V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih 8 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev metežno nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 GLAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje: t Dragotin Hribar Vesti iz Italije Po blaznem dejanju v Trbovljah Uspešna zunanja trgovina Razstava arhitekture na Ljubljanskem velesejmu Abesinija s ptičje perspektiv Št. 133 izhaja vsak dan V Ljubljani v sredo, dne 11. septembra 1935 EffijSgggg- .... . . . Moti angleški predlogi v Zeneylr Skupen mandat nad Abesiniio Danes ho v skupštini DN govoril sir Samuel Hoare - Pred novimi grupatuami sil: itaiua se bliza Nemčiii, frantiia Veliki BritaniiiT - Po ženevski matematiki: v odboru petih še pododbor iz treh Tročlanski pododbor v odboru petorice ženeva, 10. septembra. W. Petčlanski odbor za italijansko-abesinski spor se je sestal pod predsedstvom Madariage. Odbor je nadaljeval s proučitvijo listin o dosedanjih' pogajanjih. Iz svoje sredine je imenoval tročlanski pododbor, ki naj iz teh listin sestavi sklepe. Odbor je pooblastil Madariago, naj se posvetuje z uglednimi pravniki, ki se pravkar nahajajo v Ženevi. Razprave pododbora v treh in petčlanskega odbora za italijansko-abesinski spor bodo trajale po vsej priliki do konca tega tedna. Predsednik Madariaga se je danes sestal s predstavnikom Italije, nato pa z abesinskim zastopnikom, da ugotovi ali so izgledi za uspeh ugodni. Pri tej priliki je baron Aloisi med drugim obžaloval, da včeraj sestavljeni odbor kolonijskih strokovnjakov ne daje nikakega poroštva za nepristransko proučitev italijanske obtožbe proti Abesiniji. Italijanska delagacija stoji slej ko Prej na stališču, da morebitni rezultati posvetovanja odbora petih ne bodo imeli zanjo ni-«ake obveznosti, temveč bodo samo temelj za svobodne razgovore med Italijo in drugimi zainteresiranimi državami. Naži v Žanevi Minister Purič je razdelil člane jugoslovanske jlelegacije po tehle komisijah: prva komisija, t s%blvi.s Pravnim vprašanjem, delegat dr. Ivan Subotič, namestnika dr. Stojan Gavrilovič in dr. Slavko Stojkovič; druga komisija, ki pro-Učuje gospodarska in prometna vprašanja, de-jocrat prof. Milan Todorovič, namestnik dr. Slavko Stojkovič; tretja komisija o razorožitvenih Vprašanjih ne bo sestavljena; četrta komisija, ki proučuje proračun DN, delegat dr. Ivo An-mdč. namestnik dr. Stojan Gavrilovič; peta komisija o higijenskih in humanitarnih vprašanjih, delegat dr. Andrej Gosar, namestnik dr. Ivan Andrič; šesta komisija o političnih vprašanjih, delegat dr. Božidar Purič, namestniki dr. Ivan Subotič, dr. Ivan Andrič in dr. Stojan Gavrilovič. Tekom včerajšnjega dne, se je naš prvi dele-Bat dr. Purič sestal s Paul Boncourjeni, Herrio-tom, dr. Benešem, Tevlik Ruždi Arasom, Maxi-niosom, Edenom in Bečkom. Mom angleški predlogi i Iz zaupnih virov se doznava, da je angleška delegacija stavila nove predloge. Predlagala ! Je skupni mandat nad Abesinijo. Podrobnosti , 'ega kolektivnega mandata še niso znane. Ne e se, ali naj bi ta mandat pripadal n. pr. DN, 1 bi ga izvajalo s pomočjo posebnega vrhovnega komisarja m drugih svojih organov, ali velesilam. Možen je tudi mandat v troje. V Primeru bi mandat pripadel vsem trem za-] ,an!ln državam, ki so podpisale pogodbo iz ' . a- 1906. Velika Britanija ne dela vprašanja s ede oblike tega mandata, postavlja pa kot po-/.'Jb da mora na ta mandat pristati tudi sama tu r 8 tenl predlogom je baje zadovoljna
  • ijo v vseli tuk. krogih članki ženev-kojgs 'ista »Journal des Nations«, ki obširno. lcWii-U'ie predloge, ki jih je Italija stavila M kij'* 1 2 3 4 * o sklenitvi nenapadalnega pakta, ki naj č^aia i,odo.ben nemško-poljskemu paktu. List m 0Pis|V tei zvez> tudi okolnost, da je nemško > ®Sa i, Pra.v toplo pozdravilo novega italijan-Dr; v Berlinu, ki ga je tudi Hitler •Cn° Spre'eL ° itienoJ6 ,prav ?aradi verjetnosti tega novega Ba konubija zavladalo optimistično raz- položenje v krogih angleške delegacije glede bodočega zadržanja Francije v sporu. Laval se bo še tekom današnjega dne sestal z angleškim zunanjim ministrom sirom Samuelom Hoareom. V angleških krogih sodijo, da sme Velika Britanija že sedaj računati na popolno podporo Francije. Če bi pa Italija segla po orožju, se Francija prav gotovo ne bo pomišljala stopiti na stran Anglije. Avstrija, Madjarska in podonavski pakt Veliko pozornost v vseh zainteresiranih krogih je danes vzbudilo tudi poročilo, da so se šnoči sestali zastopniki Avstrije in Madjarske, ki so imeli važno sejo, na kateri so govorili o skupnem stališču in držanju v vprašanju podonavskega pakta. Zastopniki obeh držav so pri tem zlasti vzfeli v pretres blejske sklepe Male antante. Addis-Abeba, 10. septembra. Reuter poroča, da cesar Halle Selassie še vedno vztraja na svojem odločnem stališču. Trdi se, da odklanja ne le italijanski mandat, temveč tudi skupni mandat v troje po primeru angleškega mandata nad Irakom. Rokopisov ne vračamo LßtO Abesinski uradni krogi so ogorčeni, ker prepoved izvoza orožja iz Velike Britanije še vedno ni razveljavljena. Incident na skupü^ini akad. združenja za ON ženeva, 10. septembra. W. Tu zaseda mednarodno akademsko združenje za DN. Francoska delegacija je danes zapustila dvorano, ker je bil sprejet predlog, ki so ga podpirali tudi Nemci, naj bi se ime združenja izpremenilo v »Mednarodno akademsko združenje za načela DN«. Francoski delegati so bili mnenja, da pomeni ta izprememba imena kritiko dosedanjega dela DN. Za novo razdelitev kolosm Senzacionalno pismo vodje delavske stranke Lansburya London, 10. septembra, n. Vodja delavske stranke Lansbury je poslal nekemu delavskemu kandidatu za nadomestne volitve v spodnjo zbornico pismo, v katerem zahteva sklicanje svetovne konference, ki naj na novo razdeli tržišča sirovin in kolonialna posestva. Pismo pravi med drugim: Naš narod je največja imperialistična sila na svetu. Pograbili smo največja posestva in je zaradi tega zdaj napočil čas, da ta posestva izročimo v korist splošnosti. Pripravljeni moramo biti na to, da pri- rodne vire svojega blagostanja spravimo v sklad s pravicami človeštva. Pravična razdelitev sirovinskih tržišč in kolonialnih posestev je edina pot k miru in varnosti, Angleški narod mora sestaviti načrt, da ga predloži svetovni konferenci. Po vesteh iz iondona je zaradi te nenadne preorientacije delavskega leaderja nastal velik spor v vrstah delavske stranke in Lansbury že grozi, da bo odstopil, če bo delavska stranka zagovarjala sedanje zadržanje uradne Anglije v sporu z Italijo. Reviia vseh fašističnih sil Rim, 10. septembra. Agencija Stefani poroča: Predsednik vlade Mussolini je izdal nalog, da se ima v najkrajšem času po vsej Italiji in v vseh kolonijah izvršiti splošna revija vseh fašističnih sil. Na dan te revije bodo sklicali fašiste zvonovi v cerkvah in sirene na ladjah. Na dani alarm bodo morali vsi člani-obvezanci obleči uniforme in se zbrati na določenih shajališčih ali na kraju, ki ga bo odredil zvezni tajnik. Miličniki fašistične stranke se imajo sestati v vojašnicah, tisti obvezane!, ki se začasno mude v inozemstvu, se pa morajo brzojavno javiti tajništvu fašistične stranke. Celotne sklicane čete fašistične stranke bodo ostale zbrane ves dan do polnoči, razen, ako ne izide med tem kakšno drugačno povelje, člani, ki pripadajo »Ovri« in »Balili«, bodo ostali zbrani na shajališču do 9. zvečer. Poslednja navodila bodo izdana na dan sklicanja. London, 10. septembra. Reuter poroča iz Rima: V tukajšnjih krogih mislijo, da bo nepričakovana splošna revija fašistov, o kateri so dopoldne pisali, dejanski signal za začetek sovražnosti v Vzhodni Afriki. Po Havasovem poročilu iz Rima pa še ni zaenkrat nobenih znamenj za tako nagel pričetek sovražnosti, ker bodo priprave v Eritreji trajale še precej časa. Poljske volitve En milijon neveljavnih glasov Splošna udeležba komaj 45mS°/o Varšava, 10. septembra. AA. število neveljavnih glasov pri nedeljskih volitvah za sejm presega en milijon. Vseh glasov je bilo oddanih sedem milijonov. V Varšavi je bila volilna udeležba 30°/o, v varšavski vojvodini 41, v vojodini Lodz in Kjelce 35°/o. Najmočnejša je bila udeležba v vzhodnih vojvodinah in na šleskem. Splošna udeležba pa tudi po uradnih podatkih ne presega 46°/c, kar pomeni, da se je nad polovico voliicev vzdržalo glasovanja. Propaganda opozicije za abstinenco je imela torej velik uspeh, saj je bila udeležba pri zadnjih volitvah za SO'Vo večja ko v nedeljo. Do sedaj je izvoljenih 124 Poljakov, 19 Ukrajincev, 4 Židje in 1 Rus. Balugdžićevo slovo od Berlina Berlin, 10. septembra. AA. Naš dosedanji poslanik v Berlinu Balugdžič je s soproge odpotoval v Beograd. Na postaji so mu priredili prisrčno slovo. Zbranih je bilo nad 80 predstavnikov nemških oblastev in ustanov, diplomatskega zbora, osobja jugoslovanskega poslaništva in članov jugoslovanske kolonije. Mlekarnarji in slaščičarji Beograd, 10. septembra. Na podlagi člena 460 obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo izdal novo dopolnitev navodil o mlekarnah in slaščičarnah 29. junija 1935. Po tej novi dopolnitvi lastniki slaščičarn in gostitelske obrti niso obvezani še k članstvu v gostitelskem združenju poleg članstva v obrtnem združenju, ako so istočasno obrtniki-proizvajalci. Akcija za naše pasivne kraje Beograd, 10. sept. b. Namestnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Komnenovic, je podal obširen referat in predloge za prehrano pasivnih krajev na včerajšnji ministrski seji. To važno vprašanje bo definitivno rešeno te dni, najprej pred finančno ekonomskim svetom, ministrov in nato tudi v ministrskem svetu. Dr. Komnenovič je pozval vse bane posameznih banovin, da pridejo v Beograd v zvezi z rešitvijo vprašanja prehrane, bani bodo osebno referirali ministru in finančno gospodarskemu svetu ministrov. Politimo mbame w prestolnici örgafflzaglia Ml fea izvedena ¥ 14 dmeh Dr. ^lark® Matlacen poroča — Izvršilni odbor JHZ I© isafsl navodila za organizacijo s&ank® Beograd, id. septembra. Danes dopoldne je tu. Marko Natlačen, bivši predsednik oblastne skupščine v Ljubljani in podpred-seidjpik bivše SLS, obiskal predsednika vla-de'ar.StojatUnOvica in notranjega ministra dr. Korošca. Po teli obiskih je dr. Natlačen izjavil novinarjem, da je prišel v Beograd poročat izvršilnemu odboru JRZ o dosedanjem delu za organizacijo nove stranke v ravski banovini. Po besedah g. Natlačena organizacija zelo dobro napreduje in ute-gne biti v 14 dneh popolnoma končana. Ustanovitev JRZ so povsod sprejeli z odo-b ravan jem in navdušenjem. Doslej se je vršilo že več sto zborovanj in konferenc, skoraj po vseh občinah in mi bilo nikjer pomislekov zoper ustanovitev stranke ne zoper njen program. Danes se že sme reči, da pojde bivša SLS celotna in kompaktna v JRZ. Pričakovati je, da bo v novo stranko stopilo tudi mnogo ljudi iz drugih bivših strank. Mi Slovenci mislimo, je reke! dr. Natlačen, da je takšna skupna stranka, kjer so zbrani i Srbi i Hrvati i Slovenci, potrebna kot nosilka skupne in edinstvene državne misli. Tudi za nas Slovence ni življenja drugod kakor y naši današnji državi kraljevini Jugoslaviji. Sklepi izvršilnega odbora Beograd, 10. septembra. Danes popoldne od 16. do 18. ure se je vršila seja izvršilnega organizacijskega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice. Razen štirih elanov komiteja, je seji ona preusT prisostvovalo tudi več uglednih prvakov JRZ organizaciji JRZ. iz Beograda, Ljubljane in Sarajeva. Izvršilni komite je sklenil naslednje: 1. da pismena navodila za organizacijo stranke izda izvršilni komite, 2. da se ustanovi pisarna JRZ v Beogradu s sedežem v hotelu »Parizu«, 3. da imenuje za šefa pisarne Miloša Ivkoviča, bivšega generalnega konzula iz Beograda in mu prideli potrebno število sodelavcev iz drugih krajev države, 4. da izvršilni odbor imenuje ožji odbor, ki naj prouči vprašanje ustanovitve osrednjega organa stranke in vprašanje organizacije strankarskega tiska v vsej državi. Beograd, 10. septembra b. Danes dopoldne ob 9. uri je g. Aca Stanojevič obiskal predsednika vlade in ministra zunanjih zadev g. dr. Milana Stojadinoviča na Topči-derskem brdu. Ostal je z njim v razgovoru približno eno uro. Kakor smo zvedeli, sta se oba predstavnika JRZ razgovarjala o v rr o /-> v l v TTU *7 Dragotin Hribar Politični utrinki Glasilo JRZ o samoupravah »Zajednica«, glasilo JRZ za Savsko banovino, prinaša članek pod naslovom: »širo-le samouprave«, v katerem povdarja med drugim tudi to-le: »široke samouprave ne bodo zadovoljile samo Hrvatov, ki so prvi sprožili to vprašanje, pač pa tudi vse ostale državljane naše države. Prepričani smo, da bodo široke samouprave porušile v prah vse dosedanje pregraje nekega federalizma, ker bo liberalizem JRZ dal tem samoupravam več, kakor se morejo nadejati oni, ki s skepso zasledujejo delo vlade, ki jo sestavljajo ljudje JRZ. Hrvatsko vprašanje v luži demokratskega disidenta V beograjski »Pravdi« je napisal dr. Pavel čubrovič, demokratski disident, članek pod naslovom: »Hrvatska svoboda — hrvatsko vprašanje«. Člankar trdi, da hrvat-skega vprašanja sploh ni, pač pa, da gre tu za borbo med zagrebškimi kapitalisti proti beograjskim. Kot rezultat borbe dveh kapitalističnih plemenskih skupin, predvsem pa težnja hrvatske kapitalistične skupine, da področje svoje kapitalistične delavnosti čim bolj osamosvoji, se je porodilo tako zvano hrvatsko vprašanje in z njim borba za svobodo Hrvatov. Hrvatska kapitalistična skupina, ki jo sestavljajo dediči starega hrvatskega plemstva in duhovščine, je bila stoletja gospodarsko in politično vezana na Dunaj in Budimpešto. Uživala je razne ugodnosti, gospodarila nad hrvatskim podeželjem in bila najjačja opora habsburške monarhije. Hrvatska Straža demantira Pred kratkim smo priobčili poročilo beograjskega »Vremena«, v katerem je člankar ugotovil, da je odvetniku dr. Katušiču v Zagrebu uspelo pritegniti v JRZ tudi klerikalne organizacije v Zagrebu in bližnji okolici. To poročilo je uporabilo tudi ljubljansko »Jutro« v diskusiji s »Slovencem«. Sedaj se je oglasila »Hrvatska Straža«, ki odločno demantira vest beograjskega dnevnika in pravi, da niti ena tako zvana klerikalna organizacija še ni sklenila, da pristopi v JRZ. Radovedni smo, kdo ima prav, beograjsko glasilo JRZ ali ljubljansko? Desničarski demokrati pred odločitvijo V ponedeljek so se sestali v poslopju narodne skupščine desničarski demokrati, ki pripadajo skupini Ignata Stefanoviča. Sestanka sta'se udeležila tudi dr. Kumanudi in dr. Aca Mijovič. Ta sestanek je imel namen, da se ustvari poseben klub, ki ga ustanavlja ta skupina v narodni skupščini. Nekateri pripadniki te skupine mislijo, da bi skupina vstopila v obstoječi Neodvisni klub narodnih poslancev, ki ga vodi narodni poslanec Božič. Ta klub bi po njihovem računu štel kakih 40 narodnih poslancev. — V ponedeljek se je tudi sestala desničarska skupina demokratov, ki pripadajo krilu prosvetnega ministra dr. Sto-šoviča. Ta skupina bo po sklepu konference z dne 7. t. m. kompaktno pristopila JRZ. Skupina šteje 16 članov. Boža Maksimovič in INS Zadržanje g. Maksimoviča v današnjem političnem vrvenju je zanimivo, pravi »Politika«. Z zanesljivih virov zatrjujejo, da g. Maksimovič nima nobenih vezi z JNS, kateri ni nikdar pripadal s srcem. On je na zborovanjih in konferencah JNS svoječasno zelo pogostokrat govoril o radikalni stranici in njenih zaslugah. Pri zadnjih volitvah je bil nosilec lastne liste. V volilni kampa-niji se je zelo ostro izražal o vladi g. Jevtiča. Zato, zatrjuje »Politika« ne more g. Maksimovič že iz načelnih razlogov pripadati JNS, v katero se bodo vrnili sedaj gg. Jevtič, dr. Kojič, Velja Popovič i. dr. Iz tega je razvidno, da računa JRZ z možnostjo, da se v njene vrste uvrsti g. Maksimovič. še s sestankom gg. Davidovima in cS?. Mačka ? Zagrebški in beograjski listi so pred dnevi poročali, da sta gg. Davidovič in Jovanovič povabila df. Mačka na sestanek v Beograd, kjer naj bi se obravnavala politična vprašanja in bi se tudi sestavil skupni program. »Politika« zatrjuje, da te vesti niso točne oziroma, da so celo zlonamerne. Sestanek, pravi »Politika« med dr. Mačkom z voditeljem demokratov g. Da-vidovičem in voditeljem zemljoradnike v g. Jovanovičem ni izključen, vendar bi prišlo do sestanka lahko samo v Zagrebu ali pa na posestvu dr. Mačka. Govori se, da se bodo trije voditelji združene opozicije se-stali_ v teku septembra, datum pa še ni določen.. Skupni program pa bo aktualen šele takrat, ko bd rešeno osnovno vprašanje notranje ureditve države. Poskus drž. prevrata na Portugalskem Bizbwi»», 10. septembra. AA. Danes v zgodnjih jutranjih urah se je pripetil poskus nasilne izpremembe režima, vendar ga je energična intervencija vlade takoj udušila. Korvetni kapitan Mendes Norton, je hotel pregovoriti posadko križarke »Diaz«, naj se upre, toda poveljnik ladje ga je aretiral. Aretirali so še več drugih oseb, o katerih vedo, da so delale proti režimu. V Lizboni je proglašeno izredno stanje. Vsa javna poslopja so pod policijsko stražo. Za drevi je napovedana ministrska seja. Ljubljana, 10. septembra. Kadar pišemo o možeh, ki so se iz nič in skoraj brez šol povzpeli prav visoko, imamo le izjemoma priliko, da pohvalimo tudi njih izobrazbo in širok horizont. Med temi izjemami so pa spet izjeme taki možje, ki je njih duševno in gmotno bogastvo poseglo tudi ustvarjajoče v njih dobo. In tak mož je bil Dragotin Hribar, ki je po dolgem bolehanju davi zatisnil svoje oči. Bil je Ljubljančan in rojen leta 1862. Izučil se je tiskarstva in bil že s 24. letom na vodilnem mestu, kasneje pa celo odgovorni urednik »Slov. Naroda«, tedaj edinega slovenskega naprednega lista. V Ljubljani pa ni mogel razmahniti svoje podjetnosti in se je leta 1890. preselil v Celje, kjer so bila prava tla za tega predrzno pogumnega in do skrajnosti žilavega in energičnega moža. Njegova tiskarna v Celju je postala najmočnejši faktor v boju proti nemškutarjem in Nemcem, saj je tiskal politično in gospodarsko glasilo za Spodnji štajer »Domovino«, več let pa je izdajal tudi »Ilustrovani narodni koledar«, kjer so se zlasti uveljavljali naši mladi likovni umetniki in pisatelji. Zmagovit v Celju, se je že kot gotov in ugleden mož preselil s tiskarno, založno knjigarno in s trgovino s papirjem leta 1902. spet v Ljubljano. Izdajal je »Slovana« in humoristični list »Jež«, kjer je tudi sam sodeloval. In spet je pri obeh teh listih mnogo polagal na estetsko stran, ker je znal tudi s komercialne strani ceniti likovno umetnost, že prej je v Ljubljani ustanovil tovarno pletenin in tkanin, ki je danes med prvimi v državi. Za ženo je vzel gospo Evgenijo, rojeno šumi in tako prevzel tudi staro šu-mijevo tovarno kanditov in slaščic, ki jo je razvil do sedanje razsežnosti in višine. Gospodarske organizacije in korporacije so kmalu postale pozorne na njegov gospodarski talent, razsodnost in razum ter ga pričele obsipati z najodgovornejšimi funkcijami, saj je vse uspevalo, kar je Dragotin Hribar zagrabil s svojo krepko, vedno delavno in tudi vedno premišljeno roko. Lotil se je največjih podjetij in je postal skoraj edini lastnih akcij dolenjskih železnic in tako tudi predsednik sindikata lokalnih železnic v Sloveniji. To premoženje mu pa ni neslo ničesar, ker je bil ta mož vedno tudi predvsem slovenski narodnjak in je zato vse to bogastvo napravil iluzorno, mrtvo ter ves svoj večinski paket akcij za papir. Z enim svojim podpisom bi bil iz tega papirja lahko ustvaril težko zlato, a interesenti niso bili Slovenci. Dragotin Hribar je bil torej tudi izjemen mož in značajen narodnjak, ki je znal hladno obvladati tudi najmočnejšo strast — strast po zlatu. Dragotin Hribar je več let vodil Zvezo industrijcev in postal v resnici zaradi zaslug njen častni predsednik. Po prevratu ga je deželna vlada imenovala na čelo Kranjske hranilnice, ki jo je preuredil v slovenski zavod. Kot predsednik ali podpredsednik je vodil ljubljansko borzo in ZTOI in razne druge gospodarske zavode, korporacije in podjetja, posebno častno pa je bilo njegovo imenovanje v upravo Narodne banke. Pri vsem vplivu, časteh in moči je bil pa vendar do skrajnosti demokratičen in skromen, kar vedo zlasti tiskarji. Priv seh svojih odgovornih funkcijah in pri vsem gospodarskem delu se je pa pokojni udejstvoval tudi v najrazličnejših drugih organizacijah in jih podpiral z nasveti in znatnimi prispevki. Postal je vpliven in močan mož, ki pa svojega stališča nikdar ni izrabljal, še manj pa zlorabil, zakaj mož je bil poštenjak. S samoizobrazbo si je v najtežjih prilikah pridobil svoje obširno znanje in vsestransko izobrazbo, zato je pa tudi svojim dvanajstim sinovom in hčeram dal izbrano vzgojo ter dovolil, kar je tudi izjema, da se oblikujejo svobodno in individualno. Sestanek gospodarskega sveta MA v Beogradu Beograd 10. sept. b. češki listi poročajo, da bo 14. X. v Beogradu sestanek gospodarskega sveta Male antante, češkoslovaška bo na to sejo gospodarskega sveta poslala večjo delegacijo gospodarskih strokovnjakov. Pogodba z Grčijo podpisana Beograd, 10. septembra. AA. Danes ob 17.30 so v kabinetu ministra za trgovino in industrijo podpisali novo trgovinsko pogodbo med našo kraljevino in grško republiko, parafirano 7. t. m. V imenu naše kraljevine je novo jugoslovansko-grško pogodbo podpisal trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, v imenu grške republike pa grški poslanik v Beogradu Mellas. Kongres evropskih muslimanov Odhod naše delegacije Beograd, 10. septembra. AA. Snoči so odpotovali v Ženevo Selim Ef Muftič, predsednik ulema medžlisa v Sarajevu, Vejsilef Alisan, predsednik ulema medžlisa v Skop-Iju, in Muhamed Efkantardžič, tajnik ulema medžlisa v Sarajevu. Udeležili se bodo kot uradni delegati islamske verske skupnosti kraljevine Jugoslavije kongresa evropskih muslimanov 12. t. m. v Ženevi. Z uradno delegacijo je odpotval kot publicist derviš Ef Korkut, urednik »Glasnika vrhovnega starešinstva islamske verske skupnosti«, in Salihaga Nanič, industrij ec iz Sarajeva. Berlinski dijaki v Beogradu Beograd, 10. septembra b. Včeraj popoldne je prišla večja skupina študentov berlinske univerze v Beograd. Dragotin Hribar je bil samonikel mož velikega formata, pri tem pa vedno dober, veder in šaljiv. Legel je v grob, spoštovan daleč cez meje domovine. Velikemu slovenskemu gospodarstveniku in organizatorju ter zavednemu Slovencu najčastnejši spomin! • Komemoracija slovenske industrije V torek se je vršila seja industrijskega odseka Zbornice za TOI pod predsedstvom gospoda ravnatelja Antona Krejčija, ki ie razpravljala o aktualnih vprašanjih’ industrije na zborničnem področju. Med sejo je prispela tužna vest, da je pravkar preminul zaslužni pobornik in organizator nacionalne industrije industrijalec g. Dragotin Hribar, dolgoletni zbornični podpredsednik in predsednik industrijskega odseka ter častni predsednik Zveze industrijcev. Predsedujoči g. Anton Krejči je takoj prekinil sejo in se v globokoobčutenem komemo-rativnem govoru s toplimi besedami snomi-njal velikih pridobitev in uspehov, ki jih je dosegel pokojnik za naš gospodarski napredek in za industrijske organizacije. Očrtal je neumorno delovanje pokojnikovo v teku skoro polnih dveh desetletij v zbornici in v njenem industrijskem odseku in poudaril posebno njegova uspešna prizadevanja za gospodarsko osamosvojitev nacionalne industrije, kjer si je s svojim vztrajnim delom, ki ga je dvignilo iz razmer malega podjetnika do najuglednejšega industrialca, pridobil nevenljivih zaslug. Industrija na slovenskem ozemlju mu bo ohranila v zahvalo trajen in časten spomin. Vsi navzoči člani industrijskega odseka so stoje poslušali žalni govor predsednika g. Antona Krejčija. Izseljeniške vloge Beograd, 10. sept. b. Današnje »Službene Noyine« objavljajo uredbo o izplačilu izseljeniških vlog pri bivši Zemljoradniški banki v Beogradu. Zdole mesto Pleterje Beograd. 10. septembra b. Ime občine Pleterje sreza Brežice se izpremeni v občino Zdole. Namestitve in napredovanja Beograd, 10. septembra b. Pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu so postavljeni za administrativne uradnike: Viktor Gril, Ivan Starnberger, za oficiale pa Janez Rus, Janez Kerašič, Franc Ilovar in Josip Maričnik- Smrečnik. Beograd, 10. septembra b. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali v 4. polož. skup. 1. stopnje: Josip Rus, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani, čoš Franc, starešina sreskega sodišča v Mokronogu, Cepuder Alfonz, starešina sreskega sodišča v Ribnici, Gorenje Franc, starešina sreskega sodišča v Gor. Radgoni, Antipin Nikola, namestnik drž. tožilca v Celju, dr. Albin Juhart, namestnik drž. tožilca v Celju, dr. Julij Fel-lacher, namestnik drž. tožilca v Ljubljani, Franc Juhart, sodnik sreskega sodišča v Mariboru, Bidovec Valentin, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani in dr. Vladimir Muha, sodnik sreskega sodišča v Ptuju. V 4. polož. skup. 2. stopnje je napredoval Zvonko Dokler, sodnik sreskega sodišča v Brežicah in Peter Jerman, sodnik okrožnega sodišča v Osijeku. V 6. polož. skupino je napredoval Viktor Martinič, računovodja pri apelaeij-skem sodišču v Ljubljani. V 7. polož. skup. je napredoval Šorli Franc, pri sodišču v Sevnici. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je preminul njen zaslužni dolgoletni podpredsednik in predsednik industrijskega odseka, gospod DRAGOTIN HRIBAR industrijalce Blagopokojnik si je v neumornem požrtvovalnem delu v zbornici pridobil za napredek industrije in pospeševanje našega gospodarstva nevenljivih zaslug in ostane njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega gospodarstva. Slava spominu in delu blagopokojnika! lesti iz Italije Jugoslovanska konjska tiho* tapsa preä gomkira sediščem Ljudje na meji radi žive od meje, to je °d tihotapstva, ki pa marsikoga pritira v nesrečo. Na goriškem tribunalu je bila v Petek kazenska razprava proti Francetu in Antonu Petkovšku iz Hotedražice radi tihotapstva konj v Italijo. Kakor znano, konjsko tihotapstvo ob naši meji cvete in ie najdobičkanosnejše, saj znaša carina na konjsko glavo 900 lir. šlo je za dva vtihotapljena konja. Franc Petkovšek se je izgovarjal. da sam ni tihotapil, temveč samo varoval Antonu konje. Bil pa je z Antonom vred obsojen, in sicer sta dobila Anton 14.400 lir, France pa 7.200 lir de-narr - ka.^ni. Pogiavie brez konca in kraja Ob Soči tudi p« 20 letih vojne še vedno ni vojne konec. Skoraj ni tedna, da ne bi čuli o tej ali oni nesreči, ki jo je povzročila bomba ali granata, zakopana v zemlji že toliko let. Drugi listi so poročali o smrtni nesreči bratov Alojzija in Josipa Figel in njune sestre Angele iz šent-naavra pod Sabotinom, ki jih je raztrgala granata. Ta nesreča se je dogodila v četrtek. Istega dne je Remigiju Kosu iz Ločnika odneslo tri prste na levici. V soboto so pa bratje Ipavci iz Škodnikov pri Avčah vozili izza zadnje vojne nabrani material. Po nesreči jim je padla z voza granata, zadela ob kamen in se takoj razpočila. Na mestu sta ostala mrtva dva Franceta Ipavca, eden star 26, drugi pa sele 6 let. V hudi eksploziji sta bila težko ranjena na več mestih po životu Stanislav m Karel Ipavec, stara 20, odnosno 15 let. Vsi štirje, oba mrtva in oba ranjena, so bili prepeljani v Kanal, prva dva v mrliško kanelo, druga dva pa k občinskemu zdravniku, ki jima je nudil prvo pomoč. Se isti dan, v soboto, je eksplodirala v pslavju pri Gorici granata, ki je ubila 28 mtnega delavca Antona Debenjaka. Pri kopanju je zadel s krampom na nerazpočen izstrelek iz svetovne vojne, ki se je pri tej Priči razpočil in mu odnesel levico ter ga ranil po životu. Prepeljan je bil v bolnico, kjer je pa kmalu potem izdihnil. Tako se vrsti ob Soči nesreča za nesrečo. Železničarska nezgoda v službi Blizu železniške postaje Ležeče-Vreme, nekdanja postaja Gorenje Ležeče, se je v peres: zgodila huda nesreča, ki je stala 56 letnega železniškega čuvaja Rateja Simčiča iz Vrem. Varoval je predor, ki se zdaj ravno betonira, ko je nenadoma prisopihal vlak. Sicer se v tem nipu v predoru ni delalo. Vlak je čuvaja Podrl na tla in ga na mestu ubil. Sodna obdukcija je dognala, da ni nihče kriv P j ego ve smrti, na kar so ga pokopali v Vremah. * Iz Kobarida. V četrtes je v županskem JP^du zasedala občinska komisija, ki je esevaia prošnje za podporo potrebnim nruzinam tistih mož in fantov, ki so vpo-phcani pod orožje. Najprej je komisija J'csila nove prošnje, nato pa je še enkrat Pregledala in na podlagi dobljenih infor-‘ppcij izpremenila nekaj starih rešitev. , V Vzhodni Afriki je v juliju in avgustu vre, 14 častnikov ter 79 podčastnikov in Jrlp-kov. Njih smrt je preko vojnega mi-širn ,,a z izrazi sožalja sporočila voja-a uPrava svojcem umrlih. Itcu^—etne Nezgode. Na vseh cestah v • Je bilo v letošnjem avgustu 800 pro-In^ .. nezS°d in incidentov. V primeri z ®klm letom v isti dobi se je število ner lt.?r • POPinožilo, lani jih je bilo samo 600. ^•hjanski listi se visoki številki ne čudijo; odit Pjei0 Ph naraslemu prometu, velik motek pa mislijo, da gre na račun ne-Preracpnjjive slučajnosti. izm^ Pepiološkem kongresu v Trstu je bila ri as°vana resolucija, da se v Italiji ustva-intem^Pp nepiološki zavod, ki naj ostvari čkT i.Pp znanstveno proučevanje dojen-dnil -,ar ie Prv* P0°°i za uspešno brambo «jencka nreri raznimi Otroškimi Uolezni- Pii. Mestni higijenski in zdravstveni urad v iv,“’ Vla. Patteri 2, bo izdajal predpisa-lavv?m,avniška spričevala glede oči ob de-t Ji111 ah vsak dan od 9. do 12. ure do 21. w?/ La spričevala so potrebna za vpis na ia P,Pccph, osnovnih in srednjih šolah, vpih m zasebnih. Isti urnik velja tudi Qbkv p.^en'ie- ?F0Z: Za druge otroke, ki ne Is -v PieJ° sol> je cepljenje popoldne od 15.30 ce i« do..,l®'3L°' zdravstveni urad vabi učence »3. njl11 st,arse’ dp si te listine nabavijo bo ^ da '?akaj° zadnjih dni, ko do svo-ai na ura,d tako .velik, da bi prišli p !0Ph listin le z naj večjo težavo. da ^lstično udruženje trgovcev naznanja Pslužbev1' avgusta potekel rok za prijavo jetjih v posameznih trgovskih pod- Pajpoznei 11 trgovce, da mu dopošljejo hiem 00 20- t-m- izpolnjene prijav- Polniti “d1 negativne prijave je treba iz-obvezne?eneraliiami. Prijave so strogo teku roka 'jPfiib kazni do 2000 lir. Po pre-Pjcni sodišču^0 neposlll®ni trgovci nazna- Pi Ernest SS, izselil v Jugoslavijo 22 let->°dišču VAFaganel iz Solkana. Ovajen je Italije bre»sam° radi tega, ker je'odšel iz to, ker se iP°lnesa lista, temveč tudi za-vojaškemu naboru. Izogibajmo se v govoru 11 ii tujih izrazov! Po blaznem deianm v Trbovljah Starši umorjene Pečnikove France v smrtni nevarnosti Tragedija je razburila vse prebivalstvo Trbovlje, 10. septembra. Gostilna pri Škratu, kjer se je odigrala tragedija, je last g. Klančnika, najemnik gostilne pa je g. Dolanc Albert. Žena najemnika in ne ga. Klančnikova je bila med pričami -krvavega dogodka. V kuhinji je bil tudi šestletni Dolančev sinček, ki je zlezel pod mizo in ob ugodnem Franca Pečnik trenotku zbežal iz kuhinje. Otrok trdi, da je Pečnikova Franca po strelu padla pri shrambi-nih vratih. Ce je to res, se je morala potem sama zopet dvigniti, ker so jo našli mrtvo na hodniku pred straniščem. Ko sta na klice gostilničarke pritekla zakonca Pečnikova, jih je podnarednik Gajšek Ludvik sprejel na pragu in s samokresom v rokah prisilil oba, da sta' vstopila v kuhinjo. Nato je za njima ustrelil s stopnjic skozi zaprta steklena vrata. Da ni Pečnik v tistem trenotku sedel, bi zadelo tudi njega v glavo, kajti krogla je šia v zid nad njegovo glavo. Pri aretaciji je atentator naperil samokres proti orožniški patroli, a na klic »Stoj! . in »Koke kvišku!« in ko je opazil naperjeni puški proti sebi, je spustil samokres in dvignil roke. Med potjo je govoril zmedene besede. Med drugim o krvi in krvavih ljudeh. Na žandarme-rijski slanici ni dal nobene izjave. Ležal je v topem molku. Z vlakom ob 17.15 je dospela iz Laškega sodna komisija. Pokojna Franca Pečnikova, ki bi dopolnila oktobra komaj 20 let, je bila simpatična mladenka, ki se je posebno vneto udejstvovala pri Sokolu, kjer je bila voditeljica ženskega naraščaja. V Trbovljah je ta tragedija, ki je gotovo nastala radi duševne zmedenosti podnarednika Gajška, razburila vse prebivalstvo, ki trumoma prihaja kropiti pokojno Pečnikovo in sočustvuje z nesrečnimi starši. še gore« in novo Venturinijovo »Pesem primorskih emigrantov«, učinkovito- skladbo na besedilo A. široka po besedilu in uglasbitvi, dalje pa še pet narodnih pesmi v harmonizaciji društvenega pevovodje: Zbor Tabora se je v vseh točkah dobro postavil, pokazal resno stremljenje in uspehe svojega truda. Deležen je bil za svojo lepo ih ubrano petje glasne pohvale številnih poslušalcev, ki so napolnili obširni restavracijski vrt. Na prireditvi sta iz prijaznosti nastopila tudi Bežigrajski pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Ivana Godca in pevski zbor »Soče« pod vodstvom g. skladatelja M. Rožanca, prvi s skladbami O. Deva in E. Adamiča, drugi pa z narodnimi v harmonizaciji svojega dirigenta. Vse so bile deležne pri občinstvu dokaj pohvale in priznanja. Dočim je pevski zbor »Beži-grajčanov« trdno upet, kaže zbor »Soče« v izvajanju začetne hibe, ki se jih bo pa kmalu otresel in si upam prerokovati, da bosta oba zbora gosta »Tabora« stalno in pridno napredovala. Nekaj pa moram pribiti: Po navadi pri koncertih na prostem ni nikoli miru in ves trud zborov za najlepše podajanje skladb ne doživi potrebnega razumevanja poslušalcev, ki z neprestanim govorenjem motijo koncert. To pot je bilo drugače. Pozornost občinstva je bila razmeroma velika in spored se je izvršil mirno brez vsakih motenj. Zakasnitev koncerta za celo poldrugo uro pa ni bila na mestu. »Taboru« in sodelujočim društvom k lepemu uspehu prireditve prav rad čestitam. Z. P. Jezus Marila, v mamo le treščilo ! Strela je ubila mater treh otrok Šmartno pri Celju, dne 10. sept. Po silni vročini se je pretekli čelrtek popoldne pri nas iznenada močno zoblačilo. Grmelo je in treskalo. Pri Brežnikovih na Rožnem vrhu pri Celju so baš v tem času prešali jabolka. Spričo preteče nevarnosti je vsa družina zapustila gospodarsko poslopje in se umaknila v hišo. Ko je mati stopala naprej in ko je prijela za kljuko hišnih vrat, se je nenadoma močno zabliskalo in takoj zagrmelo. V tem hipu se je gospodinja Neža Breznik onesvestila in padla na tla. Od groze omamljeni domači se prvi hip niso niti zavedali, kaj se je zgodilo. Šele obupno zvijanje matere je zdramilo otroke, da so prihiteli v njeno bližino, kjer se jim je nudil strahovit prizor. Nesrečnica je imela na glavi veliko zevajočo rano, iz katere je brizgala kri na vse strani. Hoteč ji nuditi prvo pomoč po nezgodi, so jo pričeli oživljati z umetnim dihanjem. Na pomoč so prihiteli še ostali. Krik in jok se je razlegal daleč naokoli. Najmlajši je vpil: »Jezus Mari;" v mamo je treščilo! Mama! mama!« Vse prizadevanje je ostalo brezuspešno. Verjetno, da je bila nesrečnica v nekaj trenutkih, ko jo je oplazila strela, že mrtva. Pri vsem je kaj čudno, da ni bilo nobenega ognja in tudi nobenega sledu za strelo, ki je šla v jzemljo. Pokojna »-Neža Breznik, posestnikova žena, zapušča tri otroke. Ob obilni udeležbi sočuvstvujočih vaščanov so jo danes pokopali na pokopališču v Rožni dolini. Naj ji bo zemljica rahla, preostalim naše sožalje! Letos 5423 sredmešoieev m sredfimšolk! Ljubljanske srednje šole so prenapolnjene Ljubljana, 10. septembra. Naval na srednje šole z vsakim letom bolj raste, tako da število današnjih gimnazij s svojimi razredi ne ustreza več velikemu številu vpisanih dijakov. Potrebni bi bili najmanj dve novi gimnaziji v Ljubljani. Poglejmo nekoliko številke, koliko se je vpisalo dijakov lani in letos, pa takoj vidimo, kako velik je porast in zanimanje za izobrazbo. Na realni gimnaziji v Vegovi ulici se je lani vpisalo 883 dijakov, letos 966, na II. drž. realni gimnaziji na Poljanah lani 1480, letos 1708, na III. realni gimnaziji lani 888, letos 1061, na liceju lani 636, letos 607, pri čemer moramo upoštevati, da je bil prvi razred mestne gimnazije podržavljen in formalno prideljen I. realni gimnaziji. Zaradi prenapolnjenosti pa so s te gimnazije poslali 3 razrede na licej, ki bodo pod vodstvom ravnatelja klasične gimnazije. Na klasični gimnaziji se jih je lani vpisalo 1050, letos pa 1081 dijakov, če seštejemo, vidimo, da se jih je lani vpisalo vsega skupaj 4973, letos pa 5423 dijakov, torej 450 več ali skoraj za eno celo malo gimnazijo. Od teh se je samo v prve razrede vpisalo 1117 dijakov, in sicer na I. real. gimn. 210, na II. real. gim. 243 dijakov in 58 dijakinj, na III. real. gim. 243 dijakov in na klasično gimnazijo 243. Samo v Ljubljani bo torej vsak dan 5423 dijakov ob zvonenju šolskega zvonca napolnilo razrede in jih prav toliko vsak dan zapuščalo vse leto z dobrimi in slabimi redi do novih šolskih izpričeval. Velika naloga učiteljev in profesorjev bo, da vso to gmoto v dobi šolskih let preoblikujejo in izobrazijo v poštene, značajne in izobražene ljudi, ki ne bodo nikdar pozabili, da so kvas slovenskega delovnega ljudstva, da ne bodo svojemu delovnemu ljudstvu v breme in oviro, ampak v pomoč v boju zoper duševno in umsko temo. Drugo dejanje. Krklec pobegne iz policijskega avtomobila, se potika po Ljubljani in Mariboru. Osumijo ga napada na dve ženski v tivolskem gozdu. Iz Maribora se vrne v Ljubljano, piše vljudno pismo policijski upravi, naj počakajo z njegovo aretacijo do jeseni, hodi mimo stražnikov in detektivov z njegovo sliko v žepu, se nastavlja pred policijsko upravo, toda nihče ga he spozna. Nazadnje ga stražnik spozna v neki mlekarni, čeprav si je dal obvezo čez oko, in ga prime ter odvede na policijo. Avgust Krklec roma v drugič v sod-nijske zapore. Tretje dejanje. Krklec se zagovarja danes pred sodniki zaradi svojega dejanja. Povsod ga je preganjala usoda in nesreča, vse je že poskusil, toda nikjer ni imel obstanka. Ko mu je bilo komaj leto dni, mu je padel oče 1915. nekje na gališki fronti, svojo mater je pa izgubil, ko mu je bilo komaj 6 let. »Sam sem, nikogar nimam na svetu. Brezdomec sem, brez strehe in doma. Na svetu ni več prostora zame!« Sodniki so ga obsodili na najnižjo kazen, in sicer na 2 meseca strogega zapora. Krklec je kazen sprejel. Dva komerta V nedeljo smo imeli v Ljubljani kar dve koncertni prireditvi. Prvo je popoldne aranžiralo agilno pevsko društvo »Tabor«, zatočišče vseh naših pevcev in pevk iz zasedenega ozemlja, drugo pa zvečer Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu ob proslavi 80-letnice njegovega obstoja. Na obe prireditvi se je treba malo ozreti iz kulturnega vidika. Zbor »Tabora« je v vseh glasovih lepo zaseden, zlasti v basih. V gospodu Franu Venturiniju, ki se zadnje čase oglaša tudi kot skladatelj cerkvenih in posvetnih skladb, ima veščega in energičnega pevovodjo, ki svojo pevsko družino pridno vežba in jo usposablja za resne koncertne nastope in teh ima »Tabor« v kratkem času njegovega obstoja že precej za seboj. Na nedeljskem nastopu »pri Levu« nam je zapel Prelovčev »Pozdrav«, Nedvedovo klasično »Nazaj v planinski raj«, Vodopivčevo »Boter polž«, Foersterjevo znamenito »Na- Kako prideš zastoni do novega radioaparata Bližajo se dolgočasni zimski večeri. V naših srcih se poraja želja, priti kar najceneje do lepega radioaparata, ki bi nam krajšal dolgčas, nudil razvedrilo, glasbeni užitek itd. To željo tisočerih prebivalcev našega mesta je imela v mislih uprava KINA SLOGA, ko je za otvoritev svojega moderniziranega in povsem prenovljenega kinematografa določila skupno s tvrdko Philips, dobaviteljico nove zvočne aparature, kot nagrado nov Philipsov radioaparat kot spomin na prvo krstno predstavo v novem KINU SLOGA. Philipsov radioaparat, vreden 3.000 dinarjev, nadalje krasen sobni radiozvočnik v dekorativni omarici in končno še kompletna garnitura novih radiocevi, to so tri razkošna darila, ki jih nudi KINO SLOGA svojim obiskovalcem. No in na kak način pridejo srečni obiskovalci KINA SLOGA do razpisanih daril? Način je tale: Vsak posetnik KINA SLOGA dobi v dneh od 14. do 18. septembra t. 1. poleg vstopnice še poseben listek s številko. Pri vsaki predstavi v omenjenih dneh se bo vršilo v kinematografu v odmoru med predsporedom in glavnim filmom žrebanje, pri katerem bo izžrebanih 10 številk pri vsaki predstavi. Vsi tisti, katerih številke bodo izžrebane pri posameznih predstavah, morajo svoje številke dobro spraviti in se po končani predstavi javiti v pisarni uprave KINA SLOGA radi zabeležbe. Ožje žrebanje se vrši v četrtek, dne 19. septembra pri zadnji predstavi ob 21.15. Tedaj se bo žrebalo le med dotičnimi številkami, ki so bile izžrebane pri posameznih predstavah. Prve tri izžrebane številke pri tej predstavi prejmejo razpisane nagrade. Prva — radioaparat, druga — sobni radiozvočnik in tretja — garnituro radio-cevi. — Ker so vsa darila res velike vrednosti ter niso vezana na nobene druge izdatke, je torej v polni meri pričakovati, da bo vsakdo poskusil svojo srečo, si ogledal v dneh od 14. do 18. septembra prekrasno premijero Lebarjeve opere »Frasquita« in pri tej priliki prejel kot nagrado še lep radioaparat in druga krasna darila. Poljčane Iz podružnice SPD. Na zadnjem obenem zboru tukajšnje planinske podružnice se je odbor deloma prenovil. Predsednik je ostal agilni dr. Hronovsky, podpredsednik je Finžgar, ostali odbor pa tvorijo Zeilhofer, Ritonja, De-tiček, Schweiz, Krašovic, Petančič, Kovič, Živko Šerbec in Sieber. Zaslužni dolgoletni podpredsednik »bočki župnik« g. Cilenšek, ki ni samo prijatelj našega »vzhodnega Triglava«, ampak je že neštetokrat obiskal tudi njegovega severnega brata, je bil izvoljen za častnega predsednika tuk. podružnice. Na prvi seji mu je odbor v znak priznanja izročil lično spominsko darilce s posvetilom. Podružnica namerava v kratkem, skupno s rogaško, prirediti izlet na Donačko goro, Trbovlje Mirovna akcija. V ponedeljek se je vršil sestanek zastopnikov raznih društev, ki so bila povabljena od trboveljske podružnice Zveze delavskih žen in deklet, da se dogovorijo o ustanovitvi akcijskega odbora za protivojno propagando. Sestanka se je udeležilo zastopstvo dvanajskih društev in po izčrpni razpravi so sklenili, da se akcijski odbor ustanovi in da pošlje vsako izmed udeleženih društev v odbor svoje zastopnike. Zivliemska dmma Ljubljana, tu. septembra Prvo dejanje. Letos 5. avgusta je 211ei Avgust Krklec vlomil v stanovanje neke policijskega stražnika. Ko so domači sla ko spali, se je lačen in žejen pošteno z lozil z vsem! številnimi dobrotami, na k tere je naletel v shrambi, nasrkal se je t d1««? vinca> nato pa si napolnil n hrbtnik s kračami m pogačami. Mimogre j G zagledal ^ tudi stiažnikovo sabljo in napravimo šalo! —tudi njo vtaknil v n hrbtnik. V Rožni dolini je imel smolo. Op zil ga je stražnik v civilu in ga odvedel i policijo. Tu so ga zaslišali in ga sklenili i ročiti v ljubljanske sodnijske zapore. razpisuje radiofonska oddajna postaja v Ljubljani. Pogoji: 1. Vsestranska izurjenost v vodstvu orkestra v različnih sestavah (jazz, salonski in večji orkester). 2. Dovršeno znanje vsaj enega orkestralnega instrumenta. 3. Sposobnost prirejanja skladb za različne sestave orkestra. — Reflektanti naj v pismenih ponudbah navedejo svoje zahteve, podatke o dosedanjem delovanju ter priložijo potrebne dokumente. — Nastop službe dne 1. oktobra 1935. — Prošnje se sprejemajo do 25. t. m. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani, Blchveisova cesta 54. Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 predava prof. dr. Josip Kobal o naši mladini in Rdečem križu. Prenos iz Ljubljane. X Abiturijentski tečaj Zbornice TOI na dr. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturijentski tečaj se vrši vsak dan do vštevši 30. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni trgovske akademije. Istotam se dobe vse potrebne pismene ali ustmene informacije in prospekt. Predavanja prično dne 1. oktobra ob 8 zjutraj. Kapital v zimi -------------=>- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Razpisane službe za pripravnike Glavne kontrole. Glavna kontrola razpisuje 10 službenih mest za uradniške pripravnike, in sicer za Zagreb 3, za Podgorico 2, za Skoplje 2, za Ljubljano 1, za Sarajevo 1 in 1 mesto za mestno kontrolo pri banski upravi na Cetinju ter 4 s fakulteto za Gl. kontrolo v Beogradu. Kandidati naj vlože prošnje pri Glavni kontroli. Dober dan zimski'-------------- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Poslednji pregled motornih vozil bo 18. t. m. ob 8. uri v Ljubljani pri policijski stražnici na Bregu št. 20 (poleg Sv. Jakoba mostu) in sicer: za vsa motorna vozila, ki iz kakršnegakoli vzroka v letu 1935 še niso bila komisijsko pregledana in za motorna vozila, ki služijo za prevažanje oseb in ki še niso bila pregledana za drugo polletje 1935. Uprava policije poziva, prizadete lastnike iz Ljubljane in okoliških srezov, da v izogib posledic pravočasno pripeljejo k pregledu svoja vozila. Zamudnike bo zadela občutna kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z nepregledanim vozilom. X Rdeči križ in njegov pomladek. O tem bo za uvod v letošnji »Teden Rdečega križa« predaval v ljubljanskem radiu v sredo 11. t. m. ob 19.25. uri tajnik Dravskega banovinskega odbora Josip Skalar, višji rač. svetnik v pok., ki bo pri tej priliki poročal tudi o stanju organizacije Rdečega križa v Dravski banovini. Lastnike zvočnikov, zlasti na deželi, prosimo, da jih postavijo na okna, tako da bodo širše plasti naroda poučene o plemenitih nalogah Rdečega križa. Volitve za jesen "— ---------- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL X Prvo veliko razstavo vseh malih živali priredi društvo »Gorenjski rejec malih živali« v Kranju skupno z Obtrniško razstavo, ki bo v Majdičevem mlinu od 28. 9. do 7. 10. t. 1. Delokrog društva se razteza na vso Gorenjsko. Rejci-prijatelji malih živali, pristopite kot člani, prijavite za razstavo svoje najboljše čistokrvne živali. Prijave sprejema tajništvo najkasneje do 20. 9. 1.1., tu dobite tudi vsa pojasnila. — »Gorenjski rejec malih živali«, Kranj, Huje 13. X Naše občine za narodno obrambo. Ob jubileju Ciril Metodove družbe so se spomnile njenega važnega narodnega dela tudi nekatere občine, ki so do sedaj doposlale naslednje prispevke: Ljubljana 20.000 Din, Maribor 1000, Celje 1000, Slovenska Bistrica 500, Litija 200, Laško 100, Sodražica 100, Radovljica 100, Sevnica 50, Žreče 50, Ljubno 20, Rakek 20, Rečica ob Savinji 20, Zminec 20, Jezersko 15, skupaj Din 23.345. Med gornjimi zneski so pri nekaterih občinah to prvi obroki. Vsa čast jim! Ne dvomimo, da bodo gornjim svetlim zgledom sledile še nadaljne občinske uprave. Nastop Sokolskega društva v Trbovljah. V nedeljo se vrši letni telovadni nastop. Začetek ob 15. uri. Nastopijo vsi oddelki. Nastop se vrši tudi ob slabem vremenu. mmm Poskusite samo enkrat neba vane OKI jajčne testenine in nikdar več ne zaželite boljšega! X Opozarjamo na današnji oglas »Akumulator«. Liubliana DNEVNA PRATIKA Sreda, 11. septembra. Katoličani: Prot in Hijacint. Pravoslavni: 29. avgusta, Ev-pilo, muč. DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * V častitljivi starosti 82 let je umrla v ponedeljek opoldne ga. Josipina Murniko-va-Juvančeva, mati našega odličnega sokolskega delavca in bivšega načelnika Saveza SKJ g. dr. Viktorja Murnika in pokojnega pisatelja Rada Murnika. Blago pokojnico bomo spremili na njem zadnji potr danes ob pol 17 iz mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Časten ji spomin, preostalim pa naše globoko in iskreno sožalje! * Velika javna tombola, katero priredi mestna občina 29. septembra 1.1. v prid revni ljubljanski deci, naj dokaže, da naša prestolica vedno prednjači v svoji požrtvovalnosti, kadar gre za naš up, za našo mladino. Tombolske srečke so že začeli razprodajati in prepričani smo, da se bodo vsi odzvali in segli po srečkah, saj čaka kupca za Din 2 — za srečko vse polno le- 'VC: PHILIPS PADIO pih in praktičnih dobitkov. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani. * Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani sporoča članstvu, da je preložil redni občni zbor na četrtek 19. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici. KAVA R N A VELESEJEM Vsak dan velemestno atrakcije I * Obsojen tat. Pred ljubljanskim sodiščem je bil včeraj zaradi več tatvin obsojen bivši knjigovodja 47 letni Maks F. Pred več meseci je vzel več osebam: 2 suknjiča, moško kolo in razne dragocenosti. Prejel je kazen: 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. * Zvišana kazen za kolesarske tatove. Julija meseca je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo 4 člansko kolesarsko družbo, ki je spomladi v nekaj mesecih pokradla okrog 25 koles, v vrednosti za 20.000 Din. Državni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni in je te dni apelacijske sodišče zvišalo prvotno kazen: Antonu Klunu od 1 leta in 6 mesecev na 3 leta robije, Francu Novaku z 2 let na 3 leta robije, Štefanu Kristanu z 1 leta 8 mesecev na 3 leta robije in Jožetu Hlebšu od 1 leta 6 mesecev strogega zapora na 2 leti strogega zapora. Hlebš je trgovec pri Hrušici pri Ljubljani, ki se je bavil s prekupovanjem koles. Apelacijsko sodišče je zvišalo kazen z utemeljitvijo, da so obsojenci delomrzni potepuhi, ki se preživljajo s tatvinami in so zaradi tega nevarni za današnji družabni pravni red. * V Ljubljanico je padci. Včeraj popoldne okrog 13 je padel na Cankarjevem nabrežju v Ljubljanično strugo 9 letni Adalbert Avsec, sin branjevke z Mencingerjeve ulice 21. Padel je z brega 9 metrov globoko v strugo tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v piščali. * Žeparji žanjejo in romajo v zapor. Posebno zdaj ob priliki-'velesejma se je nateplo v Ljubljano precej žeparjev iz juž. krajev in zlasti iz Zagreba^ Te dni so na postaji prijeli dva Zagrebčana s precejšnjim kovčegom, ko sta se hotela odpeljati s plenom v Zagreb. Bila sta brezposelni trgovski potnik Zvonimir Lappe in S. Novakovič. V njunem kovčegu so našli 28 metrov ševijota, trenčkot, dve koži črnega boksa in še mnogo drugega blaga. Na policiji sta povedala, da sta kupila od nekega žeparja cel kovček Za 6 Din. Pri Lap-pu so našli 1000 Din, za katere je izjavil, da mu jih je dal neki žepar na velesejmu Za odkupnino, da ga ne bo naznanil policiji. Lappe in Novakovič bosta prišla pred sodišče, kakor hitro bo dognala preiskava še nadaljne podrobnosti. * Sumljiv zabojček rozin. V ponedeljek popoldne sta prišla v neko trgovino v Medvedovi ulici v Spodnji šiški dva možakarja in ponujala na prodaj zabojček rozin. Bila sta to neki krojaški pomočnik s Brezplačno!!!! dobite lahko nov Philipsov radioaparat v vrednost Din 3.000'— Sobni radio zvočnik v lepi dekorativni omarici in kompletno garnituro radio - cevi kot darilo ob svečani otvoritvi kina Sloge Krstna predstava Franc Lebarjeve operete FRASQUITA z Jarmilo Novotno, H. H. Boll-mannom, Hansom Moserjem bo v petek 13. t. m. ob 20. uri v prenovljenem, moderniziranem, z novo zvočno aparaiuro opremljenem in akustično preurejenem Klili SLOGA Tržaške ceste in neki delavec iz Most. V trgovini se jim je ta kupčija zdela sumljiva in so na sumljiva prodajalca opozorili bližnjega stražnika. Na policiji sta priznala, da sta zabojček odnesla z dvorišča pri Figovcu, kamor ga je dostavila tvrdka Gregorc za trgovca Demšarja iz Logatca, da bi ga dvignil avtoprevoznik Žitko. Iz istega dvorišča sta izginila dva zavojčka, 1 zavoj čevljev za hotelirko Mazi v Logatcu in en zavoj piškotov, katerega bi moral dvigniti avtoprevoznik Poljšak z Jesenic. Oba prodajalca prideta pred sodišče. Tehtnice vseh vrst dobavlja in popravlja 'Me&lkso Tevfan Zvonarska Ui. (Poleg bivše tovarne ,Samassa‘) Maribor A Mnogi Mariborčani prejemajo te dni na ogled »GLAS NARODA«. Prepričajte se, da smo res najcenejši dnevnik in da nudimo za malo denarja mnogo. Naročite še danes »GLAS NARODA« v naši podružnici, ki je na Aleksandrovi cesti 16, telefon 22-90. • /\ Gledališki abonma je razpisala uprava mariborskega gledališča in sicer za 13 dramskih, 7 operetnih predstav, 1 koncert in 1 celotno operno gostovanje. Podrobnosti bomo še objavili. A Arheologi pridejo. Arheologi tujih držav, ki so na poti po naši državi, dospejo v četrtek zvečer tudi v Maribor. Na kolodvoru jih bodo sprejeli predstavniki mestne občine in raznih znanstvenih ustanov. A Slomškov trg bodo razsvetlili. Mariborska občina bo v kratkem postavila na črti Ulica 10. oktobra—Narodno gledališče vrsto kandelabrov, ki so bili preje na promenadi na Aleksandrovi cesti. A Peter Malec, absolvent dunajske igr. šole, pripravlja v mariborskem gledališču »Izdajo pri Novari«, ki bo vprizorjena ob pričetku letošnje gledališke sezone. A Mladinski gozdni tek priredi v nedeljo 6. oktobra na Pohorju mariborski SSK Maraton. Prireditev je propagandnega značaja ter imajo pravico starta tudi neverificirani člani klubov, včlanjenih v JLAS, JZSS in člani Sokola. Podrobnejše pri SSK Maratonu, Maribor. A V Marijino Celje in Gradec. Na podlagi turističnega dogovora med Jugoslavi-jo in Avstrijo priredi »Putnik« v tem letu še dva izleta v Marijino Celje in sicer v četrtek in petek 26. in 27. septembra in v nedeljo in ponedeljek 30. in 31. septembra. — V Gradec na velesejem vozi Putnikov avtokar v nedeljo 15. septembra, v torek 17. in v sredo 18. septembra. Prijave in nadaljne informacije pri Putniku v Mariboru, Celju, Gornji Radgoni, Št. liju in Dravogradu. A S koso nad brata. Pred nekaj dnevi staTse v Jarenini pri Pesnici sporekla brata Franc in Avgust Posl. V razburjenosti je Franc zamahnil s koso proti bratu in ga hudo poškodoval na rokah. Avgust je svojega brata prijavil sodišču. A Zapirajte v pravem času! Oblastem je bilo te dni zopet prijavljeno večje število trgovcev in obrtnikov, ki so kršili uredbo o zapiranju lokalov. A Starka žrtev kolesarja. Danes dopoldne je vozil delavec Karl O. tako neprevidno po Vodnikovem trgu, da je z vso silo treščil v 75 letno vdovo Rozo Musterjevo iz Kamnice. Starka je zadobila težke poškodbe. A Elektrifikacija Pobrežja in Tezna. Kakor doznavamo, namerava občina Pobrežje izvesti velikopotezno elektrifikacijo svojih ulic, ki so nekatere doslej sploh brez vsake razsvetljave. Izvedbo sklepa bodo naši okoliški prebivalci z veseljem pozdravili. A Grajski kino: Danes velefilm o materinski ljubezni »Mati«. Film je veledelo, ki naj si ga vsakdo ogleda. A Kino Union: Danes prekrasni dunajski film »Maškarada« z umetnico Paulo Wesely in Adolfom Wohlbrückom. Režija Willy Forst. CeHe ■ Sokolsko društvo Celje prične z vpisovanjem vse svoje mladine k telovadbi v sredo 11. t. m. ob 4. uri popoldne v mestni telovadnici. Vpisovanje se bo vršilo nadalje vsako sredo in soboto, a to samo do 15. oktobra. Poznejše prijave za 1935./36. se ne bodo upoštevale. Obrtno-trgovski naraščaj se bo vpisoval v večernih urah za časa telovadbe. Telovadba vseh oddelkov se bo začela v ponedeljek 16. septembra. H Novi mestni svet. Nocoj ob šestih bodo na magistratu slovesno zapriseženi predsednik mestne občine in člani mestnega ■ Tečaj za nemščino. V smislu sklepa Občnega zbora z dne 25. aprila 1935 se priredi v okviru Trgovskega društva nemški učni tečaj za vse trgovske sotrudnike v šolskem letu 1935./36., če se zanj priglasi zadostno število udeležencev. Udeležbo je prijaviti v društveni pisarni Razlagova ulica št. 8 do 20. septembra 1935, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Uuhliana še nikdar ni hiia tako Be@a Ljubljana še nikdar ni bila tako lepa, kakor ob kongresu JS, ker je bila tako okrašena, da dekoracija še nikdar prej ni tako povdarjala njenih slikovitih lepot. Škoda, da ne moremo ohraniti zastav zlasti na gradu, ki so visele iz oken II. nadstropja kakor preproge globoko doli po sivi steni, in škoda, da ne vihra več dolga vrsta velikih iro-hojnic pred zelenimi kronami dreves pred gradom. Grad je tako dekoriran res z modrimi, belimi in rdečimi dragulji okrašena krona Ljubljane in vse Slovenije. Tudi na Kongresnem trgu so sneli zastave in bodo podrli visoke rdeče drogove, vendar bodo pa reflektorji, dokler traja velesejem, še vsak večer razsvetljevali znamenje sv. Trojice in pročelje nunske cerkve, ki je tako elegantno in mirno razčlenjeno in vravnovešeno, skratka taka arhitektonska umetnina, da bi slovela "o vsej Evropi, če bi bila v kaki drugi deželi. Tudi znamenje sv. Trojice ostane še razsvetljeno in z venčki, trakovi ter zelenjem dekorirano tako, da je kakor dragocena igračka iz otroških sanj. Ko so na mestnem magistratu zborovali delegati JS vsak večer pozno v noč in celo dolgo čez polnoč, so gospodje kaj pogosto uhajali na hodnik ter dolgo sloneli pod arkadami, ker se niso mogli nagledati z reflektorji razsvetljenega in s palmami in drugimi tropkimi rastlinami, rdečimi kanami in rumenim cvetjem dekoriranega dvorišča. Mnogo Dalmatincev je bilo vmes in druge gospode, ki pozna vse znamenitosti Evrope in tudi drugih delov sveta, pa ste culi le vzklike občudovanja: Granada, Florenca, ne, takega krasotnega dvorišča nimamo v Dubrovniku niti drugod v Dalmaciji!« Pred Robbovim vodnjakom so ponoči obstajali in zamaknjeni v krasoto ugotavljali, da niti v Rimu ni take fontane, češ, da je v vencih, girlandah in zelenju ter žaru reflektorjev kakor iz sladkorja in najdražestnejši nastavek za poročno mizo. Vsi sp prihajali in občudovali ter spet prihajali in nam te dragocene krasote tudi zavidali, edino Ljubljančanov ni bilo, ker ne vemo, kaj imamo. Do zaključka velesejma inla-te torej še čas in oglejte ei te lepote, kakor bi bili nekje daleč v popolnoma tujem mestu. Ptuj Kino bo predvajal v sredo 11. in četrtek 12. septembra ob 20. uri zvočni film »Kralj Arene«. V glavni vlogi nastopi E. Kantor. Šport. V nedeljo sta odigrala na igrišču SK Drava v Ptuju SK Laško in SK Drava iz Ptuja prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala s 5:1 za SK Laško. Mcvo me$to Obstrelil ga je. V nedeljo zvečer, ko sta se vračala z žegnanja na Trški gori Vidmar Franc in Simončič Alojzij, oba iz Dolenjega Kronovga, se je Simončič Alojzi) sprl s Francetom Vidmarjem in v prepiri ustrelil nanj ter ga hudo poškodoval v levem stegnu. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. Griža na Dolenjskem. V zadnjem času prihaja vedno več obolelih na griži v novomeško bolnišnico. V nedeljo so jih pripeljali kar pet. Novo trafiko dobimo ob Ljubljanski cesti nasproti sreskega načelstva, kjer je bila zelo potrebna. Krneli Žalec, dne 10. okt. Razpoloženje naprej čvrsto. Tudi v obrobnih» bolj oddaljenih krajih s'e je plačalo za lepo bla; go Din 25'—, v dolini posamezno za prvovrstni hmelj Din 26'—. Povpraševanje prav živahno- Hmeljarje ponovno opozarjamo, da ne prodajajo blaga poljubnim osebam, ki se ne izkažejo z legitimacijo, oziroma obrtnim listom, veljavnim za leto 1935. Dospelo je zopet par pritožb v slučajih, ko so hmeljarji prodali hmelj osebam brez legitimacij in brez vsakega jamstva za redno plačilo. Hmeljarski tržni nadzornik- Zvočni kino Sokolski dom v šišk! Telefon 33-87 Käthe Nagy, Willy Fritsch, Hans Moser, Hansi Niese v veselem filmu TRAFIKA. (Hčerki njene ekselenee) V dopolnilo Foxov zvočni tednih Predstave v sredo in četrtek ob 7. in 9. »rl' V soboto: Draga, neumna mamic* *1 Radio Sreda 11. septembra jubljana: 12.00 Operne arije na P* sstila, 13.15 Harmonike in citre in m-A na, vmes-plošče, 14.00 Vreme, ^ .pe 0 Magistrov trio, 18.40 Iz Aleksan omovino (R. Dostal), 19.00 Čas, v ap Dčila, spored, obvestila, 19.30 Nacion^ ura. 20.00 Koncert pravoslavnega nega zbora, 20.45 Koncert ra?lj;Apo' ;stra, 22.00 čas, vreme, poročila» ter , 22,15 Prenos iz velesejma, orK Hajk in jazz. noS iz agreb: 20.00 Koncertni večer, pi nap0' bljane, 22.00 Poročila, vreme n sporeda. „ an „poroda' eograd: 20.00 Koncert, 20:50 T ma glasba, 21.00 Prenos iz 1 10 čas in poročila. zunania trgovina Balkana predvsem v mejah industrijskih proizvodov, tako se je zvišal uvoz strojev od 128 na 223 milijonov levov. 48% bolgarskega uvoza in 51*/« izvoza se nanaša na Nemčijo. Romunija je v prvem poletju sicer dvakrat poostrila odredbe glede uvoza, vendar pa ta omejitev ni imela slabih posledic. Splošna konjunktura, ki jo narekuje napeto politično stanje, je ustvarila ugodne pogoje za izvoz petroleja. Tako je Romunija v prvem polletju izvozila petroleja za 4.065 milijonov lejev. Celoten izvoz petroleja predstavlja 68% vse vrednosti romunskega izvoza. Romunski uvoz pa se je predvsem nanašal na stroje, ki jih je dovažala Nemčija in sicer za vrednost 1090 mili j. Prav tako se je okrepila tudi grška trgovinska konjunktura. Zlasti je močno poraste! izvoz tobaka in oliv, med tem, ko je pa izvoz vina precej nazadoval. Prvič se je zgodilo, da je v času splošne gospodarske krize mogla doseči. Grčija čvrstejše cene za pridelek svojega tobaka. Na splošno je zunanja trgovina balkanskih držav prav čvrsto okrepila trgovinske bilance posameznih držav in dokaj poživila celokupno gospodarsko življenje na Balkanu. 1 Gospodarstvo Uspešna Podoba je, da je zunanje-trgovinska agresivnost balkanskih držav v letošnjem polletju v precejšnji meri dosegla svoj namen. Razen Grčije, so ostale tri države, Jugoslavija, Ronm-dija in Bolgarija v svoji trgovinski bilanci v večji ali manjši meri aktivne. Tako znaša za •Jugoslavijo zunanje-trgovinski aktivni presežek 29 milijonov dinarjev (lansko leto pa je bila pasivna za 161 milijonov). Istočasno je izvoz v Jugoslavijo nekoliko popustil, dasi je nmozma uvoženega blaga porasla od 430.000 na 441.197 Ion. Na prvem mestu držav-uvoznic st°i' Tta'i'a z 20 in pol odstotka, sledi Nemčija_ 16'88°/a, Avstrija 14'49% in Češkoslovaška 14 72*70. Na prvem mestu držav-izvoznic pa ie Nemčija s 15 6 odst., Italija, Češkoslovaška in Avstrija z okroglo 12%. Sedem desetin vsega jugoslovanskega izvoza odpade na omenjene štiri države. Bolgarski izvoz je v tem času padel po količini za 59%, po vrednosti pa porasel za 19%. Ta padec bolgarskega izvoza gre predvsem na račun omejitve žitnega izvoza. Vendar se je pa na drugi strani v bolgarskem izvozu zelo učvrstil izvoz tobaka, ki je porastel od 365 na 832 milijonov levov. Bolgarski uvoz se je gibal Gospodarske vesti — Poštna hranilnica v avgustu, število vlagateljev se je povečalo za 4653 na 346.834; vloge so porasle za 8 milijonov na 818'6 milij. dinarjev. V čekovnem prometu je število računov naraslo za 86 na 25.115, promet je znatno večji od lanskega v avgustu ter je znašal 6597'6 milij. Din. Čekovne vloge so narasle za približno 160 milij. dinarjev ter so bile koncem meseca 1174'3 milij. dinarjev. = Naš aktivni klirinški saldo znaša skoro pol milijarde. Poslednje poročilo Narodne banke izkazuje, da naše klirinške terjatve stalno rasejo, zlasti so se znatno povečale napram Nemčiji in Italiji. Nemški, italijanski, bolgarski in grški kliring znaša skupno 474 milijonov dinarjev. Naš pasivni saldo v prometu z drugimi država- i mi je znašal koncem meseca junija 285 milijo- I nov Din, tako da znaša naša klirinška aktivnost okroglo 200 milijonov Din, kar je v primeri z lanskoletnim pasivnim saldom znaten napredek. = Zveza električnih podjetij kraljevine Jugoslavije priredi v Ljubljani v dneh 13. do 15. septembra svoj redni občni zbor. Poleg običajnega dnevnega reda, so na programu važna in zanimiva gospodarska predavanja. = Javna dela v Primorski banovini. Ministrstvo za gradbe je odobrilo 3 milijone 800.000 Din kredita za javna dela v Primorski banovini; v glavnem so krediti namenjeni za gradnjo cest, vodovodov in občinskih potov. — Maksimiranje cen jajc v Nemčiji. Po odredbi ministrstva za prehrano naroda so za vso državo določene maksimalne prodajne cene jajc. Najvišja dopustna cena je 13 in pol pfeniga za komad najboljše kvalitete. = Terminsko trgovanje s pšenico je v Franciji spet dovoljeno. = Japonsko blago v Albaniji. V teku zadnjega leta se je japonski uvoz v Albanijo povečal za več ko 10 odstotkov, s čemer je |»stala Japonska drugi največji dobavljač Albanije. = Nov trgovski dom trgovsko-industrijske zbornice v Skopi ju je bil otvorjen v nedeljo. Borzna oorotila DEVIZE CURIH, 10. septembra. Beograd 7'—, Pariz 20*2650, London 15*1950, Newyork 307*50, Bruselj 51*80, Milan 25-0750, Madrid 41*9750, Amsterdam 207*55, Berlin 123*70, Dunaj 57*40, Stockholm 78*35, Oslo 76*35, Kopenhagen 67-85, Praga 12*72, Varšava 57*95, Atene 2*90, Carigrad 2*47, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6*69, Bu-enos-Aires 0*8225. VREDNOSTNI PAPIRJI ZAGREB, 10. septembra. 7#/« invesi. posojilo 80—81, Ratna šteta kasa 369—370, sept. 368 do 370, okt., nov., dec. 370 b, 7"/;'■ Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je zatisnil trudne oči po kratkem bolehanju v 73. letu starosti, previden s tolažili svete vere, ljubeči soprog, dobri oče, stari oče, tast itd., gospod ‘Dvaffotin MvibaV veleindustrijalec, čaštni predsednik Ljubljanske borze, častni predsednik Zveze industrijcev itd., itd. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 12. septembra 1935 ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Zaloška cesta štev. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Evgenija Hribar, roj. Šumi, soproga; Dragica, por. Plemelj, inž. Boris, Zoran, Rado, dr. Mirko, Nada, por. Štancer, Ženko, Niča, jx>r. dr. Cankar, Svetozar, Peter, Jožica in Ljubica, otroci; Slavko Plemelj, dr. Izidor Cankar, Ivica Štancer, zeti; Jičina, roj. Brožik, Vida, roj. Jeraj in Branka, roj. Sladonja, snahe; Lucija, Marko, Andrejček, Maja Veronika in Dragotin, vnuki in ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 10. septembra 1935. Zveza industrijcev za Dravsko banovino sporoča tužno vest, da je danes dopoldne, dne 10. septembra 1935 preminul v Ljubljani njen dolgoletni predsednik, gospod Dragotin Hribar iastni predsednik Zveze industrijcev za Dravsko banovino. Častni predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, industrijalce itd., itd. Blagega pokojnika, ki se je z brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo posvetil delu za splošni napredek našega gospodarstva, ohranimo v najčastnejšem spominu. Vežna mu Slava! Ljubljana, dne 10. septembra 1935. »“W JKUHUUTOR“ Vam strokovno in poceni popravil obnovi ter dobavlja nove vseh vrst Speciialna akumulatorska delavnica Ljubljana, Celovška C. 14 (Dvorišče levo - Nasproti velesejma) MjgpE IZDELU1E wlwQOLIDUO KUMRIM ST. DETI L 3 U B L 3 Q U Q-DOLMOT Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13 Težaji nemščine v Delavski zbornici: začetniški, nadaljevalni in konverzacij-ski; vpisovanje mladine ob 2. (vhod iz Čopove ulice, zadnja vrata, lovo), odraslih ob V27. (gl. vhod, des.) Kličite telefon 35-40 za premog, drva in oglje Bartol Anton, TyrSeva c. 46 Scdolma otžito: POLIHU... radio S »POLINIT«' polituro dosežete brez truda in malenkostnim stroškom pri pohištvu vse. Oprema je sijajno blesteča, elastična, luknjičavost pa izgine. Uporabljajte le zgoščeno polituro POLINIT, razredčeno s 93®/# špiritom v razmerju 1:3. Zaloga R. HAFNER, Ljubljana, Celovški 61 Hranifne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. \2 Telefon 38-10 Abesinija s ptičje perspektive Abesinija meri 1 milijon 120 tisoč kvadratnih kilometrov in je torej 3'6krat večja od Italije in 4'5krat večja od Jugoslavije. Abesinsko cesarstvo leži v najsevernejšem delu vzhodno afriške visoke planote in nima izhoda k morju. Obilna ležišča rud in kovin Abesinska visoka planota pada proti Rdečem morju v velikih strminah, med tem ko je padec proti Indijskemu oceanu zmernejši. Najvišji vrh je Ras Dašan, ki meri približno 4260 m, povprečna višina pa znaša 2—3000 m. Vsa valovita pokrajina je pretrgana z globokimi dolinami. Proti severu, vzhodu in jugu je vodovje precej skromno. Reke preplavljajo velika ozemlja v deževnih časih, drugače pa so struge suhe. V državi so velika ležišča železa, premoga, žvepla, bakra in drugih kovin, ki pa se «ne izkoriščajo. V novejšem času so našli velike količine nafte, ki po svoji izdatnosti prekašajo celo one v Mozulu. Ti petrolejski vrelci so povzročili v zadnjem času svetovno političen konflikt zaradi nakupa teh vrelcev. Kupili so jih ameriški kapitalisti. 4mesečno deževje Klima je tropična in subtropična. V višinah nad 2500 m vlada dolgotrajna zima. V severnem delu države poznajo samo eno letno deževno periodo, ki traja od junija do septembra. Na jugu države imajo dve periodi, spomladi in v pozni jeseni. Rastlinstvo je bujno razvito, tudi živalstva ne primanjkuje: antilope, žirafe, čebre, bivoli, noji so kaj pogosti prebivalci v teh krajih. Državni jezik je amharščina Prebivalstva cenijo od &—12 milijonov. Od teh je 3 in pol milijona Amharov, ki so neke vrste semitski grajščaki; 5 milijonov je hamitskih Galov; 1 milijon prebivalstva pripada hamitskim Somalijcem in Dana-kilcem; 1 milijon in pol je sudanskih črncev; k tem je treba prišteti še Hamite, Jude, Arabce, Indijce, Armence in nekaj Ev-ropcev. Veroizpoved je takozvano etiopsko krščanstvo, kateremu na čelu stoji abuna s sedežem v Adis-Abebi, ki ga imenuje aleksandrinski patrijarh. Cerkveni jezik se imenuje Ge’ez, ki je mrtev jezik. Državni jezik je amharščina. Poleg tega pa obstoji mnogo hamitskih in negroitskih dialektov. Mesta so po svojih razsežnostih majhna. Hiše so preprosto zgrajene. Gospodarstvo je avtarkično, prebivalstvo se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, industrije ne poznajo. Abesinija izvaža predvsem živalske kože, uvaža pa tekstilije. Umetnost je na precejšnji višini. Socialne razmere so patrijarhalne. Pestra zgodovina Abesinije Abesinija ima vsega skupaj 730 km ozkotirne železniške proge, ki vodi iz Adis-Abebe v Djibuti. Progo so zgradili Francozi 1. 1917. in jo tudi še nadalje upravljajo. Plovnih rek Abesinija nima. Promet se vrši v pretežni večini s karavanami. Zgodovina Abesinije pravi, da je Abesinija v starem veku pripadala Egiptu. Od 4. stoletja dalje pa je neodvisna. Višek državne moči je dosegla v takozvani aksum-ski kulturi (Aksum je bilo mesto s sedežem vladarja, kjer se še danes nahajajo dragoceni stari spomeniki). Napadi Arabcev, ki so se večkrat ponavljali, so prizadejali državi sicer precej škode, ukloniti pa je niso mogli. V 18. stoletju je razpadla oblast kralja kraljev (Negus Negesti). Država se je razdelila med posamezne poglavarje. Leta 1855. je Negus Teodor II. državo zopet zedinil. Leta 1868. je bil izvršen prvi pohod Evropcev proti Abesiniji, ki je bil tudi zmagovit. Bili so to Angleži, ki pa so se kljub svoji zmagi iz Abesinije umaknili. V desetletju 1880—1890 je Abesinija izgubila važne •obrobne pokrajine, ki jih je morala odstopiti Angliji, Franciji in Italiji. L. 1896. je Menelik II. pri Adui premagal maloštfevilne italijanske čete. Sobota, 14. septembra usoden dan Vojna v Abesiniji je neizogibna, tako na-glasajo vsi, ki zasledujejo potek ženevskega zasedanja z enako pozornostjo kakor mrzlične priprave, ki dovolj zgovorno povdar-jajo, da gre za res. Kljub velikim naravnim zaprekam ki tudi moderno vojsko lahko ovirajo ’ pri uspešnem pohodu, bodo italijanske čete z vso verjetnostjo uporne Abesince premagale in jih prisilile, da sprejmejo protektorat zapadno evropske velesile. Dobro poučeni mednarodni politični krogi zatrjujejo, da bodo italijanske čete pre-sle v napad 14. t. m. Po vsej priliki bodo Italijani pričeli s prodiranjem na severu pri Adui. To je potrebno tudi zato, da bo poraz iz 1. 1896. končno maščevan. Od Adue se bo prodor italijanskih čet usmeril proti Aksumu, kjer se bodo zbrale abesinske vojaške sile. Vrhovno poveljstvo italijanskih čet je v rokah sposobnega generala de Bono. Abesincem pa zapoveduje Ras Seyum. v šele ko bodo operacije na severu zaključene, bo sledil sunek z juga. Tem'italijanskim četam zapoveduje general Graziani Naloga njegovih čet bo, da polagoma napreduje in izzove glavno bitko z Abesinci v okolici Harrara, kjer se bodo koncentrirale abesinske čete. Verjetno pa je, da bodo Abesinci že po prvih neuspehih prisiljeni pričeti pogajanja z Italijani in bodo morali kapitulirati se pred odločilno bitko. MecSvode Po dveletnem delu sedanje uprave smo se odločili zgraditi si nov dom na lepem telovadišču ob Sori. Pred dobrimi tremi tedni so zapele lopate in krampi navdušenih »kulukarjev«. Udarili smo temelj, zrasli so zidovi in danes stoji pokrita lepa, 23 metrov dolga in 10 metrov široka stavba, ki bo v ponos organizaciji in okras kraja. Stavba nas stane skoraj tretjino manj kakor smo računali. Zahvala gre v veliki meri stavbeniku br. žontarju iz šk. Loke. Naklonjeni so nam skoraj vsi krajevni činitelji in so prispevali v lesu in denarju. Le nekateri so nam pomoč odrekli. Kljub temu smo zgradili dom. Za izdelavo in opremo nam bodo viri deloma primanjkovali, mi pa zaupamo v gradbeni odbor in srečno zvezdo, ki nas spremlja, da bo z oktobrom kljub temu odmeval v telovadnici korak miadih, ki hočejo za vsako ceno naprej. Razstava arhitekture na ljubljanskem velesejmu Letos razstavljajo člani Kluba arhitektom skupno v tretjič, da pokažejo plodove svojega truda polnega stremljenja, ustvariti svojstveno našo arhitekturo. Ta naj podaja dušo našega človeka, naj je izrasla iz naših tal ter se prilega popolnoma naši krajini, upoštevajoč vse znanstvene pridobitve kulturnega sveta. Vsi razstavjjalci so naši znani pijonirji, ki gredo ^ne oziraje se na levo in desno, vsak svojo že več ali manj izhojeno pot. V nezmanjšani meri pa je naloga razstave pokazati našemu občinstvu bistvo dobre, preštudirane arhitekture, ki ne blesti, da bi bahavo dopadala, temveč raje skromno, a jedrnato služi svojemu gospodarju. Vsaka stavba je namenjena generacijam, zato ne sme nositi preočitno pečata trenotne modne smeri, ki se menja, zastari in je v svoji polpreteklosti še manj zanimiva in logična^ Značilno za pričujočo razstavo je, da je pretežni del tvorcev zapustil pred leti ves svet zavojujočo moderno smer, katero so prinesli Rusi in Francozi. Vsa razstavljena dela v kolikor niso namenjena našemu Jadranu, kažejo z uporabljenim gradivom in danimi oblikami alpsko obeležje naše ožje domovine. Vse podane stavbe skušajo dati izraza naravnim lepotam naših krajev, da sluzijo in so všeč tujcu, ki leto za letom v večjem številu obiskuje našo deželo. Zato se je Klub arhitektov odločil in priredil svojo tretjo razstavo v znamenju tujsko prometnega stavbarstva. Razstava je namenjena vsej naši javnosti, posebno pa občinam, hotelirjem, kavarnarjem in gostilničarjem, da dobe pobudo ter spoznajo studence, ki jim morejo pomagati pri reševanju nalog za uspešnejše delovanje na njihovem polju. tekt Herman Hus, ki prikazuje deloma v načrtih, deloma v fotografijah in modelu za naš tujski promet smotreno urejene hotele Staro pošto v Kranju, Hotel Jekler ter Park Hotel s Kazino na Bledu. Niso to nikaki poizkusi, temveč odločna dela, ki so se v praksi obnesla, vsakdo izmed nas jih pozna in ve ceniti njih tujsko prometno moč. Nova je mala gostilnica ob Gračnici, čisto naša, samoniklo iz tal "izrasla, kot odmev naših gora, toda povsem samosvoja v obliki in tolmačenju njenega organizma. Višek razstave predstavlja Husova idejna re-gulapija našega Tivolija kot tujsko prometno središče Ljubljane, glede na oddih in razvedrilo. Je to obsežen problem, ker posega globoko v regulačni problem mesta Ljubljane o katerem bomo še poročali. Nato sledijo projekti arhitekta P1 a t n e r j a, z njegovim dobro preštudiranim hotelom v gorskem kotu, ter impozantnim hotelom ob jezeru. Slednji je mišljen za dolino in bi se še bolje obnesel ob naši revijeri. Arhitekt K ha m nastopa s hotelom Bellevue v Bohinju, kjer je na ppav svojevrste-n način skušal prilagoditi moderno obliko hotela gorati pokrajini. Arhitekt Kos prednaša načrte in model velikega modernega hotela ob morju s čisto internacionalno zunanjostjo. Arhitekt Na Vinšek prikazuje svoj konkurenčni projekt za mestni dom na Sušaku, ki je tujsko prometno važen zavoljo kavarne in hotela, katera vsebuje. Arhitekt Ogrin podaja načHe za gostišče na Gorenjskem, arhitekt Goestl pa nastopa prvič s svojim planinskim domom. Nadalje razstavljajo še manjše letoviščne hiše arhitekti S tren ar, Plat ne r, K h a m, Medved in Mesar. Tudi letos je v paviljonu razgrnjena velika črna tabla, ki nazorno prikazuje delovanje in udejstvovanje arhitekta v odnosu z gradbenim gospodarjem, oblastmi ter obrtniki, ker naši publiki še vedno ni povsem jasno, da se poklic arhitekta čestokrat popolnoma napačno tolmači. ^ Razstavo poživljajo odlična plastična dela naših kiparjev G o r š e t a in Dane P a j n i č e v e. Bmll 121 ffrl ne kliše : mmššews>mu,.. 6. Odkar je bil Bernard zaprt, ni imel o Danijelu nobenih poročil. Vedel je o njem samo to, kar mu je povedal Wolff. Nekaj dni po tem, ko je ostal v zaporu, mu je Danijel v pismu sporočil, da izstopa iz njegove pisarne. Kje je zdaj, ni nihče vedel; bila je le domneva, da se je odpeljal na Slovaško. Bernard je to poslušal molče. Tihi, a zaničljivi odhod je bil zanj hujši udarec kot karkoli, drugega. Sčasoma mu je uspelo, da ga je v sebi uspal. Toda docela to ni moglo izginiti in čim bolj se je Bernard pomirjeval, tem češče je mislil na Danijelov odhod, če bi bil na svobodi, bi si niti trenotek ne pomišljal in bi ga poiskal, tudi če bi moral iti za njim vse do tatarskega poglavarja. On in Sabina, to sta bila njegova dva usodna človeka. Vedel je, če bi se zgodilo tisto fantastično, v kar si niti verovati ni upal — če bi bil oproščen, bi oprostilna razsodba ne bila v njem potrjena, dokler bi je ta dva ne odobrila. Ali jo bo Danijel mogel kdaj odobriti? O tem ni slutil in intuicija ga je puščala v temi. Ne, s Sabino je bila stvar že drugačna, toda Danijel —^ to je bila uganka. Sabina je prišla k njemu takoj, ko so ga zaprli; ih to je bilo samo nadaljevanje od tam, kjer sta prenehala. Obiskovala ga je vztrajno ter mu pri- našala šopke, knjige in sadje. Videl jo je v lahki obleki, v plašču in v zadnjem času v kožuhu, bila je z njim prijazna in iskrena; kadar je prišla in kadar je odhajala, sta se poljubljala. Izpodbuda je prišla z njene strani, poljubila ga je takoj pri prvem obisku z okorelimi ustnicami, ki so mu izdale bolj kot njene oči, kako trpi zavoljo njega. Toda oba sta vedela, da se nimata več rada v tem smislu, da bi imela pravico do teh poljubov. Bernard jo je poljubljal zato, ker je to želela, in Sabina ga je poljubljala, ker je bila preveč ponosna, da bi razvezala svojo ljubezen v času, ko mu je pretila največja nevarnost. Bržkone je šla v duhu tako daleč, da se je bavila s popolnoma neprimernimi razmotrivanji. Morda je sanjala o tem, da mu ponudi zakon, če bo obsojen. Vendar pa sta oba dobro vedela, da bi se razšla takoj, če bi jima dala usoda pretvezo za to. Trojni umor, ki ga je izvršil, je rodil še enega in žrtev je bila njuna ljubezen. Prelil je preveč nedolžne krvi, da se ne bi v njej utopilo tako rahlo čuvstvo. Mnogokrat se je moral premagati, da ni zakričal nanjo: »Sabina, ne hodi več k meni, to nima smisla, pretiravaš svoje dolžnosti, človek nima pravice, da bi bil milosrčen v tem smislu, kakor si ti to razlagaš. Zakaj ne razumeš, da se samo mučiš, če mi vsak drugi dan prinašaš tisto žalostno in mučno, kar je ostalo iz najine ljubezni in iz naju dveh!« Toda Sabina je hodila dalje vsak drugi dan in če je bolehala, je poslala zase svojega molčečega, neprodirnega očeta, ki je prišel, podal Bernardu roko, sedel, presedel molče dvajset minut in spet odšel. Nekoč je imela Sabina hripo in njen oče je prišel namestu nje trikrat zaporedoma. Ko je prišel četrtič, je bil Bernard s svojimi močmi pri kraju. Drugekrati se je z njim pogovarjal v dolgih, mučnih presledkih o nekaterih stvareh, ki zanimajo ljudi na svobodi, in stari gospod je izgovarjal enozložni besedi da, ne ter dvozložno: morda. To pot pa se ni pogovarjal z njim o godbi, temveč mu je razložil, da Sabina nima pravice, da bi ga mučila z nezdravim sočutjem. Da [ sicer ceni njeno občutljivost in da ji je hvaležen za ganjenje, da pa bi bilo, če ji je jasno, da je njuni ljubezni odzvonilo, vendar najbolje, da bi pustila, naj to, kar je še ostalo iz nje, strohni v pozabljenju. Stari gospod ga je mirno poslušal in zrl nanj z nepredirnim sivim pogledom. Potem je vstal, zamrmral »mislim, da imate prav«, stisnil mu roko nekoliko močneje kot sicer ter odšel. Potem je nastal odmor-, štirinajst dni ni prišel nihče od njih in Bernard je že mislil, da je konec. Toda nenadno se je Sabina spet pojavila, zelo bleda in odločna. Ni ga poljubila kakor drugekrati in ni omenila — ne danes, ne drugokrat — naročila, ki ga je dal njenemu očetu, ter se je vedla kakor sicer. Kakor sicer in vendar je bila majhna razlika. Pri odhodu je napravila korak proti vratom, potem pa se je nenadejano vrnila in ga poljubila. Toda to ni bil več samo tisti besedijivi, sočutni poljub kakor v minulih dneh, poljubila ga je drugače. Prejšnji poljubi so bili kakor izcizelirani, ta pa je bil nedoločen, brezobličen, v njem je bilo nekoliko negotovosti, nekoliko zmedenosti. Tako ga že dolgo ni poljubljala, morda samo v prvih dneh njunega znanja, ko se mu je podajala z velikimi notranjimi boji in preživljala v poljubih že globljo fizično vdanost, ki jim mora nekoč slediti in kateri se je doslej upirala z vsemi močmi. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga i o. *., predstavnik I. Albreht, ca uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik a Mihalek. vsi v Ljubljani.