seznama evidenc, upravljavec zaključuje, da obdelava podatkov ne predstavlja velikega tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, zato priprava predhodne ocene učinka v zvezi z obdelavo podatkov ni potrebna. V kolikor bo potrebna se izvede kot dodatek k pravilniku. Upravljavec se zaveže ponovno opraviti pregled tveganj in oceniti, ali je v zvezi z obdelavo potrebna priprava ocene učinka vedno, ko se spremeni tveganje, ki ga predstavljajo dejanja obdelave, ko obdeluje nove osebne podatke, pred uporabo novih tehnologij ali ko se spremenijo narava, obseg, okoliščine in nameni obdelave osebnih podatkov. III. Kadrovski ukrepi 9. člen Naloge in pristojnosti glede obdelave osebnih podatkov, ki so si med seboj v konfliktu, so dodeljene različnim osebam ali oddelkom, z namenom, da se v najkrajšem možnem času prepoznajo nepooblaščene ali nenamerne spremembe podatkov. Vloge in naloge so določene skladno z notranjo organiziranostjo upravljavca, pri čemer je za določanje namenov obdelave osebnih podatkov, pristojnost za določitev sredstev informacijske tehnologije ali operativne procese, varnost podatkov in zagotovitev tehničnih, kadrovskih in organizacijskih ukrepov v prvi vrsti odgovoren župan upravljavca. Dostop do osebnih podatkov je opredeljen v Seznamu evidenc. Za pravilno izvajanje tega Pravilnika je dokončno pristojen in odgovoren župan upravljavca. 10. člen Upravljavec v zvezi z pooblaščeno osebo za varstvo podatkov ravna po 37. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. V kolikor bo imenoval pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, jo imenuje s Sklepom o imenovanju pooblaščene osebe za varstvo podatkov. 11. člen Vsak, ki obdeluje osebne podatke znotraj upravljavca, je dolžan te podatke obdelovati zgolj z dovoljenjem upravljavca in znotraj njegovih navodil, izvajati s tem pravilnikom predpisane postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter varovati osebne podatke, za katere je zvedel oz. bil z njimi seznanjen pri opravljanju svojega dela. Obveza varovanja podatkov ne preneha s prenehanjem delovnega razmerja. Vsak, ki pri svojem delu obdeluje osebne podatke, mora biti seznanjen z zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in z vsebino tega Pravilnika. Upravljavec bo v ta namen poskrbel, da bodo taki delavci podpisali posebno Izjavo o varstvu osebnih podatkov, iz katere bo razvidno, da so seznanjeni z določbami tega Pravilnika in zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. Upravljavec bo skladno z načelom odgovornosti delavcem, ki rokujejo z osebnimi podatki, po potrebi Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 350 zagotavljal ustrezna izobraževanja oz. treninge s področja varovanja osebnih podatkov. Za kršitev določil iz tega člena so delavci disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovorni. Kršitev določil tega Pravilnika se šteje za hujšo kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali izredno odpoved v primeru hujših kršitev. IV. Fizična varnost 12. člen Osebni podatki in informacijski sistemi morajo biti ustrezno zaščiteni pred tatvino, poškodovanjem in negativnimi učinki iz okolja. Prostori, kjer se nahajajo osebnih podatki, njihove kopije in informacijski sistemi, morajo biti ognjevarni (gasilni aparati, požarni senzor), zavarovani proti izlitjem vode, poplavami in elektromagnetnimi motnjami, v okviru predpisanih klimatskih pogojev. Vsi informacijski sistemi, ki so kritični za upravljavca, se morajo nahajati v varnem okolju. Vsi prostori, v katerih se nahajajo nosilci osebnih podatkov ter strojna in programska oprema, morajo biti fizično varovani (npr. zaklenjeni, pospravljeni v predal ali omaro na zaklep ali geslo ipd.), tako da je nepooblaščenim osebam dostop do podatkov preprečen. Taki varovani prostori oz. stavba kot celota, kjer se shranjujejo osebni podatki, so mehansko ali tehnično varovani. 13. člen Osebni podatki se ne smejo hraniti izven varovanih prostorov. Varovani prostori ne smejo ostajajo nenadzorovani, oz. se zaklepajo ob odsotnosti delavcev, ki jih nadzorujejo. Izven delovnega časa se varovani prostori zaklepajo, ključi se morajo hraniti v skladu s hišnim redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici v vratih. 14. člen Izven delovnega časa morajo biti omare in pisalne mize z nosilci osebnih podatkov zaklenjene, računalniki in druga strojna oprema izklopljeni in fizično ali programsko zaklenjeni. Delavci v svoji odsotnosti z delovnega mesta upoštevajo t. i. politiko čiste mize in politiko čistega ekrana. Nosilcev osebnih podatkov ne puščajo na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje, računalniške ekrane pa fizično ali programsko zaklepajo. Nosilci osebnih podatkov, ki se nahajajo izven zavarovanih prostorov (hodniki, skupni prostori) morajo biti stalno zaklenjeni. 15. člen V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, morajo biti nosilci podatkov in računalniški prikazovalniki nameščeni tako, da stranke vanje nimajo vpogleda. Vzdrževalci prostorov, strojne in programske opreme, obiskovalci in poslovni partnerji se smejo gibati v zavarovanih prostorih samo z vednostjo odgovornega delavca upravljavca. V. Varovanje integritete in zaupnosti podatkov ob sprejemu in prenosu 16. člen Delavec, ki je zadolžen za sprejem in evidenco pošte: 1) mora izročiti poštno pošiljko z osebnimi podatki direktno posamezniku, ali službi, na katero je pošiljka naslovljena, 2) odpira in pregleduje vse poštne pošiljke in pošiljke, ki na drug način prispejo k upravljavcu, razen pošiljk iz tretje in četrte točke tega člena, 3) ne odpira tistih pošiljk, ki so naslovljene na drug organ ali organizacijo in so pomotoma dostavljene ter pošiljk, ki so označene kot osebni podatki, 4) ne sme odpirati pošiljk, naslovljenih na delavca, na katerih je na ovojnici navedeno, da se vročijo osebno naslovniku, ter pošiljk, na katerih je najprej navedeno osebno ime delavca brez označbe njegovega uradnega položaja in šele nato naslov upravljavca. 17. člen Osebni podatki se pošiljajo s priporočeno pošto ali osebno preko kurirja. Ovojnica, v kateri se posredujejo osebni podatki, mora biti izdelana na način, da ovojnica ne omogoča, da bi bila ob normalni svetlobi ali pri osvetlitvi ovojnic z običajno lučjo vidna vsebina ovojnice. Prav tako mora ovojnica zagotoviti, da odprtja ovojnice in seznanitve z njeno vsebino ni mogoče opraviti brez vidne sledi odpiranja ovojnice. 18. člen Osebne podatke je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju ustreznih postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim preprečujejo prilaščanje, uničenje podatkov ali poseganje v njihovo celovitost, ter neupravičeno seznanjanje z njihovo vsebino. V primeru elektronskega pošiljanja sporočil z osebnimi podatki upravljavec zagotavlja tehnične postopke, ki onemogočijo prestrezanje, kopiranje, spreminjanje, preusmerjanje ali uničenje prenesenih informacij. 19. člen Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov mora biti posebej označena in zavarovana. Posebne vrste osebnih podatkov se pošiljajo naslovnikom v zaprtih ovojnicah proti podpisu v dostavni knjigi ali z vročilnico. Podatki iz prejšnjega odstavka se smejo posredovati preko telekomunikacijskih omrežij samo, če so posebej zavarovani s kriptografskimi metodami in elektronskim podpisom tako, da je zagotovljena nečitljivost podatkov med njihovim prenosom. VI. Zagotavljanje zaupnosti, celovitosti in odpornosti sistemov in storitev za obdelavo podatkov 20. člen Dostop do visoko občutljivih informacij upravljavec ureja z različnimi tehničnimi sredstvi in določanjem varnostnih con ter omejevanjem dostopa. Uporabniki in informacijske storitve in sistemi se v omrežjih ločijo. Prav tako se ločijo razvojna, testna in obratovalna okolja. Zagotavlja se kontrola dostopa, ki omogoča, da lahko dostop do funkcij, programov in podatkov informacijskega sistema prejmejo le upravičene osebe. 21. člen Dostop do programske opreme je urejen s t. i. politiko dostopnih pravic. Dostop je dovoljen samo za to vnaprej določenim delavcem ali zunanjim ponudnikom storitev. Dostop do informacijskih sistemov je omejen na pravice, ki so potrebne za izvajanje določene naloge (npr. pravice do branja, spreminjanja, administratorski dostop). Pri podelitvah pravic dostopa upravljavec sledi Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 351 načelo »need-to-know«, kar pomeni, da uporabniki ne smejo prejeti več pravic, kot bi bile potrebne za izvajanje njihovih nalog ali za dostop do podatkov. Vsakemu uporabniku se dodeliti jasno (osebno) uporabniško ime (ID oznaka uporabnika). To velja tudi za privilegirane pravice do dostopa (npr. za administratorje). Za preprečitev morebitnega napada ali varnostnega tveganja se beležijo vsi kritični, zlasti pa neuspeli poskusi dostopa. Zunanji dostopi, ki so namenjeni vzdrževanju, se aktivirajo le za čas trajanja vzdrževanja po predhodno izvedenem formalnem in dokumentiranem zahtevku. Po prenehanju vzdrževalnih del se ti podeljeni dostopi za vzdrževanje deaktivirajo oz. onemogočijo. Če določen delavec zamenja delovno mesto, se pravice dostopa ponovno preverja in po potrebi prilagodi. Tudi sicer se morajo pravice do dostopa redno preverjati in ažurirati. Če delavec preneha opravljati delo za upravljavca, se mora najpozneje ob koncu zadnjega delovnega dne odvzeti vsa izdana dovoljenja za dostop. Enako velja za vse zunanje ponudnike storitev. 22. člen Strojna oprema in sistemska programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami, mora biti zaščitena na način, da se zavaruje integriteta in zaupnosti podatkov. Vsi osebni računalniki, na katerih je možen dostop do osebnih podatkov, so varovani z uporabniškim imenom in geslom. Programska oprema inštalirana na računalniku, ki omogoča dostop do osebnih podatkov, je varovana z uporabniškim imenom in geslom. Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja hranjenja in spreminjanja gesel. 23. člen Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za vstop in administriranje mreže osebnih računalnikov (nadzorna gesla), administriranje elektronske pošte in administriranje aplikativnih programov se hranijo v zapečatenih ovojnicah in se jih varuje pred dostopom nepooblaščenih oseb. Uporabi se jih samo v izrednih okoliščinah oz. ob nujnih primerih. Vsaka uporaba vsebine zapečatenih ovojnic se dokumentira. Po vsaki takšni uporabi se določi nova vsebina gesel. 24. člen Vzdrževanje, popravljanje, spreminjanje in dopolnjevanje sistemske in aplikativne programske opreme je dovoljeno samo na podlagi odobritve s strani župana oz. z njegove strani pooblaščenega delavca (skrbnika), izvajajo pa ga lahko samo pooblaščeni servisi in organizacije in posamezniki, ki imajo z upravljavcem sklenjeno ustrezno pogodbo. Izvajalci morajo spremembe in dopolnitve sistemske in aplikativne programske opreme ustrezno dokumentirati. Zaposleni ne smejo namestiti programske opreme brez vednosti osebe, zadolžene za delovanje računalniškega informacijskega sistema. Prav tako ne smejo odnašati programske opreme iz poslovnih prostorov brez odobritve vodje organizacijske enote in vednosti osebe, zadolžene za delovanje računalniškega informacijskega sistema. 25. člen Vsebina diskov mrežnega strežnika in lokalnih delovnih postaj, kjer se nahajajo osebni podatki, se sprotno preverja za prisotnost računalniških virusov. Vse delovne postaje in prenosni računalniki in druga oprema morajo biti opremljeni z aktivirano in posodobljeno protivirusno zaščito. Vsi računalniki na delovnem mestu morajo biti opremljeni s kombinacijo lokalnega požarnega zidu in lokalnega sistema za zaznavanje in preprečevanje vdorov. Vsi prenosni računalniki in druga oprema morajo biti opremljeni z lokalnim požarnim zidom. Ob pojavu računalniškega virusa se tega čimprej odpravi s pomočjo ustrezne strokovne službe, obenem pa se ugotovi vzrok pojava virusa v računalniškem informacijskem sistemu. Vsi osebni podatki in programska oprema, ki so namenjeni uporabi v računalniškem informacijskem sistemu in prispejo k upravljavcu na medijih za prenos računalniških podatkov ali preko telekomunikacijskih kanalov, morajo biti pred uporabo preverjeni glede prisotnosti računalniških virusov. 26. člen Če uporabnik ali administrator zapusti delovno mesto ali ne izvaja nobenih vnosov, se mora v določenem časovnem razponu samodejno vključiti zapora zaslona, zaščitena z geslom. Na sistemih, kjer je to tehnično možno, poteka avtomatska odjava uporabnika, če ni bilo izvedenih vnosov znotraj opredeljenega časovnega razpona. Pri prenosnih računalnikih se uporablja ustrezno šifriranje trdih diskov. Prav tako se preko kontrole priključka lahko omeji ali onemogoča uporaba zunanjih naprav na odjemalcih. Poslovne informacije se načeloma ne shranjujejo lokalno na računalnikih na delovnem mestu ali prenosnih računalnikih dlje, kot je treba, in se shranjujejo na centralno upravljane sisteme, ki so predvideni za ta namen. 27. člen Pred nedovoljenimi dostopi in manipulacijami morajo biti zaščitene tudi pisarniške naprave za komunikacijo kot so tiskalniki, kopirni stroji, faks naprave ipd. Upravljavec mora prav tako sprejeti ustrezne informacijske varnostne ukrepe, v primeru oddaljenega dostopa. VII. Zagotavljanje dostopnosti oz. razpoložljivosti podatkov v primeru fizičnega ali tehničnega incidenta 28. člen Vsaka operacija s podatki se beleži v sistemskih dnevniških datotekah. Beleženje mora izvesti administrator v skladu z zahtevami in možnostmi operacijskih sistemov in aplikacij. Revizijska sled mora zagotavljati možnost ugotovitve, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko podatkov, uporabljeni ali drugače obdelovani oz. spremenjeni ter kdo je to storil. Vsi dogodki se morajo opremiti s časovnim žigom. 29. člen Osebni podatki se posredujejo samo tistim uporabnikom, ki se izkažejo z ustrezno zakonsko podlago ali s pisno zahtevo oz. privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Za vsako posredovanje osebnih podatkov mora upravičenec vložiti pisno vlogo, v kateri mora biti jasno navedena določba zakonske podlage, ki uporabnika pooblašča za pridobitev osebnih podatkov, ali pa mora biti k vlogi priložena pisna zahteva oz. privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 352 Vsako posredovanje osebnih podatkov se beleži v evidenco posredovanj, iz katere mora biti razvidno, kateri osebni podatki so bili posredovani, kam oz. komu, kdaj in na kakšni podlagi. Evidenca sledljivosti posredovanj podatkov se vodi po kronološkem vrstnem redu. Nikoli se ne posredujejo originali dokumentov, razen v primeru pisne odredbe sodišča. Originalni dokument se mora v času odsotnosti nadomestiti s kopijo. 30. člen Za potrebe restavriranja računalniškega sistema ob okvarah in ob drugih izjemnih situacijah se zagotavlja redna izdelava kopij vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj, če se podatki tam nahajajo (tj. izdelava varnostnih kopij podatkov). Za podatke, za katere velja visoka zahteva po razpoložljivosti, se mora varnostna kopija vzpostaviti redno, tako da se lahko v primeru izpada ene ali več komponent ponovno vzpostavi pripravljenost za obratovanje celotnega sistema. 31. člen Ob izpadu sistema mora biti zagotovljeno, da se ne izgubijo nobene kritične informacije. Mediji za varnostno shranjevanje se morajo hraniti na krajih, ki izpolnjujejo zahteve zaupnosti, integritete in razpoložljivosti zadevnih informacij. To vključuje tudi zadostno prostorsko ločevanje med mediji za varnostno shranjevanje in varnostnim virom (npr. skladiščenje v drugih prostorih). Zagotoviti se mora, da ima administracijsko osebje v nujnem primeru dostop do varnostnih medijev. Določiti se morajo roki za shranjevanje in roki za izbris varnostnih kopij. 32. člen Informacije se arhivirajo v skladu z zakonskimi, pogodbenimi in poslovnimi zahtevami. Določiti se mora trajanje shranjevanja za bistvene poslovne informacije in arhivske kopije. Arhivski podatki se morajo skladiščiti ali shranjevati na krajih, ki izpolnjujejo zahteve razpoložljivosti, integritete in zaupnosti. VIII. Redno testiranje, ocenjevanje in vrednotenje ukrepov 33. člen Upravljavec se zaveže, da bo redno testiral, ocenjeval in vrednotil učinkovitost tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotavljanje varnosti obdelave. Upravljavec bo v ta namen vsaj enkrat letno preveril zakonitost obdelave osebnih podatkov. Za namen oprave notranje kontrole bo upravljavec pregledal dnevnike v zvezi z delovanji obdelav osebnih podatkov (dnevniške datoteke) in se posvetoval z ustreznimi strokovnjaki za informacijsko varnost. IX. Rok hrambe in brisanje podatkov 34. člen Upravljavec zagotavlja, da je obdobje hrambe osebnih podatkov omejeno na najkrajše mogoče obdobje. V ta namen upravljavec v Seznam evidenc predpiše roke za izbris osebnih podatkov. Po preteku roka hranjenja se osebni podatki zbrišejo oz. trajno uničijo ali anonimizirajo, razen če zakon ali drug akt določa drugače. 35. člen Za brisanje podatkov iz računalniških medijev se uporabi takšna metoda brisanja, da je nemogoča restavracija vseh ali dela brisanih podatkov. Brisanje mora biti popolno in nepovratno. Poleg nosilca takih podatkov je potrebno uničiti tudi podatke v mapi »Izbrisano« ali »Koš« oz. drugi ustrezni mapi/direktoriju, tako da vsebine ni več moč obnoviti. Podatki na klasičnih medijih (listine, kartoteke, register, seznam ipd.) se uničijo na način, ki onemogoča branje vseh ali dela uničenih podatkov. Na enak način se uničuje pomožno gradivo (npr. matrice, izračune in grafikone, skice, poskusne oz. neuspešne izpise ipd.). Prepovedano je odmetavati odpadne nosilce podatkov z osebnimi podatki v koše za smeti. Pri prenosu nosilcev osebnih podatkov na mesto uničenja je potrebno zagotoviti ustrezno zavarovanje tudi v času prenosa. X. Storitve, ki jih opravljajo zunanje pravne ali fizične osebe 36. člen Upravljavec lahko posamezna dejanja obdelave podatkov zaupa tudi zunanji pravni ali fizični osebi (v nadaljevanju: obdelovalec), ki zagotavlja zadostna jamstva za izvedbo ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za varstvo osebnih podatkov. Obdelovalec, ki opravlja dogovorjene storitve izven prostorov upravljavca, mora imeti vsaj enako strog način varovanja osebnih podatkov, kakor ga predvideva ta Pravilnik. V takem primeru bo upravljavec z obdelovalcem sklenil ustrezne pisne dogovore o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, v katerih bo določil pravice in obveznosti obeh strank. V takšnem dogovoru morajo biti obvezno predpisani pogoji in ukrepi za zagotovitev varstva osebnih podatkov in njihovega zavarovanja ter obveznosti obdelovalca napram upravljavcu. Omenjeno velja tudi za obdelovalce, ki vzdržujejo strojno in programsko opremo ter izdelujejo in instalirajo novo strojno ali programsko opremo. Obdelovalec lahko na podlagi takega dogovora v imenu in za račun upravljavca opravlja samo dogovorjena opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov upravljavca. Obdelovalec podatkov ne sme obdelovati ali drugače uporabljati za noben drug namen. XI. Poročanje v primeru varnostnega incidenta 37. člen Upravljavec zagotavlja dosleden in učinkovit sistem za ravnanje z varnostnimi incidenti, vključno z dokumentiranjem in obveščanjem o varnostnih dogodkih. V ta namen upravljavec zagotovi informacijski sistem, ki je sposoben izvajati nadzor za prepoznavanje dogodkov (npr. požarni zid, zaznavanje vdorov, sistem nadzora). Informacijski sistemi nadalje omogočajo dokumentiranje vseh varnostno relevantnih ali sistemsko kritičnih dogodkov. Za spremljanje teh beleženj je odgovorna pooblaščena oseba (skrbnik) informacijskega sistema, ki mora v primeru varnostno pomembnih incidentov poročati vodstvu upravljavca. Vsi delavci so dolžni o aktivnostih, ki so povezane z odkrivanjem ali nepooblaščenim uničenjem zaupnih podatkov, zlonamerni ali nepooblaščeni uporabi, prilaščanju, nedostopnosti, spreminjanju ali poškodovanju podatkov, takoj obvestiti vodstvo upravljavca, sami pa poskušajo takšno aktivnost preprečiti. Upravljavec v evidenco varnostnih incidentov beleži vsako kršitev varstva osebnih podatkov, iz katere morajo Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 353 biti razvidna dejstva v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov, učinki take kršitve in sprejeti popravni ukrepi. V evidenco varnostnih incidentov se po kronološkem vrstnem redu vpisujejo vsi varnostni incidenti, ne glede na stopnjo in vrsto tveganja za pravice in svoboščine posameznikov. Upravljavec zlasti beleži kršitve zaupnosti podatkov (npr. nepooblaščeno razkritje podatkov), kršitve v zvezi z možnostjo dostopa do podatkov in kršitve integritete podatkov (npr. nepooblaščena sprememba podatkov). 38. člen Če je verjetno, da bi bile s kršitvijo varstva osebnih podatkov ogrožene pravice in svoboščine posameznikov, mora upravljavec nemudoma, najkasneje pa v roku 72 ur po seznanitvi s kršitvijo, o njej uradno obvestiti pristojni nadzorni organ, skladno s 33. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kadar je verjetno, da kršitev varstva osebnih podatkov povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikom, mora upravljavec skladno z določbo 34. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov brez nepotrebnega odlašanja obvestiti tudi posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da je prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. XII. Končne določbe 39. člen Vse spremembe in dopolnitve tega Pravilnika se sprejmejo na enak način kot Pravilnik in v pisni obliki. 40. člen Pravilnik začne veljati na dan objave. Pravilnik se objavi na pri upravljavcu običajen način, tako da se z njegovo vsebino lahko seznanijo vsi delavci pri upravljavcu. 41. člen Ta Pravilnik je na razpolago in vpogled vsem delavcem v občinski upravi upravljavca v času delovnika. Delavcem je omogočeno, da se brez nadzora seznanijo z vsebino tega Pravilnika. Številka: 071-1/2020-1 Datum: 4. 3. 2020 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan A személyes adatok védelmérol szóló tórvény 24. és 25. cikke alapján (a Szlo. Közt. Hiv. Közlönye, 94/07 sz. a módosításokkal, a továbbiakban: ZVOP-1), valamint a 2016/679 számú, az Európai Parlament és a Tanács által 2016. április 27-én kiadott, a személyes adatok feldolgozása során az egyének védelmérol és az ilyen adatok szabad áramlásáról, valamint a 95/46 / EK irányelv hatályon kívül helyezésérol szóló (EU) rendelet 24., 25. és 32. cikke alapján (a továbbiakban: Általános adatvédelmi rendelkezés) a Šalovci k0zség tanácsa a 3. levelezo ülésén, 2020. március 4.-én elfogadta a A SZEMÉLYES ADATOK VÉDELMÉVEL KAPCSOLATOS ELJÁRÁSOKRÓL ÉS INTÉZKEDÉSEKROL SZÓLÓ SZABÁLYZATOT I. Általános rendelkezések 1. cikk Jelen személyes adatok védelmével kapcsolatos eljárásról és intézkedésekrol szóló szabályzattal (a továbbiakban: Szabályzat) meghatározásra kerülnek a Šalovci k0zség (a továbbiakban: adatkezelo) által kezelt személyes adatok védelmével kapcsolatos technikai, szervezeti és kádereljárások és intézkedések, méghozzá abból a célból, hogy eleget tegyenek a személyes adatok védelmével kapcsolatos tórvény eloírásoknak és védjék az egyének személyes adatait, azok érdekeit. Ezen intézkedések gyakorlati elvekkel, belso eloírásokkal, szervezeti struktúrákkal, illetve biztonsági informatikai technológiával kapcsolatos kötelezo érvényü szabályok, ajánlások és elvek csoportját alkotják. 2. cikk Jelen Szabályzat célja a személyes adatok bizalmasságának, teljességének és pontosságának biztosítása, az egyének érdekeinek szem elott tartásával, mégpedig a személyes adatok feldolgozásának minden fázisában. Minden dolgozónak tisztában kell lennie a technikai és informatikai rendszerek, illetve a kommunikációs technológia jelentette kockázatokkal, illetve éppen ezért a személyes adatok feldolgozásának a megkövetelt alapossággal kell tórténnie. A jelen Szabályzatban leírt intézkedések megformálása a legújabb technikai fejlodés és a feldolgozás k0ltségei, természete, terjedelme, tórülményei és célja, illetve a személyek jogaival és szabadságjogaival kapcsolatos kockázatok figyelembevételével tórtént, biztosítva a személyes adatok kezelése, az adatfeldolgozás jelentette esetleges kockázatokat elhárítását, különösen a nem szándékos vagy tórvénytelen megsemmisítéssel, elvesztéssel, módosítással, a megküldött, elmentett vagy más módon feldolgozott személyes adatok illetéktelen feltárásával vagy az azokhoz való hozzáféréssel kapcsolatosan. 3. cikk Az adatkezelo az adatok biztonságának elismert szabályai szerint jár el. A szabályzat abból a feltevésbol indul ki, hogy abszolút biztonság nem létezik és az információk biztonságának szavatolása folyamatos feladat, ami az adatkezelo részérol az állandóan változó feltételeknek való megfelelésre való folyamatos alkalmazkodást, fejlodést jelent. Az intézkedések kompromisszumot jelentenek a technikai lehetoségek és a megvalósítás lehetosége között, amit az az adatkezelo személyzeti és gazdasági lehetoségei határoznak meg az adott pillanatban meg. 4. cikk Az adatkezelo a személyes adatok feldolgozásánál tiszteletben tartja az adatfeldolgozással kapcsolatos alapelveket. Az adatkezelo csak azon adatokat dolgozza fel, amelyekkel kapcsolatosan a ZVOP-1 és Az adatvédelemrol szóló általános rendelkezés alapján megfelelo tórvényes lehetoségei vannak. A személyes adatok gyüjtésére csak a meghatározott és tórvényes célokra van lehetoség, illetve a továbbiakban nem kezelhetoek olyan módon, hogy a feldolgozás ne legyen az említett célokkal összhangban, kivéve, ha a tórvény ezt lehetové teszi. A személyes adatok feldolgozásánál az adatkezelo biztosítja, hogy a személyes adatok: • feldolgozása tórvényesen, tisztességesen és áttekintheto módon tórténik, azzal az egyénnel kapcsolatosan, akire a személyes adatok vonatkoznak, Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 354 • azok gyujtese a meghatarozott, kifejezett es torvenyes celok erdekeben, illetve a tovabbiakban sem tortenik azok felhasznalasa olyan celokra, melyek nem osszeegyeztethetoek a fent emlitettekkel, • megfeleloek, relevansak es a feldolgozas celjaira korlatozodnak, • pontosak es - amikor ez szukseges - frissitettek, • tarolasuk olyan formaban tortenik, ami lehetove teszi egyenek azonositasat, amelyekre a szemelyes adatok vonatkoznak, megpedig annyi ideig, ameddig azokra szukseg van az adott celok eleresehez, kiveve, ha a torveny maskent rendelkezik, • a feldolgozas olyan modon tortenik, hogy biztositva legyen azok teljessege es bizalmassaga, • a megfelelo technikai vagy szervezeti intezkedesekkel megfelelo vedelem biztositasaval a meg nem engedett vagy torvenytelen feldolgozassal szemben, illetve a nem szandekos elvesztes, megsemmisules vagy karosodas ellen. 5. cikk Jelen Szabalyzat az adatkezelo minden dolgozojara vonatkozik, tekintet nelkul arra, hogy munkaviszonyban allnak-e az adatkezelonel (a tovabbiakban dolgozok). A Szabalyzat elsosorban azon dolgozokra vonatkozik, akik kozvetlenul vagy kozvetve reszt vesznek a szemelyes adatok feldolgozasaban, illetve az informacios technologia biztonsaganak szavatolasaban. 6. cikk A jelen Szabalyzatban hasznalt kifejezesek jelentesei az ervenyben levo ZVOP-1-bol, illetve Az altalanos adatvedelmi rendelkezesbol szarmaznak. II. A szemelyes adatok feldolgozasara vonatkozo tevekenysegek nyilvantartasa 7. cikk Adatkezelo az azonositas es a minden tipusu szemelyes adatokkal kapcsolatos minden tipusu osszeirasa celjaira a szemelyes adatok feldolgozasara vonatkozo tevekenysegek nyilvantartasanak listajat vezeti (a tovabbiakban: A nyilvantartasok listaja), melyben szerepel a szemelyes adatok minden gyujtemenye, melyeket feldolgoz, es amelyek celja a szemelyes adatok feldolgozasa folyamatanak teljes attekintese. A nyilvantartasok listaja alapot jelent a szemelyes adatok vedelmet celzo technikai, szervezeti es kaderintezkedesek elfogadasanal, ahogyan az a jelen Szabalyzatban szerepel. A nyilvantartasok listajanak vezetese olyan modon tortenik, hogy a szemelyes adatok feldolgozasaval kapcsolatos tevekenyseg minden nyilvantartasabol kiderul, hogy: • milyen tipusu szemelyes adatok feldolgozasa tortenik, • milyen tipusu egyenre vonatkoznak a szemelyes adatok, • mi a szemelyes adatok feldolgozasanak celja, • milyen jogalapja van a szemelyes adatok feldolgozasanak, • az adatok tarolasanak, illetve torlesenek elorelathato idotartama, ideje • a szemelyek, illetve felhasznalok nevei, akiknek esetlegesen feltarjak a szemelyes adatokat, • a szemelyes adatokat kuldik-e harmadik orszagba es/vagy nemzetkozi szervezet szamara, • milyen technikai, szervezeti és káderintézkedésekkel szavatolják a személyes adatok biztonságát. Az adatkezelo gondoskodik a nyilvántartások listájának pontosságáról és naprakész mivoltáról. Az adatkezelo a felügyeleti szerv számára annak kóvetelése esetén hozzáférést biztosít a nyilvántartások listájához. A dolgozók számára, akik az adatkezelo számára végzett munka és feladatvégzés folyamán személyes adatokat dolgoznak fel, meg kell mutatni a nyilvántartások listáját, illetve az ahhoz való hozzáférést lehetové kell tenni mindenki számára, akinek ehhez tórvényes érdeke (pl. az egyén, akinek a személyes adatairól szó van, a felügyeleti szerv, tórvényes meghatalmazás esetén a rendorség) füzödik. 8. cikk Az adatkezelöre vonatkozó, a nyilvántartások listájából következö adatfeldolgozás természete, kiterjedése, kórülményei és céljai tiszteletben tartása mellett adatkezelo megállapítja, hogy az adatok feldolgozása nem jelent nagy kockázatot az egyén jogaira és szabadságjogaira nézve, ezért az adatfeldolgozással kapcsolatos hatások elözetes értékelésre nincs szükség. Amennyiben szükségessé válik, a szabályzat mellékleteként kerül arra sor. Adatkezelo k0telezettséget vállal a kockázatok újbóli vizsgálatára és annak értékelésére, hogy az adatfeldolgozással kapcsolatosan szükség van-e a hatások értékelésére minden esetben, amikor a feldolgozás jelentette kockázat módosul, amikor új személyes adatokat dolgoznak fel, új technológiák alkalmazásakor vagy amikor megváltozik a személyes adatok feldolgozásának természete, kiterjedése, kórülményei és céljai. III. Káderintézkedések 9. cikk A személyes adatok feldolgozásával kapcsolatos feladatok és illetékesség esetében jelentkezo 0sszeférhetetlenség esetén különbözö személyek vagy részlegek megbízására kerül sor abból a célból, hogy a lehetö leghamarabb felfedezzék az illetéktelen vagy akaratlan adatmódosítást. A szerepek és feladatok meghatározása az adatkezelo belsö szervezettségével összhangban tórténik, s a személyes adatok feldolgozásáért, az információs technológia vagy az operativ folyamatok meghatározásával kapcsolatos illetékességért, az adatok biztonságáért és a technikai, személyi és szervezeti intézkedésekért elsosorban az adatkezelo polgármestere felelös. A személyes adatokhoz való hozzáférést a nyilvántartások listája határozza meg. Jelen Szabályzat szabályos alkalmazásával kapcsolatosan a végso illetékesség és a felelosség az adatkezelo polgármesterét terheli. 10. cikk Az adatkezelo a személyes meghatalmazott személlyel kapcsolatosan az adatok biztonsága érdekében az adatvédelmi általános rendelet 37. cikke szerint jár el. Amennyiben a meghatalmazott személyt nevez ki az adatok védelmére, ezt A személyes adatok védelmére kinevezett személy kinevezésérol szóló határozat szerint teszi. 11. cikk Mindenki, aki az adatkezelonél dolgozik a személyes adatok feldolgozásán, ezt csak az adatkezelo Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 355 engedélyével teheti, a belsö utasítások betartásával, kivitelezve a jelen szabályzat által elöirt eljárásokat és intézkedéseket, melyek a személyes adatok védelmével kapcsolatosak, illetve óvnia kell a személyes adatokat, melyekröl tudomást szerzett, illetve amikröl tájékoztatták munkája során. Az adatok védelmének kötelezettsége a munkaviszony végével nem szünik meg. Mindenkinek, aki munkája során személyes adatokat dolgoz fel, tájékoztatást kell adni a személyes adatok védelmének tórvényi szabályozásáról és jelen Szabályzat tartalmáról. Az adatkezelö ezért gondoskodni fog arról, hogy az ilyen munkát végzö dolgozók speciális A személyes adatok védelmérol szóló nyilatkozatot írjanak alá, amiböl világosan látszik, hogy tájékoztatást kaptak a személyes adatok védelmérol szóló jelen Szabályzatról. Adatkezelö a felelös eljárás elvének megfelelöen a személyes adatokkal kapcsolatos feladatokat ellátó dolgozóknak szükség szerint a személyes adatok védelmével kapcsolatos megfelelö képzéseket, illetve tréningeket fog szervezni. A jelen cikkelyben szereplök megsértése esetén a dolgozók fegyelmi, kártérítési és büntetöjogi fele^sséggel tartoznak. Jelen Szabályzat rendelkezéseinek megsértése a munkasze^dés jogai és tótelezettségei súlyosabb megsértésének számít, ami alapján a munkasze^dés rendes úton felbontható vagy súlyosabb megsértése esetén rendkívüli felbontására is lehetóség van. IV. Fizikai biztonság 12. cikk A személyes adatoknak és az információs rendszereknek megfelelö védelemmel kell rendelkezniük lopás, károsodás és negatív környezeti hatások ellen. A helyiségek, ahol a személyes adatokat, másolatokat és információs rendszereket tárolják, tüzbiztosnak kell lenniük (oltóberendezéssel, tüzérzéke^vel), biztosnak kell lenniük a vízkifolyás, árvízkár és elektromágneses meghibásodások ellen, az elöirt klimatikus feltételek tartásával. Minden kritikus információs rendszernek biztonságos helyen kell lennie. Minden helyiség, ahol személyes adatok hordozói, illetve gépek és programfelszerelés található, fizikai védelemmel kell rendelkezniük (pl. be kell zárni, kulccsal, illetve kóddal zárható asztalfiókba, szekrényfiókba kell rakni, stb.) olyan módon, hogy ahhoz illetéktelen személyek ne férhessenek hozzá. Az ilyen védett helyiségek, illetve teljes épületek, ahol a személyes adatokat tárolják, mechanikai és technikai védelemmel rendelkeznek. 13. cikk A személyes adatokat nem szabad biztosított helyiségeken kívül tárolni. A biztosított helyiségek nem maradhatnak felügyelet nélkül, illetve az azokat felügyelö dolgozók távolléte esetén bezárandóak. Munkaidön kívül a védett helyiségek bezárandóak, kulcsaikat a házirendnek megfelelöen kell örizni. A kulcsokat nem szabad a zárakban hagyni. 14. cikk Munkaidön kívül a személyes adatokat tartalmazó fiókokat és szekrényeket bezárva kell tartani, a számítógépeket és más gépeket ki kell kapcsolni és fizikai vagy programozott lezárással kell rendelkezniük. A dolgozók munkahelyükröl való távollétük idején tiszteletben tartják az ún. tiszta asztal és tiszta képen^ politikáját. A személyes adatok hordozóit nem hagyják az asztalokon olyan személyek jelenlétében, akiknek nincs joguk azok megtekintéséhez , a számítógépek képernyôit fizikai vagy programozott lezárással látják el. A személyes adatok hordozóinak, melyek a biztosított helyiségeken kívül találhatóak (folyosók, közös helyiségek), állandóan lezárt állapotban kell lenniük. 15. cikk A helyiségekben, melyek az ügyfelekkel való kapcsolattartást szolgálják, az adtok hordozóinak és a számítógépek kijelzöinek úgy kell elhelyezkedniük, hogy az azokon megjelenített adatokat az ügyfelek ne láthassák. A helyiség, gépek és programfelszerelés karbantartói, a látogatók és üzleti partnerek csak az adatkezelö felelös dolgozója tudtával mozoghatnak a védett helyiségekben. V. Az adatok integritásának és bizalmasságának védelme azok átvételekor és átadásakor 16. cikk A postai nyilvántartás átvételével és átadásával megbízott dolgozó: 1) köteles közvetlenül a címzett személynek vagy szervnek átadni a személyes adatokat tartalmazó postai küldeményt, 2) felnyitja és átnézi az összes olyan postai küldeményt, ami más módon jut el az adatkezelöhöz, kivéve a jelen cikkely harmadik és negyedik pontjában szereplö küldeményeket, 3) nem nyitja fel azon postai küldeményeket, melyek címzettje más szerv vagy intézmény és tévedésböl került hozzá, illetve az olyan küldeményeket sem, melyek személyes adatokat tartalmazó megje^lést kaptak, 4) nem nyithat fel olyan küldeményeket, melyek címzettje egy dolgozó, melyeken az szerepel, hogy személyesen a címzettnek kell átadni, illetve olyan küldeményeket sem, melyeken elsö helyen a dolgozó neve szerepel, hivatalos pozíciója megnevezése nélkül, s csak azt követöen az adatkezelö neve. 17. cikk A személyes adatokat ajánlva kell postázni vagy személyesen, futár útján. A személyes adatok megküldésére szolgáló borítéknak olyan kialakításúnak kell lennie, hogy megakadályozza azt, hogy normális világítás mellett vagy közönséges lámpával való megvilágítás esetén láthatóvá váljon annak tartalma. A borítéknak biztosítania kell azt is, hogy annak felbontása és tartalmának megtekintése látható nyomok nélkül ne legyen lehetséges. 18. cikk Személyes adatok információs, telekommunikációs és egyéb eszközökkel való tózvetítése csak akkor megengedett, ha megtették a megfelelö intézkedéseket az illetéktelen személyek hozzáférése, az eltulajdonítás, az adatok megsemmisülése, az azok egységének megbontása, illetve az azokba való illetéktelen betekintés megakadályozására. Amennyiben személyes adatot tartalmazó e-mail üzenet küldésére kerülne sor, az adatkezelö biztosítja technikai eljárásokat, melyek megakadályozzák a lehallgatást, másolást, módosítást, átirányítást és az információk károsítását. 19. cikk A személyes típusú adatok feldolgozása külön je^lést Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 356 es biztosftast kfvan meg. A szemelyes tfpusü adatok specialis valtozatait a cfmzetteknek zart borftekban kell megküldeni, atadasuk a küldesi könyv, illetve a kezbesftesi fv alafrasa elleneben törtenik. Az elözö bekezdesben szereplö adatok toväbbithatöak telekommunikacios halozatokban, am csak ügy, ha specialis kriptografiai modszerekkel es elektronikus alafrassal lattak azokat el, megpedig olyan modon, hogy az adatok a küldes folyaman nem olvashatoak. VI. Az adatfeldolgozasra szolgalo rendszerek es szolgaltatasok bizalmassaganak, epsegenek es ellenallo kepessegenek biztositasa. 20. cikk A rendkfvül erzekeny informaciokhoz valo hozzaferest adatkezelö különfele technikai eszközökkel es a biztonsagi zonak, valamint a hozzaferes korlatozasaval biztosftja. A felhasznälök, az informacios szolgaltatasok es rendszerek a halozatokban elkülönülnek. A fejlesztesi, tesztelesi es müködtetesi környezetek is elkülönülnek. Biztositott a hozzäferes ellenörzese, ami biztositja, hogy a funkciokhoz, programokhoz es az informacios rendszer adataihoz csak illetekes szemelyek ferhessenek hozza. 21. cikk A programfelszereleshez valo hozzaferest az ün. hozzaferesi politika szabalyozza. A hozzaferes csak az erre elöre meghatärozott dolgozök vagy külsö szolgaltatok szamara engedelyezett. Az informacios rendszerekhez valo hozzaferes a meghatärozott feladatok (pl. olvasasi, modosftasi, adminisztratori hozzaferesi jog) ellatasara korlatozodik. A hozzäferesi jogok kiosztäsänäl az adatkezelö a »need-to-know« elvet követi, ami azt jelenti, hogy a felhasznalok nem juthatnak több joghoz, mint ami a feladataik vegzesehez vagy az adatokhoz valo hozzafereshez szükseges. Minden felhasznalonak vilagos (szemelyes) felhasznalonev jut (a felhasznalo ID azonosftoja). Ez vonatkozik a privilegizalt hozzaferesre is (pl. adminisztratorok). Az esetleges tamadas vagy biztonsagi kockazat elkerülesere minden kritikus, s különösen a sikertelen belepesek lejegyzese törtenik meg. A külsö hozzäferesek, melyek a karbantartäst szolgaljak, csak a karbantartas idejere aktivalhatoak, elöre meghatärozott formälis es dokumentält kerelem szerint. A karbantartasi munkalatok vegeztevel ezen megosztott karbantartasi hozzaferesek deaktfvalandoak, illetve meg kell akadälyozni a belepesi lehetöseget. Amennyiben az adott dolgozo munkahelyet valt, belepesi jogosultsägät ismet ellenörizni, s szükseg szerint modosftani kell. A hozzaferesi jogokat egyebkent is rendszeresen ellenörizni kell. Amennyiben a dolgozo mar nem vegez munkat az adatközlö szämära, legkesöbb az utolsö munkanapjän bevonando minden hozzaferesi jogosultsaga. Ugyanez ervenyes minden külsö munkatärs eseteben. 22. cikk A gepek es a rendszerfelszereles, beleertve a bejarati-kijarati mechanizmusokat, vedelemmel ellatando ügy, hogy az adatok bizalmassaga es integritasa vedelmet elvezzen. Minden szemelyi szamftogep, melyen lehetseges a szemelyes adatokhoz valo hozzaferes, felhasznalonevvel es jelszoval vedett. A szamftögepre telepitett programfelszereles, mely biztositja a szemelyes adatokhoz valo hozzaferest, felhasznalonevvel es jelszoval vedett. A meghatalmazott szemely hatarozza meg a jelszavak kiosztasanak es tarolasanak felteteleit. 23. cikk Minden jelszo es a szemelyi szamitogepekhez valo hozzaferessel kapcsolatos eljaras (felügyeleti jelszavak), az elektromos postafiokokkal kapcsolatos adminisztracio es az applikativ programok adminisztralasa lepecsetelt boritekokban levö adatokkal törtenik, melyeket vedenek az illetektelen kezekbe kerülestöl. Felhasznäläsuk csak rendkivüli esetekben, illetve akkor törtenik, ha erre feltetlenül szükseg van. A lepecsetelt boritekok tartalmanak minden felhasznalasa dokumentalando. Minden ilyen felhasznalas eseten üj jelszavakat kell meghatarozni. 24. cikk A rendszer- es applikativ programfelszereles karbantartasa, javitasa, modositasa es kiegeszitese csak a polgarmester, illetve az altal meghatalmazott dolgozo (meghatalmazott) jovahagyasaval lehetseges, kivitelezeset pedig csak meghatalmazott szervizek es szervezetek, illetve olyan szemelyek vegezhetik, akiknek megfelelö szerzödesük van az adatkezelövel. A kivitelezöknek a rendszer- es applikativ programfelszereles modositasait es kiegesziteseit megfelelöen dokumentälniuk kell. A dolgozoknak nem szabad telepiteniük programokat az informatikai rendszer müködtetesevel megbizott szemely tudta nelkül. Nem szabad programokat kivinniük a hivatalos helyisegekböl a szervezetei egyseg vezetöjenek jovähagyäsa nelkül es az informatikai rendszer müködteteseert felelös szemely tudta nelkül sem. 25. cikk A halozati szerverlemezek es a szemelyes adatok tarolasara szolgalo helyi munkaällomäsok tartalmat folyamatosan ellenörzik a szämitogepes virusok kiszürese erdekeben. Minden munkaallomast, laptopot es egyeb felszerelest fel kell szerelni aktivalt es frissitett virusvedelemmel. Minden munkahelyi szamitogepet fel kell szerelni egy helyi tüzfal es egy helyi behatoläs-felderitö es -megelözö rendszer kombinäciöjäval. Minden laptopot es egyeb felszerelest helyi tüzfallal kell felszerelni. Szamitogepes virus eszlelese eseten azt azonnal el kell tävolitani es egy megfelelö szakmai szolgälat segitsegevel azonositani kell a szamitogepes informacios rendszerben valo megjelenesenek okat. Minden olyan szemelyes adatot es szoftvert, melyet a szamitogepes informacios rendszerben valo felhasznalasra szantak, s mely a szamitogepes adatatviteli adathordozon vagy telekommunikacios csatornakon keresztül eljut az adatkezelöhöz, hasznalat elött ellenörizni kell a szamitogepes virusok kiszüresenek biztositasara. 26. cikk Amennyiben a felhasznalo vagy a rendszergazda elhagyja a munkahelyet, vagy nem vegez bejegyzeseket, a jelszoval vedett kepernyözärakat egy meghatärozott idötartamon belül automatikusan aktivälni kell. Olyan rendszerek eseteben, ahol ez technikailag lehetseges, a felhasznalo automatikus kilepese törtenik, amennyiben a megadott idötartamon belül nem törtenik bejegyzes. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 357 A notebookok esetében megfelelö merevlemez-titkosítást használnak. A kapcsolatvezérlés révén korlátozható vagy megakadályozható a külsö eszközök használata az ügyfeleknél. Az üzleti információkat az alapelv szerint nem kell a szükségesnél hosszabb ideig helyben tárolni a munkahelyi számítógépeken vagy laptopokon, hiszen azokat az erre a célra tervezett központilag kezelt rendszerekben tárolják. 27. cikk Az irodai kommunikációs eszközöket, például nyomtatókat, fénymásolókat, faxokat stb. szintén védeni kell az illetéktelen hozzáférés és a manipuláció ellen. Az üzemeltetönek távoli hozzáférés esetén is meg kell tennie a megfelelö információbiztonsági intézkedéseket. VII. Hozzáférés vagy az adatok rendelkezésre állásának biztosítása fizikai vagy müszaki incidens esetén 28. cikk Minden adatokkal kapcsolatos müvelet bejegyzésre kerül a rendszernaplófájlokba. A naplózást az adminisztrátornak kell elvégeznie az operációs rendszerek és alkalmazások k0vetelményeinek és képességeinek megfelelöen. Az ellenörzési nyomvonalnak lehetóséget kell adnia annak meghatározására, hogy az egyes személyes adatokat mikor vitték be az adatbázisba, mikor használták öket fel, vagy dolgozták fel más módon, illetve módosították és ki tette ezt. Minden eseményt idöbélyeggel kell ellátni. 29. cikk Személyes adatok átadása csak olyan felhasználóknak tórténhet, akik bizonyítják, hogy ehhez megfelelö jogalappal vagy az érintett személy írásos hozzájárulásával rendelkeznek. A személyes adatok minden egyes átadásakor a kedvezményezettnek írásbeli kérelmet kell benyújtania, melyben világosan meg kell határozni a jogalapot, mely feljogosítja a felhasználót a személyes adatok átadására, vagy ehhez írásbeli kérelmet vagy az érintett hozzájárulását kell csatolni. A személyes adatok minden átadása bekerül az átadási nyilvántartásba, melyböl világosan látszania kell, hogy mely személyes adatok átadására került sor, illetve hová és kinek, mikor, milyen alapon tórtént ez meg. Az adatok tóvethetóségi nyilvántartása kronológiai sorrendben t0rténik. Sosem közvetithetöek a dokumentumok eredeti példányai, kivéve, ha ezt bíróság írásban rendeli el. Az eredeti dokumentumot annak máshová küldésének idejére másolattal kell helyettesíteni. 30. cikk Meghibásodás és más kivételes helyzetben a számítógépes rendszer helyreállításához a hálózati szerver tartalmának rendes másolását kell biztosítani, amennyiben az adatok ott találhatóak (azaz az adatok biztonsági másolása). A rendelkezésre állás szempontjából kiemelten fontos adatokról rendszeresen biztonsági másolatot kell készíteni, hogy egy vagy több összetevö meghibásodása esetén a teljes rendszer könnyen újra müködöképessé tehetö legyen. 31. cikk A rendszer kiesése esetén gondoskodni kell arról, hogy rendkívül fontos adatok ne veszhessenek el. A biztonsági mentéshez szükséges közvetitöket olyan helyen kell tárolni, ami megfelel az adott információk titoktartási, integritási és hozzáférhetóségi k0vetelményeinek. Ez magában foglalja a kielégító helyi elkül0nítést a biztonsági mentés közvetitöje és a biztonsági forrás között (pl. más helyiségekben való tárolás). Biztosítani kell azt, hogy az adminisztrációs személyzet feltétlen szükségesség esetén a biztonsági közvetitökhöz való hozzáféréssel rendelkezzen. Meg kell határozni az elmentés határidejeit és a biztonsági másolatok tórlésének határidejeit is. 32. cikk Az információkat a jogi, sze^déses és üzleti k0vetelményeknek megfelelöen archiválják. Meg kell határozni az alapvetö üzleti információk és az archív másolatok tárolási idötartair^t is. Az archivált adatokat olyan helyeken kell tárolni és elmenteni, ahol megfelelnek a hozzáférhetóség, integritás és titoktartás feltételeinek. VIII. Az intézkedések rendszeres tesztelése, osztályozása és értékelése 33. cikk Az adatkezelö k0telezettséget vállal arra, hogy a feldolgozás biztonsága érdekében rendszeresen teszteli, osztályozza és értékeli a technikai és szervezeti intézkedések hatékonyságát. Az adatkezelö erre a célra legalább évente egyszer ellenörzi a személyes adatok feldolgozásának tórvényességét. A belsö ellenö^shez az adatközlö megvizsgálja a személyes adatok (naplófájlok) feldolgozásának naplóit, és konzultál a megfelelö informatikai biztonsági szakértókkel. IX. Az adatok mentésének és tórlésének határideje 34. cikk Az adatkezelö biztosítja, hogy a személyes adatok mentésének idötartama a lehetö legrövidebb idöszakra korlátozódjon. Erre a célra adatkezelö a nyilvántartási listában a személyes adatok tórlésével kapcsolatos határidöket szab meg. A megö^si határidö leteltével a személyes adatokat törlik, illetve tartósan megsemmisítik vagy névtelenné teszik, kivéve, ha tórvény vagy más rendelkezés másként határoz. 35. cikk Az informatikai közvetitökröl való adattórlés céljából olyan tórlési módszer alkalmazandó, mely lehetetlenné teszi a törölt adatok teljes vagy részleges visszaállítását. A tórlésnek teljesnek és véglegesnek kell lennie. Az adathordozó mellett az ilyen jellegü információkat a "törölt" mappából vagy a "lomtárból", illetve más megfelelö mappából/direktóriumból is törölni kell, mégpedig olyan módon, hogy a tartalom ne lehessen visszaállítható. A hagyományos közvetitökön (okiratok, nyilvántartások, lajstromok, listák, stb.) szereplö adatok megsemmisítése olyan módon tórténik, ami lehetetlenné teszi a megsemmisített adatok egészének vagy egy részének helyreállítását. Azonos módon kell megsemmisíteni a segédanyagokat (pl. nyomóminták, számítások és táblázatok, vázlatok, próba vagy meghibásodott nyomatok stb.). Tilos a személyes adatokat tartalmazó feleslegessé vált adatközvetitök szemétbe dobása. Št. 11/13.3.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 358 A személyes adatok hordozóinak megsemmisítési helyükre való szállításánál ügyelni kell arra, hogy azokat a szállítás idején is biztosítsák. X. A külsö jogi és természetes személyek által végzett szolgáltatások 36. cikk Az adatkezelö a feldolgozás bizonyos feladatait külsö jogi és természetes személyekre (a továbbiakban: adatfeldolgozó) is bízhatja, aki a technikai és szervezeti intézkedésekkel kapcsolatos megfelelö biztosítások mellett müködik. Adatfeldolgozónak, aki a megbeszélt szolgáltatásokat az adatközlö helyiségein kívül végzi, a személyes adatok legalább olyan szigorú védelmér0l kell gondoskodnia, mint ahogyan azt a Szabályzat meghatározza. Ilyen esetben az adatkezelö az adatfeldolgozóval megfelelö írásos megállapodásokat köt a személyes adatok feldolgozásáról, mellyel meghatározzák mindkét fél jogait és kótelezettségeit. Ilyen megállapodás esetén mindenképpen elö kell írni a személyes adatok biztonságát és azok biztosítását garantáló feltételeket és intézkedéseket, és az adatfeldolgozó adatkezelövel szembeni kótelezettségeit. Mindez vonatkozik azokra a megbízottakra is, akik karbantartják a gép vagy programfelszerelést és telepítik az új berendezéseket vagy programokat. Adatfeldolgozó az említett megállapodás alapján adatkezelö nevében és annak számlájára csak olyan a személyes adatok feldolgozásával kapcsolatos feladatokat végezhet, amikben megállapodtak. Az adatfeldolgozó adatokat nem használhat fel vagy alkalmazhat bármilyen más célra. XI. Biztonsági incidens esetén való jelentés 37. cikk Adatkezelö következetes és hatékony rendszert biztosít a biztonsági incidensek kezelésére, ideértve a biztonsági események dokumentálását és jelentését. Erre a célra az adatkezelö információs rendszert biztosít, mely képes az események felismerésének ellenörzésére (pl. tüzfal, behatolások észlelése, megfigyelö rendszer). Az információs rendszerek lehetóvé teszik az összes biztonsági szempontból releváns vagy a rendszer számára kritikus esemény dokumentálását. Ezen naplók felügyelete az információs rendszer felhatalmazott személye (adminisztrátora) fele^ssége, aki biztonsági események esetén jelentést tesz az adatkezelö vezetésének. Minden munkavállaló kóteles haladéktalanul értesíteni az adatkezelö vezetését minden olyan tevékenységrol, mely a bizalmas információk felderítésével vagy jogosulatlan megsemmisítésével, a rosszindulatú vagy jogosulatlan felhasználással, az információk lefoglalásával, elérhetetlenségével, megváltoztatásával vagy megsemmisítésével kapcsolatos, maguk pedig megpróbálják megakadályozni az ilyen tevékenységeket. Az adatkezelö a biztonsági incidensek nyilvántartásában rógzíti a személyes adatok védelmének minden megsértését, s itt fel kell tüntetnie a személyes adatok védelmének megsértésével kapcsolatos tényeket , a jogsértés kóvetkezményeit is és a helyrehozatalt szolgáló intézkedéseket kell foganatosítania. Az ósszes biztonsági eseményt idörendi sorrendben kell rógzíteni, függetlenül az egyének jogait és szabadságait érintó kockázat mértékétól és típusától. Az adatkezelö kiemelten kezeli, rögziti a titoktartás (pl. az adatok jogosulatlan kózlése), az adatokhoz való hozzáférés és az adatok integritásának (pl. az adatok jogosulatlan megváltoztatása) megsértését. 38. cikk Amennyiben a személyes adatok védelmének megsértése valószínüsíthetóen veszélyezteti az egyének jogait és szabadságjogait, úgy az adatkezelö Az általános adatvédelmi rendelet 33. cikkével ósszhangban haladéktalanul, legkésöbb 72 órán belül értesíti erröl az illetékes felügyeleti hatóságot. Amennyiben a személyes adatok védelmének megsértése nagy valószínüséggel veszélyezteti az egyének jogait és szabadságjogait, úgy az adatkezelönek Az általános adatvédelmi rendelet 34. cikkének rendelkezéseivel ósszhangban késedelem nélkül, azonnal értesítenie kell az érintetteket a személyes adatok védelme sérülésének betóvetkeztérol. XII. Záró rendelkezések 39. cikk Jelen Szabályzat minden módosítása és kiegészítése írásos formában, azonos módon tórténik, ahogyan a Szabályzat elfogadása tórtént. 40. cikk A Szabályzat a megjelenése napján lép életbe. A Szabályzat megjelentetése az adattóz^nél szokásos módon tórténik, olyan módon, hogy annak tartalmával az adatközlö minden dolgozója megismerkedhessen. 41. cikk Jelen Szabályzat hozzáférhetó és megtekinthetö minden dolgozó számára az adatkezelö k0zségi szervénél, munkaidöben. A dolgozók számára biztosítják, hogy felügyelet nélkül megismerhessék jelen Szabályzat tartalmát. Szám: 071-1/2020-1 Šalovci, 2020. március 4. Šalovci kózség Polgármestere Iztok Fartek Št. 11/13.3.2020_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 359 OBČINA APAČE Stran 144. Odlok o spremembah in dopolnitvah 315 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko v Apačah 145. Sklep št. 83. o ukinitvi grajenega 318 javnega dobra lokalnega pomena OBČINA DORNAVA Stran 146. Letni program kulture Občine Dornava 318 za leto 2020 147. Letni program športa Občine Dornava 319 za leto 2020 OBČINA DUPLEK Stran 148. Pravilnik o spremembah Pravilnika o 320 kriterijih in postopku za sprejem otrok v oddelke predšolske vzgoje pri OŠ Duplek in pri OŠ Korena 149. Sklep o ukinitvi javnega dobra 320 OBČINA KOBILJE Stran 150. Odlok o proračunu Občine Kobilje za 320 leto 2020 151. Odlok o sofinanciranju letnega 323 programa športa v Občini Kobilje OBČINA MAJŠPERK Stran 152. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine 330 Majšperk za leto 2020 OBČINA PREVALJE Stran 153. Odlok o občinskem podrobnem 331 prostorskem načrtu za območje PR 54 CU 154. Sklep o ukinitvi javnega dobra 337 155. Sklep o ustanovitvi javnega dobra 337 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Stran 156. Odlok o načinu opravljanja obvezne 338 občinske gospodarske javne službe 24- urne dežurne pogrebne službe v Občini Ravne na Koroškem in Občini Prevalje 157. Odlok o pokopališkem redu na območju 339 Občin Ravne na Koroškem in Prevalje OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Stran 158. Sklep o začetku priprave občinskega 346 podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetijskega gospodarstva z ID št. KMG-MID 100328264 v Gaberniku OBČINA ŠALOVCI Stran 159. Pravilnik o postopkih in ukrepih za 348 zavarovanje osebnih podatkov