mia«. Slovensko hrvalska prosvetna zveza je za leto 1953 izdala «Ljudski koledar» V vsako slovensko hišo naj pride «Ljudski koledar» ki ga dobite pri Prosvetnih društvih in raznašalcih tiska! DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Zahtevajmo konec titovske strallo vlade v coni B in pomagajmo nesrečnim kratom onstran demarkacijske èrte 2 OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 213 TRST, SOBOTA 6. DECEMBRA 1952. CENA 20 LIR OB TRAGIČNI VOLILNI BORK! 7. DECEMBRA Množičen in enoten protest proti titovskemu divjanju v coni B GORIŠKI SLOVENCI BODO glasovali za uzakonitev šole Popolna brezbrižnost titofašistov in “narodnjakov" "tea solidarnost znanih aneksionističnih a - izloigov vzporedno z volitva- Lfičj Jutri 7. decembra se bo v co-, pi B odigralo zadnje dejanje 'on' agjčne volilne burke, ki so ja i titofašisti organizirali iz dolet; to tivi APut v Sloveniji in na Hrvat-jah ‘em- list! g to tragično burko titofaši-žnev i zasledujejo tri cilje: prekričati1 svetovno javno mne-ie, da je prebivalstvo cone B rojeno okrog sedanjega fa-[J Etičnega režima, dokazati ju-f|J ^slovanskim narodom, ki veli te bolj odkrito stopajo v ak-U v,no borbo proti beograjski piatii, da' si prebivalci cone B a^p -lijo režima, ki ga Jugoslo» 3,t. »ni z grozo, gnusom in so-nsj raštvcm odklanjajo, in kon-i k te dobiti z vsakršnim sredstvom «dokaz», da prebivale: rol»ne B nočejo ustanovitve STO i si «srčno želijo-» priključitve ^gteje zemlje k Jugoslaviji po )]rp °lj divji teror, ki naj jim slu-rti 'i da lahko vsaj na zunaj iz--et'éd'a, da se prebivalstvo co-po 6 B strinja, z njihovo rokovnjaško politiko ,r3 Že pred volitvami se je po. strila teroristična akcija pro- vètti predlogu in s tem pomagajo prebivalstvu cone B. Zavedati se moramo, da smo tudi mi odgovorni za svoje brate in -da moramo zato tudi mi napraviti, kar je v naši moči, da jih rešimo. Prizadevati si moramo za- o-stvaritev enotne protititofaši-stičn-e fronte, enotnega nastopa za uresničenje Vidalijevega predloga. Jutrišnje volitve v corni B so le še večji- dokaz, da tamkajšnje razmere ne morejo. več dolgo trajati. Prebivalstvo cone B, ako bi bilo količkaj svobodno, bi. izpovedalo svojo- voljo. Ker pa ni svobodno, bodo titofašisti skušali- lagati vsemu svetu, da se strinja z njihovim režimom. Mi pa vemo, da to ni res in da ne more biti res. Udbovski teror v coni B pa ni nič drugega kot najboljši dokaz o trhlosti titofaši-stične-ga režima. Resolucija CK Kompartije STO Objavljamo resolucijo CK KP STO o coni B, ki je bila odobrena na seji 30. novembra: | 1 / j, r Centralni komite Komunistične partije STO je med drugimi vprašanji politične situacije diskutiral tudi vprašanje takozvanih volitev v coni B, ki se bodo vršile 7. decembra. t ; i j Val nasilja in terorja, s katerim hočejo gnati volivce na volišča, in vrsta od vojaške uprave izdanih ukrepov za še večjo delitev cone B od' cone A in za njeno dokončno priključitev k titofašistični Jugoslaviji označuje priprave za to od titofa-šistov inscenirano tragično burko. Vse to pripravlja ozračje za ponovitev še večjih nasilstev od tistih, ki so jih izvršile tolpe in agenti UDB za časa volitev 1950. Komunistična partija in Zveza komu nistične mladine ponovno opozarjata, da je slovensko, hrvatsko in italijansko prebivalstvo cone B prepuščeno samovolji tolpe titofaši-stičnih teroristov, ki ne priznava nobenega zakona, in zato potrebuje dejansko in enoglasno solidarnost vseh prebivalcev, političnih strank in gibanj. Komunistična partija in Zveza komunistične mladine, čeprav podčrtujeta, da predstavlja danes predlog tov. Vidalija tržaškemu občinskemu svetu za prenehanje amerišiko-angleško-jugoslovanskega vojaškega režima v obeh conah in za njegovo nadomestitev z enotno civilno upravo za obe coni začasno rešitev, ki je za vse sprejemljiva in bi prinesla našemu prebivalstvu, prav posebno pa Slovencem, Hrvatom in Italijanom cone B nekaj zaupanja v bodočnost, pomirjenje in perspektivo miru, sta pripravljeni v trenutku, ko so titofašisti pod pretvezo volitev sprožili val terorja, ki je le predpriprava za še večje nasilje kot aprila 1950, uresničiti enotno fronto vseh političnih sil, razen fašistov, za vse akcije v korist prebivalstva cone B. za katere bi se lahko dogovorile. Komunistična partija in Zveza komunistične mladine kličeta vse slovenske, hrvatske in italijanske prebivalce ter vse politične organizacije, naj ogorčeno protestirajo proti volitvam, ki jih organizirajo s terorjem in nasiljem, in proti tolpi titofašističnih teroristov, ki divja nad slovenskim, hrvatskim in italijanskim prebivalstvom brezpravne zemlje. ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE STO KOMUNISTIČNA PARTIJ \ STO DANES protestna stavka V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je Zveza enotnih sindikatov sklenila izvedbo enotne polurne splošne stavke proti terorju in volitvam v coni B, v znaku solidarnosti z nesrečnim slovenskim, hrvatskim in italijanskim prebivalstvom brezpravne zemlje. Stavka se bo vršila danes, v soboto 6. decembra od 1U,30 do n. ure predpoldne, vsi delovni ljudje in prebivalci cone A Tržaškega ozemlja bodo s tem dokazali, da hočejo pomagati svojim bratom v coni B. Ob tej priliki je treba podčrtati, da se Delavska zbornica ni bo. tela pridružiti Enotnim sindikatom. V teku današnjega dne se bo vršila tudi tiskovna konferenca skupine tržaških občinskih svetovalcev različnih strank, kj bodo podali izjave o jutrišnjih volitvah in o stanju v coni B. V teku so priprave za uzakonitev slovenskega šolstva na Goriškem. Skupina šolskih in pravnih strokovnjakov sedaj preučuje to vprašanje in sestavlja zakonski osnutek, ki ga bodo komunistični poslanci in senatorji predložili v rimskem parlamento in v senatu. Slovensko šolstvo na Goriškem je bilo obnovljeno leta 1945. in sicer na enaki podlagi kot v Trstu. Ukaz ZVU z dne 6. oktobra 1945 predvideva obnovitev tistih slovenskih srednjih in osnovnih šol, ki so obstajale še pred prvo svetovno vojno. Poleg obnovitve celotne gimnazije in učiteljišča je bila kasneje ustanovljena še nižja strokovna šola v Gorici. Vsa šolska sgradba je bila torej obnovljena, odn. ustanovljena brez prave podlage. Učitelji in profesorji, ki poučujejo na slovenskih šolah so na istih le začasno nameščeni. V preteklem šolskem letu so bili samo štirje izmed goriških profesorjev stalno nameščeni. Tudi letos je nekako tako. Prosvetno ministrstvo še ni razpisalo natečaj a za namestitev na slovenskih šolah. Seveda se to ne more zgoditi vse dotlej, dokler niso te šole pravno priznane. V preteklem šolskem letu je obiskovalo goriške srednje šole naslednje število dijakov: nižjo srednjo šolo 139, licej 55, učite- ljišče 50 in nižjo strokovno šolo 153 dijakov in dijakinj. Na vseh teh šolah je poučevalo 38 profesorjev. Osnove šole pa so naslednje: v Gorici: v ulici Randaccio in v ulici Croce, v Standrežu, Podgori, Pevmi, St. Mavru, Steverjanu, Valerišču, Jazbinah, na Plešivem, v Merniku, Skriljah, Doberdobu, Dolu, Jamljah, Sovodnjah, Ga-brijah, na Vrhu, v Ronkih in v Tržiču. Te šole je obiskovalo skupno 874 otrok, na njih pa je poučevalo 54 učiteljev. Tak je torej položaj slovenskega šolstva na Goriškem. Ni rožnat, a tudi nikakor ni tako porazen, kot bi se človeku zdelo na prvi pogled. Prav gotovo je, da slovenske šole potrebujejo marsičesa. Šolski prostori niso najbolj ugodni, manjkajo najrazličnejša učila in drugi šolski pripomočki, manjkajo tudi strokovne knjige, zemljevidi in kemični laboratoriji. Na vse to bo treba resneje pomisliti v bližnji bodočnosti. Odpraviti bo treba vsakršno zapostavljanje, ali diskriminacijo, pa naj ta prihajata od koder koli. Vse to se bo mnogo laže doseglo tedaj, ko bo slovenska šola imela trdno podlago, tedaj ko bo pravno priznana. Zato, da bo slovenska Sola na Goriškem uzakonjena, skrbe predvsem komunisti podprti od socialistov in drugih poštenih e*' Uudstv, Be,tramove in Pet- in Z o. ;°ve tolpe -so se začele klati-;n<1 Po mestecih in vaseh, po to. Z uresničenjem predloga Vidalfja postanemo enakopravni Med našimi ljudmi se je začela razvijati diskusija o predlogu tov. Vidalija za združitev obeh con, umik vseh okupacijskih čet in imenovanje civilne uprave s strani Varnostnega sveta OZN. O tem predlogu so se začeli zanimati tudi indipendentistični in celo titovski pristaši. Zato so ti-tovci in po njihovem ukazu tudi «indipendentistitni» voditelji prekinili molk in se lotili predloga tov. Vidalija, ki predstavlja za njih in njihovo linijo veliko nevarnost. Titofašisti so ostro napadli predlog, ga označili kot «reakcionarnega» in začeli pozivati, naj se pusti v nemar «teritorialno» vprašanje našega Ozemlja, češ da ga bodo že itak rešile e$< šrnah in poljih, da začnejo tej o «prepričevalno» akcijo ^ n podlagi izsiljevanja, -gro-, enj, odpustov, izgonov iz sta-°vanj in iz cone. V teh za-a./tjih dneh pa so se pojavili pi teki še večjega pritiska na yil febivalstvo tako, da je priča-d*°vati ponovitev krvavega na- I tija aprila 1950. k-o so udbovce tolpe povzročile naslednje l0m je potrebna «uveljavitev», j «i če bodo morali za to upo-1,1 kbiti -brzostrelke ali mitra-lje-;ci6’ da prestrašijo prebivalstvo od' ga silijo na volišča. Njim \1 te za «manifestacijo» v prid |i* Vključitve k Jugo-slaviji in ** •'oti Svobodnemu tržaškemu Zemlju. V ta namen bodo- sku-# doseči plebiscit z «injekci-**hi» zanesljivih volivcev iz ^gosla-vije, kot so napravili j Jdi apri-la 1950. Use te priprave nam do-ka-,e ^iejo. kako je prebivalstvo p tee B potrebno solidarnosti k tebi-valstva cone A, kako moie? ob tej težki preizkušnji ču-t i pomoč naših ljudi, in -kako > 'te dolžni, Slovenci in Itali-tei cone A, prožiti svojo roko 'te našim nesrečnim bratom, * že 30 let okušajo teror naj-tej Giuntovih in sedaj Bel-a tern o v ih zločinskih tolp. Slovensko, hrvatsko in itali--' te-sko prebivalstvo cone B je II celoti proti tito-fašizmu in je 0 * konec -sedanjega obupnega 'teija. Edi-na možna rešitev iz telega stanja je uresničenje j Odloga tov. Vidalija o skupni ii ' začasni civilni upravi nad -i Sem STO. kar bi omogočilo 1 ‘teotboditev cone B izpod ?'lempljev trinoga Tita in re- tev pred nevarnostjo dokon-,i|tte Priključitve področja k se. teji Jugoslaviji. Prav zato je ^ tem trenutku važno, da se *1 ljudje izrečejo o Vidalije- lija. Titovski voditelji, ki s strahom opazujejo, da jih ob tem primeru celo njihovi pristaši zapuščajo, ker razumejo, da bi uresničitev Vidalijevega predloga odvrnila nevarnost priključitve cone A k Italiji, skušajo odvrniti tudi preko svojih «indipendenti-stičnih» priveskov pozornost našega prebivalstva od borbe za preprečitev razkosanja STO «Ten torialno vprašanje», kot ga titov-ci Imenujejo, je poglavitne važnosti za življenje našega Ozemlja in naše prebivalstvo se mora zanj zanimati, ako noče postati žrtev tujih mahinacij, Zanemarjanje «teritorialnega vprašanja» ni v interesu prebivalstva STO in prav posebno tržaških Slovencev. V interesu vsega prebivalstva je najti izhod iz sedanje situacije, najti podlago za skupno akcijo vseh političnih strank in skupin za to, da se prepreči vsak poskus okrnitve Tržaškega ozemlja. Molčati o «teritorialnem vprašanju» pomeni postati sokrivec tistih sii in držav, ki bi ta molk izkoristile za svoje mešetarske namene proti našim interesom. Predlog tov. Vidalija o začasni civilni upravi Varnostnega sveta je izvedljiv in bi prav nam Slovencem zelo služil, ker 'bi nam omogočil enakopravno življenje, ki nam ga tukajšnje oblasti ilegalno kratijo. Kaj takega, kot se te dni dogaja v nabrežinski občini v zvezi z dvojezično tablo v Sesljanu, se v pogojih začasne civilne uprave nad vsem STO ne bi moglo dogoditi. Titovski voditelji so se proti temu predlogu, postavili, ker so jim narodne pravice Slovencev deveta briga in ker nočejo zapustiti cone B, ki so se je ilegalno polastili. To je torej bistvo njihovega stališča, vse drugo je le pesek v oči in demagogija najscabše vrste. Od titovskih voditeljev si drugega nismo pričakovali, ker so vedno dokazali, da nasprotujejo vsaki rešitvi v korist prebivalstva STO in da se zavzemajo za vsako rešitev, ki bi mu škodovala. Njihovo stališče proti predlogu tov. Vidalija ne pomeni nič drugega kot, da dalje vztrajajo na svojem stališču prodajanja cone A in tržaških Slovencev Italiji v zameno za cono B. Tržaški Slovenci pa se s tako rešitvijo ne morejo sprijazniti. Zato gledajo v predlogu tov. Vidalija izhod iz sedanjega nevarnega položaja. Zavedati se moramo tudi, da predlog Vidalija ni definitivnega značaja. Vsaka politična stranka ali skupina ga lahko diskutira po mili volji, predlaga in vnese popravke. Do. volj je le, da se doseže skupen nastop za rešitev našega Ozemlja iz sedanjega stanja, ki ne o-beta nič dobrega za nobenega. Zato ponovno pozivamo vrhove netitovskih slovenskih skupin, naj le povedo svoje mnenje. Mislimo, da je to velike važnosti za slovensko javno mnenje. Nc. vsak način pa je naloga vseh Slovencev, da ne glede na to ali ono stališče strank in skupin zavzamejo stališče in povedo svoje mnenje o tem predlogu, ki je življenjske važnosti prav posebno za naš živelj na tem O-zemlju. Izvršitev obsodbe v Pragi PRAGA — Radio Praga je sporočil, da je -bila v sredo izvršena smrtna obsodba na-d Slanskim i-n- njegovimi sokriv^ ci. Obešeni so bili: Sla-n-sky, Geminder, Klementis, Sling. Si-mon, Reicin. Sva-b, Frejka, Fischi, Margolius, Fran-k. tržaško prebivalstvo za kongres NARODOV NA DUNAJU ZBOROVANJE MIRU BO JUTRI 7.t.m. ob 9.30 v kinu "Massimo" Dnevni, red zborovanja - Vsak bo lahko spregovoril o vprašanju vojne in miru Izvolitev delegatov po mestu in podeželju - Kongres narodov se bo začel 12. dec. Jutri, v nsdel» 7. decembra ob 9.30 bo v kinu «Massimo» v Trstu «Zborovanje miru tržaškega ljudstva». Dnevni red zborovanja je naslednji: 1. Izvolitev predsedstva; 2. poročilo tajnika Tržaškega gibanja miru Angela Franze o temi: «Kako odpraviti hladno vojno? Kako prenehati vojne, ki so v teku? Kako zmanjšati oborožitev in zagotoviti varnost narodom?» 3. diskusija; 4. zaključki prof. Renata Avi-gliana, ravnatelja višje tehnične šole v Padovi. V teh zadnjih dneh pospešenega delovanja so okraji, vasi in tovarne izvolili, svoje delegate, ki bo-d-o prisostvovali zborovanju v kinu «Massimo». Prebivalci različnih mišljenj, različnih strok in slojev sestavljajo delegacije. Prebivalstvo d-o-kazuje, da v resnici čuti važnost Kongresa narodov, ki bo na Dunaju. Okrog njega sta se bolj kot kdajkoli prej osredotočila pozornost in zaupanje ljudstva. Nedvomno j.e da je nov, širši način postavljanja borbe za mir s strani Svetovnega gibanja miru za združitev vseh pacifističnih skupin sleherne dežele in posameznih prebivalcev, ki se čutijo dolžni protestirati in kaj ukreniti proti sedanjemu težkemu stanju, na WASHINGTON — Vrhovno sodišče ZDA je odbilo prošnjo za- odložitev usmrtitve Ethele in Juliusa- Ro-s e nb erg a. Usmrtitev bo-do izvršili v tednu o-d 16. januarja 1953. Ako ne bo protestu vseh ljud-i na svetu uspelo iztrgati Ethelo in Juliusa Ro-senberga električni stolici, bosta morala umreti samo zato, ker sta ljubila m,ir in ameriško ljudstvo. Centralni komite KP STO je na svoji zadnji seji izglasoval resolucijo, s katero v imenu demokratov STO odločno protestira proti obsodbi Ethele in Juliusa Rosenberga. Resolucija- pravi, da je treba preprečiti' ta zločin za to, da- se ameriški narod' in svet rešita pred nevarnostjo poostritve zlonos-ne protidemokratične politike, ki so- jo prebivalci STO na svoji koži občutili pod nacifa-šiamom. V ponedeljek M.t.ni. ob IO sindikalno zborovanje v gledališču ”Fenice” V ponedeljek 8. I. m. ob 10 v gledališču «Fenice» bosta tovariša Franc Gombač in Ernesto Badich člana delegacije ZES STO na III. kongresu CGIL govorila o svojih vtisih s kongresa in o zahtevi CGIL po povišanju mezd za oživitev trga in izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Zborovanja se bo udeležil tudi pevski zbor iz Sv. Križa, ki je nastopil tudi na kongresu CGIL in žel navdušeno odobravanje. ONDINO ELER SO TITOVCI odpeljali v ljubljansko ječo VU mora zahtevati od titovcev osvoboditev Elerjeve ! Fašistične oblasti cone B so zadnje dni novembra premestile Ondino Eler, ki je bila 12. novembra obsojena od koprskega sodiSča na 22 mesecev zapora, kljub temu da je noseča in težko bolna, v ječo v Ljubljano. Ondina Eler, bivajoča v milj-ski občini cone A, se danes nahaja v zloglasnih ljubljanskih zaporih, čeprav je njena premestitev v jugoslovanske zapore popolnoma ilegalna. Fašistične oblasti v coni B so na ta način zagrešile nov zločin, zaradi česar vlada med našim prebivalstvom veliko ogorčenje. Ondina Elerjeva je bila obsojena brez vsakršnih dokazov, ker so titofašisti potrebovali žrtev za povečanje terorja proti prebivalstvu cone B, ki noče nič slišati o takozvanih volitvah, ki bodo jutri 7. decembra. Aretacija in obsodba Ondine Eler iz Eler jev v coni A sta sestavni del titovskega načrta za teroriziranje nesrečnih prebivalcev cone B in istočasno težka provokacija proti prebivalstvu cone A. ' V nebo vpijoča krivica pa je, da je vita Elerjeva obsojena kljub njenemu težkemu zdravstvenemu stanju in njeni nosečnosti, kar pomeni, da bo morala poviti svojega otroka v oddaljenih krajih. Vsi napredni zakoniki določajo, da žena ne more biti zaprta, ako je noseča, in da v primeru obsodbe, odsluži svojo kazen le 5 ali 12 mesecev po rojstvu otroka. Titofašisti se teh človečanskih pravil držijo, kot se 'ne držijo dokazov očitne nedolžnosti Ondine Eler. Njim• ni mar usoda Ondine Eler in njenega otroka, ki se še ni rodil, ker človek šteje za njih prav toliko, kot je štel za časa nacistične o-kupacije. Najbolj čuden in sumljiv pa je molk okupacijskih oblasti cone A, ki vse doslej niso mignile niti s prstom, da bi se zavzele za nesrečnico, ki ima svoje stalno bivališče v coni A. Visoki okupacijski oficirji se večkrat podajajo k polkovniku Stamatoviču v cono B. Tudi te dni so bili na njegovem sprejemu v Portorožu. Večkrat prihajajo tudi titovski oficirji v cono A. Titovske oblasti si lastijo pravico, da naslavljajo proteste na VU. Kljub temu VU ni izrekla niti besedice v prid Ohdine Eler. Zakaj to? Ali se Titu noče nihče zameriti? Prav tako vlada molk s strani drugih slovenskih in italijanskih političnih strank. Nihče noče temu početju titofašistov. Kje so tisti, ki se na vsakem koraku bijejo na svoja prša, da so kristjani, da se zavzemajo za krščansko družino itd.? Ondina Eler si je hotela ustvariti družino, bo imela otroka v ječi, je težko bolna. Ali se nihče od vodstev drugih strank ne bo našel, da bi zahteval osvoboditev Ondi. ne Eler? Kaj čaka VU? Zakaj ne zahteva od titovskih oblasti, naj spuste domov Ondino Eler? Na vsa ta vprašanja zahteva naše prebivalstvo odgovor, ker bo drugače menilo, da se vsi, na katere so bila naslovljena vprašanja, strinjajo s početjem titofa- dvigniti glasu protesta proti kru- šistoo. podlagi odkritosrčne in svobodne diskusije zelo mnogo koristil tudi gibanju miru v Trstu. Kongres narodov na 'Dunaju ne bo «III. kongres partizanov miru», pač pa «I. kongres narodov za mir», torej ne bo združil le «partizanov miru», marveč vse sile in gibanja, ki imajo v svojem programu obrambo m>ru. Poleg prisotnosti zna-memtih osebnosti Zahoda in Vzhoda bo kongres imel značilnost, da bo njegova diskusija novega- tipa: ne bo postavljala le vprašanja programa «partizanov miru», marveč b,o skušala najti za vse sprejemljiv izhod iz mednarodne napetosti. Argumenti, o katerih se bo razpravljalo na Dunaju, t. j. o «hladin-i vojni-», razorožitvi, korejskem konfliktu, potrebi po obnovi trgovinske zamenjave med Zahodom in Vzhodom, so življenjskega pomena za vsako deželo in vsak n aro d. So življenjskega pomena tudi za naše Ozemlje, ki je strateško oporišče, pod okupacijo tujih čet in predstavlja stalno nevarnost za naše prebivalstvo. Zato je Kc-ngres narodov na Dunaju v tako kratkem času prirastel k srcu našega slovenskega i-n italijanskega prebivalstva. Zato bo zborovanje v kinu «Ma-ssimo» srečanje, debata med osebami, ki predvsem hočejo ne glede na strankarske simpatije, predsodke in mišljenje skupino obvarovati mir, kii je največja do-brina človeštva. Na Kongresu narodov za mir na Dunaju, ki se bo otvoril v petek 12. decembra b,o. prisotnih 1500 delegatov vseh narodov sveta. Od znanstvenikov gres: Joliot-Curie, Noblov nagrajenec za fizik o-; slavni prof. Albert Einstein; próf. Powell, Noblov nagrajenec za atomsko fizi-ko; pro-f. Blackett. Nor blov nagrajenec za atomsko fi-ziko; prof. Morrison, ki je izdelal prvo ameriško atomsko bombo; prof. Th. Rosenbury, bivši vodja bakterioloških poskusov v Detricku (ZDA). Od književnikov naslednji: Gab. Mistral- (Argentina); Th. Mann, Arnold Zweig, Jean-Paul Sartre; Od cerkvenih dostojanstvenikov: škof Birmingama, preč. John Thompson, dekan univerze v Chicagu, brazilijanski šk.of Decorso in drugi. demokratov. Komunisti si prizadevajo za rešitev tega vprašanja zato, ker so zvesti pravemu proletarskemu internacionalizmu. Naša borba je podprta od močnega proletarskega in demokratičnega gibanja v Italiji, zato je zmaga gotova. Nekateri naši politični nasprotniki poskušajo še sedaj, ko je procedura že v teku, polemizirati z nami. Pri tem nesramno lažejo, da je to naš volilni manever, s katerim bi radi ujeli nekaj naivnih slovenskih volivcev. Tem ljudem pa mi jasno in nedvoumno odgovarjamo, da je zahteva po priznanju slovenskih šol na Goriškem, del našega volilnega programa, ki bo gotovo uresničen. Kaj so titovci napravili v vsej povojni dobi za to, da bi pripomogli k dokončni rešitvi tega vprašanja? Popolnoma nič. Kjer so le mogli so rovarili proti temu iz že znanih njim svojstvenih razlogov. Tudi neki drugi Slovenci, ki se tako radi trkajo na svoja «narodno zavedna» prša niso v vsem tem času nič naredili. V resnici tudi ne morejo nič narediti, saj jim manjka nujno potrebna zaslomba pri italijanskemu demokratičnemu gibanju. Njih prijatelji demokristjani jim prav gotovo ne bodo naredili te usluge. Dokaz temu, da ti ljudje, ti «narodnjaki» nimajo nikakega resnega namena niti za bodočnost nam je dejstvo, da se niso predstavili na volitvah v nobeni drugi občini na Goriškem razen v Gorici, dasiravno tudi v ostalih obrobnih krajih prebivajo številni Slovenci (kar potrjuje tudi dejstvo, da so v teh krajih slovenske šole). Zakaj niso tega storili. Morda zato, da bi napravili komunistom uslugo? Prav gotovo ne, saj je znano njihovo rovarjenje proti njim. Tega niso storili iz golega hlapčevstva do De Gasperija. Njim ni mar za usodo naših rodnih bratov o «narodnostno ogroženih predelih» Goriške dežele. Zato so ti ljudje izdali nacionalne pravice našega naroda, zato kapitulirali. Kot izdajalci in kot kapitulanti pa niso vredm zaupanja slovenskih volivcev. Prepričani smo, da bodo vsi Slovenci na Goriškem sprejeli z veseljem na znanje dejstvo, da zahtevamo uzakonitev slovenske šole in da smo gotovi skorajšnje zmage. Zato Pa je dolžnost teh Slovencev, da se izkažejo tudi na prihodnjih volitvah in da volijo za tiste, ki bodo uresničili njihove želje! DAMASCO — Na n-eki vojaški paradi je tank zavozil v množico in povzročil 45 mrtvih in 35 ranjenih. Ob incidentu s,e je množica, ki je bila prisotna- na paradi, razbežala na- vse strani. OD TEDNA PETEK, ^28. novembra: Medna- vnegu francoskega krojača Fatha; , ■ ne ve se, če ga bodo pustili v ZDA rodni Rdeči križ je v nekem poročilu moral priznati, da Ame-rikanci izvršujejo v koncentracijskih taboriščih pokolje kitajskih in korejskih ujetnikov, in citirati številne primere umorov; interventisti so od 15. oktobra do 15. novembra izgubili na centralnem področju korejske fronte 280 letal — V Napoli se je nadaljeval III. kongres CGIL; poročala sta Bitossi o mezdni in pogodbeni politiki ter Lizzadri o socialnem skrbstvu in zavarovanju — Demokristjani so s svojo večino vsilili imenovanje devetčlanske komisije, ki naj na mesto parlamentarne komisije za notranje zadeve preuči novi volilni zakon — Tri angleški vojaki so ušli iz Zah. Nemčije in zaprosili vlado NDR, naj j/im dovoli ostati na njenem ozemlju SOBOTA, 29. novembra: Na otoku Kožedu so Amerikanci ranili 32 ujetnikov; ameriško letalstvo je bombardiralo mandžursko . . . .. , mejo — Ameriške oblasti so in- so med drugimi pristali na kon- ternirale v Long Island tudi sia- MALA RAZLIKA Titofašisti so_o predlogu tov. Vidalija za začasno civilno u-pravo na STO molčali, dokler niso opazili, da je zam-isel prodrla celo med njihove pristaše in «indipendentiste». Tedaj so na ves glas zakričali: «Gori!» in se lotili tega predloga, da bi ga prikazali svojim ljudem v najslabši luči in da bi jii-h «prepričali», da se za njim skriva... babau. Zatulili so «slov. Piccolo», «Progresso» in, kot je jasno, tudi Giampiccolijevo glasilo «Trieste-Sera». Teza Giam-piccolija je, da tega predloga ni bilo treba, češ da so «indipendentisti» že_ pred časom predlagali združitev obeh con na podlagi skupne anglo-ameri-ško-titovs-ke vojaške uprave. Bistvo predloga tov. Vidalija pa je prav to, da zahteva združitev obeh con prav na podlagi odhoda vseh tujih čet in prihoda 'CIVILNE uprave. Titofašisti «slov. Piccola» in «Progressa» pa so odkritejši. Za njih pravi nek M. B., da je treba odkloniti predlog Vidalija, ker se za njim skriva roka... Moskve, da se s tem hoče pritegniti k reševanju tržaškega vprašanja tudi Moskvo — ki po omenjenem M. B. ne bi smela imeti nobenih pravic do kontrole Jiad spoštovanjem sprejetih obveznosti, medtem ko po isti «logiki» mračnega pametnjakoviča naj bi to pra- vico imele ZDA in Anglija — in da bi Moskva v tem primeru «onemogočila» pravilno rešitev vprašanja. Najbolj zanimiv pa je «argument», da se vprašanje «teritorialne pripadnosti» mora pustiti v miru in da se je treba rajši lotiti drugih zadev, t. j. reševanja gospodarskih, • socialnih vprašanj tržaškega delovnega ljudstva itd. Za «rešitev» teh zadev pa so titofašisti pripravljeni ostva-riti «enotnost akcije» z «demokratičnimi, naprednimi in objektivno socialističnimi težnjami tistih tržaških delovnih množic, ki sledijo raznim iredentističnim strankam». In na koncu titofašisti ugotavljajo, da «stalno pogrevanje teritorialnega vprašanja» škoduje tržaškim delovnim množicam. Namen teh titofašističnih «tez» je zelo prozoren tudi najbolj naivnim ljudem. Titofaši-stično vodstvo se je. prestrašilo odmeva predloga Vidalija. Zato ga hočejo očrniti pred svojimi ljudmi, katerih dobršen del se z njim strinja. Po drugi strani hočejo izvršiti diverzijo, kot je v njihovi navadi. S svojo običajno demagogijo pridigajo, da je treba pustiti v nemar teritorialno vprašanje in se rajši lotiti «gospodarskih iin socialnih vprašanj». Pustiti v nemar «teritorialno vprašanje» pa pomeni dopustiti, naj se nadaljuje akcija Tita za priključitev cone B k Jugoslaviji in akcija De Gasperija za priključitev cone A k Italiji, ovekovečiti sedanje nevzdržno stanje, izdati politične, gospodarske, socialne, nacionalne in kulturne interese vsega prebivalstva STO. Dokler bosta v coni A in B vedrili in oblačili vojaški upravi, se nikoli ne bodo mogla rešiti gospodarska in socialna vprašanja našega delovnega ljudstva. Titofašisti bi torej hoteli, da bi vprašanje njihovega Ozemlja reševali Tito, De Gasperi, Amerikanci in Angleži, da bi si ga nekaznovano razdelili, ne da bi Tržačani kaj rekli in naj bi v tem času lovili... muhe g.M.B., ki mu tako zelo ugajajo besede «gospodarstvo, socialnost, pra- vice, soudeležba pri upravljanju podjetij» itd. Zato pa kot oskubljene kokoši vreščijo proti Vidalijevemu predlogu, ki bi jim te načrte onemogočil, proti Sovjetski zvezi, ki je kljub vsem M.B. tega sveta krčmar in brez katere ne bo nihče uničil tega, kar je bilo svečano ustanovljeno. Tudi ob tej priliki so se titofašisti izkazali kot zakleti sovražniki STO, našega ljudstva in prav posebno Slovencev, ki bi se znašli, ako bi sledili «logiki» pametnjakoviča M.B., v naročju De Gasperija. Titov «Italijani lahko dobe Trst» je linija titofašistov. Zato se je tako trdovratno držijo. ZASKRBLJENOST ■«Lj. dnevnik», glasilo Amerike nas 2. t. m. obvešča, da «Francija potrosi za obrambo 20 odst. dohodka». — Med Francijo in Jugoslavijo je torej le nekaj «male» razlike. Tito je dodelil «obrambi» 77 odst. svojega proračuna, dočim se neki Vilko Kolar v istem listu pritožuje, da se po vsej Ljubljani in državi ne more najti nekaj milijonov dinarjev za popravilo starih in gradnjo novih šolskih poslopij v Ljubljani, l tank stane 24 milijonov dinarjev, s katerimi bi lahko zgradili 1 šolsko zdradbo od 22, ki jih primanjkuje Ljubljani, A tanki so Titu potrebni za aneksijo Bolgarije in Albanije, šole pa bi odpirale oči mladini. Zato nič šol, manj kulture in.... topovsko meso je «gotovo». NEDELJA, 30. novembra: V Napoli se je v okviru kongresa CGIL vršilo veliko množično zborovanje, na' katerem sta govorila Di Vittorio in Santi — V Posarju so bile volitve: volilo je preko 90% volilcev, od katerih je le 23% oddalo prazne glasovnice; absolutno večino (55%) je prejela demokristjanska stranka, na drugem mestu so socialdemokrati, na tretjem KP, ki je dobila 2 sedeža več kot na prejšnjih volitvah — V Romuniji so se vršile politične volitve, ki so potekale v najlepšem redu in v ozračju velikega navdušenja PONEDELJEK, 1. decembra: Umrl je veliki italijanski državnik Vittorio Emanuele Orlando — Vojaška diktatura v Venezueli je bila poražena na volitvah — V 40 dneh so Francozi izgubili v Vietnamu preko 8500 ljudi — V OZN je ameriški blok izglasoval indijsko resolucijo o Koreii. TUREK. 2. decembra: Vietnam, ska ljudska vojska je začela napad na francosko trdnjavo Na-sam — Z gleda, da je Eisenho-wer na tiho odpotoval v Korejo — Angleško vojaško sodišče ie obsodilo na eno leto zapora 18-letnega vojaka Dewicka, ker so mu našli nekaj komunističnega SREDA, 3. decembra: V italijanskem parlamentu so monarhisti, fašisti, demokristjani in podtajnik za zunanje zadeve Do-minedò izvršili težko provokacijo proti republiki; proslavi Helene savojske se ie hotel v imenu vlade pridružiti tudi DominedO, kar so preprečili komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci — V Napoli se je zaključil III. kongres CGIL — V Rimu ie bil pogreb državnika V. E. Orlanda — Bitka pri Nasamu v Indokini se nadaljuje: Francozi so koncentrirali 15.000 vojakov — Angleška policija ie v Nairo-biju (Kenija) streljala na nekaj črncev in jih ubila 7. ČETRTEK, 4. decembra: Demo-kristjanski poslanci so uprizorili v parlamentu težko provokacijo proti levičarskim poslancem in iih začeli fizično napadati: opozicija je energično reagirala; seja parlamenta ie bila prekinjena — Da se izogne porazu je Adenauer odložil do prihodnjega leta diskusijo o ločenih pogodbah, ki jim nasprotuje ves nemški narod — Churchill je sporočil, da bo Velika Britanija znižala stroške za oborožitev zaradi težke gospodarske krize dežele — V Nasamu so v teku težki boji. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA" GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. SLOVENCI, VOLITE TISTE KANDIDATE ki zahtevajo uzakonitev vaše šole 1 Za odstranitev krize v tekstilni industriji V zadinjem- času so razne več ali manj zainteresirane osebnosti mnogo govorile o krizi, ki vlada v tekstilni industriji. Skušale so opravičiti sedanji položaj s tem. da so zatrjevale., da se je kriza pojavila po vsej zahodni Evropi. Toda zakaj je prišlo prav za prav do krize? So morda delavci krivi, da je prišlo do nje? Do krize v naši tekstilni industriji je prišlo zaradi zmanjšanja tekstilne potrošnje v državi ini ker se je zmanjšal izvoz.izdelkov v tujino. Da se je zmanjšala potrošnja izdelkov na domačih trgih, t. j. v notranjosti države so predvsem krive slabe gospodarske razmere. Kriva je zlasti brezposelnost, ki je zajela tako številne delavske množice. Sokrivo pa je tudi dejstvo, da številni delavci, ki so le deloma zaposleni in tudi oni, ki so stalno zaposleni, prejemajo prenizke mezde. Tako pridemo do končnega zaključka, da so nastalega položaja krivi sedanji vladajoči krogi, ki niso doslej popolnoma nič ukrenili za to, da bi zmanjšali brezposelnost v državi in da bi podprli izvoz domačih proizvodov v tujino, s čemer bi v veliki meri. zagotovili izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Mnogo proizvodov bi lahko izvažali v dežele vzhodne Evrope, kot to delajo Angleži in Francozi. Kakšna je torej naša dolžnost spričo obstoječega položaja? Predvsem je dolžnost vseh delavcev in sindikalnih voditeljev, ki zastopajo delavce v notranjih tovarniških odb ornih, da ustvarijo široko gibanje, ki bo pred javnim mnenjem obsodilo krivce sedanjega položaja in jih prisililo, da bodo na ta vprašanja gledali z drugačnim očesom. Prav tako je treba enotno zahtevati, naj oblasti prisilijo industrijce, naj spremenijo svoje stališče do delavcev tudii v pogledu gospodarskega in političnega stališča. Zahtevati je treba povišanje mezd, kajti prav s tem se bo najprej izboljšala nabavna zmogljivost delavskih množic. Nadalje je treba zahtevati tirnic i-tev širokega programa obnovitve industrije v deželi in takojšen pričetek del za izboljšanje Krminsko-gradiščan-skega polja, pri čemer bi dobilo zaposlitev okrog 2.000 delavcev. Vsi delavci, predvsem pa oni, ki so zaposleni’ v tekstilni industriji, morajo enotno in vztrajno zahtevati od vladnih oblasti, da omogočijo- izvoz industrijskih proizvodov zlasti v dežele vzhodne Evrope. Blok goriške obnove «Rinascita» je vključil v svoj volilni program tudi postavko, da se bo boril za zaščito pravice do dela s posebnim ozirom na mlade delavce in številne vrste brezposelnih ter da bo nudil vso podporo delavcem v borbi za obrambo tovarn, ki jim preti zapretje. Zato bodo tekstilni delavci na prihodnjih volitvah oddali svoj glas za to skupino. MARIJA SELIČ Zakaj SDZ in titovska fronta ne kandidirata tudi na deželi? Potek volilne kampanje - Blok goriške obnove “Rinascita14 nudi vsem goriškim Slovencem jamstvo za zaščito njihovih nacionalnih, kulturnih in gospodarskih koristi - Govor tov. Poletta v Ločniku GORICA — Za nami- je že tretji teden volilne kampanje. Ce bi po glavnih mestnih drevoredih ne bili razobešeni transparenti krščanske demokracije in misin-ov ter če bi ne bile hiše glavnih ulic na nečeden način prepleskane s fašističnimi lepaki, bi sk-oroda ne verjeli, da živimo v času volilne kampanje. Seveda ije temu krivo predvsem dejstvo, da sedanji demokri s tj ansk,i zaklon izključuje možnost večje izpremem.be v občinski u-pr-avi. Demokristjani, -ki bodo na volitvah dobili le relativno večino glasov, se bodo v celoti polastili uprave, medtem ko bo višem ostalim strankam in strančicam na razpolago le tretjina mest v občinskem svetu. Volitev se bo udeležilo 9 političnih skupin: misini, ti- tovci, socialdemokrati, monarhisti, blok goriške obnove «Rinascita» (komunisti, socialisti in neodvisni). Slovenska demo- KANDIDATI DELAVCEV TEKSTILNIH V GORICI Sindikalne organizacije so predstavile na listi «Rinascita'» nekaj svojih aktivnih voditeljev. Zato pozivajo delavce, naj na prihodnjih volitvah volijo zanje. Ti kandidati so: Selič (Selli) Marija, sekretarka pokrajinske zveze tekstilne stroke (FIOT), ki je vodila tekstilne delavce v enotni borbi proti odpustom v podgorski predilnici, proti prekomernemu izkoriščanju, za pravico do dela in za demokratične svoboščine. Di Lazzaro Armando, član tajništva Delavske zbornice (CGIL), bivši član notra- Fašistični zakon Acerbo v očeh risarja Scalarinija (Po Unità) nje komisije v tkalnici v Ronki-h, ki je uspešno- vodil tamkajšnje tekstilne delavce v borbah za njihove pravice. Marcantonio Fulvio, član enot. ne sindikalne organizacije FIOT, član glavnega odbora FI.OT, asistent v podgorski predilnici. Bais Renato, član enotne sindikalne organizacije FIOT, član glavnega odbora FIOT, delavec v podgorski predilnici. Bergomas Fulvio, odgovorni sekretar Delavske zbornice v Gorici ter sekretar Zveze kovinarskih delavcev (FIOiiM). Mani redini Bruno, član tajništva Delavske zbornice v Gorici ter odgovorni sekretar sindikata električne stroke (F-IDAE). Sgubin Livio, član tajništva Pokrajinske delavske zbornice v Gorici. kretska, zveza, demokristjani, ezuli in goriški neodvisneži. Za 40 sedežev v mestnem svetu kandidira skupno 256 kandidatov. Kot kroži glas, SDZ ne namerava voditi niikake volilne kampanje. To pa zato, ker naj bi bila gotova svoje uveljavitve. Titovci se hvalisajo, da so že vnaprej gotovi svoje uveljavitve. Pravijo namreč, da le z uspehom njihove liste si 'bodo Slovenci zagotovili «uveljavitev organizacije s človeškim, narodnim in socialnim programom1» ter «jamstvo, da bo nekoč tudi Slovencem v Italiji zasijala svoboda, kot bratom v Jugoslaviji»... Bog ne daj, da bi se kaj takega res zgodilo! Dejstvo pa je, da niti SDZ, niti D-FS nimata nikaikega konkretnega programa za zaščito interesov slovenskega življa v Italiji. Niti iStDZ in niti D-FS nista predložili svojih list v nobeni drugi podeželski občini, kjer žive tudi Slovenci. Ze to nam zgovorno potrjuje, da niti eni in niti drugi skupini ni mar za usodo Slovencev v Italiji. Obe skupini .se vedeta hlapčevsko niapram monopolistični ‘krščanski demokraciji Prav gotovo je to krivo, da se nista predstavili v podeželskih občinah. V .nedeljo dopoldne je bilo volilno zborovanje v Ločniku pri Gorici. Na njem je govorili tov. Silvino Poletto. V svojem govoru je podčrtal značaj letošnjih volitev in argumentov, ki se jih poslužujejo razne šovinistične in- reakcionarne stranke zato, da bi volivce odvrnile od glavnih vprašanj. okrog katerih je osredotočeno n-aše življenje, od vprašanja miru, dela in demokratičnih svoboščin; od vprašanj političnega in gospodarskega značaja. Nadalje je tov. Poletto v svojem govoru orisal težke gospodarske razmere, ki vladajo v goriški občini, položaj v ta-kozvani «prosti coni», o kritičnem trgovskem položaju, o propadanju trgovin itd. Prav tako je v svojem govoru orisal tudi vlogo, ki jo igrajo v sedanjem času fašisti (MSSI). Poudaril je, da se vlada zelo' spretno ogiblje vsakega dejanja, ki bi utegnilo škodovati fašističnemu gibanju. «Blok goriške obnove «Rinascita» se bo boril zato, da bodo pravice Slovencev, ki žive na Goriškem spoštovane tako, kot določa šesti člen italijanske ustave», je nadaljeval tov. Poletto'. «Boril se bo ze uresničitev pokrajinske avtonomije, za preprečeni e pohoda klerikalnega fašizma, ki poskuša vzpostaviti -v deželi črno diktaturo. Boril se bo za to, da se gospodarstvo pokrajine poživi, za to, da bodo imele najširše množice koristi od proste cone in ne le peščica izkoriščevalcev. Zato bodo demokrati, Italijani in Slovenci volili za njeno listo. S tem bodo volili tudi za mir in za zagotovitev boljše bodočnosti», je zaključil tov. Poletto. V POMANJKANJU ARGUMENTOV uporabljajo Goebbelsove fraze Goriške titovce je silno zbodla vest, da bodo komunistični poslanci in senatorji v rimskih zbornicah zahtevali uzakonitev slovenskih šol na Goriškem. Titova so tembolj jezni, ker niso oni nikoli sprožili tega vprašanja. V svojem besu in zaradi pomanjkanja konkretnih argumentov so privlekli na dan celo staro šaro Goebbelsovega kova, t. j. trditve, da dobivajo goriški komunisti preko Rima direktive iz Moške, da so komunisti največji sovražniki našega naroda itd. Mislili smo, da so Goebbelsova gesla že z davna pokopana, toda pri tem smo se močno zmotili, kajti Tito jih je na ukaz svojih gospodarjev ponovno privlekel na dan. In sedaj se jih poslužujejo tudi njegovi opričniki na Goriškem. Po logiki titovcev, naj bi bili tisti, ki se potegujejo za uzakonitev slovenskih šol na Goriškem sovražniki Slovencev in Jugoslovanov; pač pa naj bi bili prijatelji tisti, ki tržaške Slovence prodajajo, in ki so že prodali nesrečno Jugoslavijo ameriškim imperialistom. Konferenca sen. Peliegrinija TRŽIČ — V torek popoldne je bila konferenca na sedežu sekcije KPI v Tržiču. Govoril je tov. senator Giacomo Pellegrini, ki se je nedavno vrnil iz SZ. Na konferenci je orisal položaj, v katerem žive sovjetski delovni ljudje jn visoko stopnjo socialistične kulture. Goriška pokrajina je v teku 30 let utrpela dvakrano uni čenje zaradi vojne. Opustošenja iz prve svetovne vojne, ki ic spremenila vso pokrajino v eno samo velikansko ruševino t' opustošenj, ki jih je povzročilo bombardiranje za časa drug1 svetovne vojne, zlasti v Tržiču, ne bomo nikoli pozabili. Zato se bomo z vsemi močmi in z vsemi sredstvi borili proti novi® vojnam in proti ponovnim opustošenjem. Zato bomo volili proti vojni, proti atlantskim spletkam; volili bomo za mir. . prijateljstvo med Slovenci in Italijani, za svojo svobodo, neod-^ visnost in za demokracijo. Volili bomo listo goriške obnove «Rinascita». (Na sliki vidimo razvaline tržiške ladjedelnice po boi®' bardiran-ju v zadnji vojni). VerQ celic vaj celic ižani ali i Slovenci 2 V občinah Gorica. Ronki in Tržič, glasujte za ta volilni znak ! ZADEVA PEVMSKIH KMETOV PRED GORIŠKIM SODIŠČEM Neutemeljen izgovor o reorganizaciji gospodarstva - V Revmo nameravajo naseliti tuje kolone - Nadaljevanje fašistične politike raznarodovanja - Dosledna borba "Confederterre“ - Pevmčani, bodite enotni ! PEIVMA —- Pretekli teden je goriško sodišče dostavilo 18 kmetom iz Pevme po-zivnice. naj pridejo 18. decembra t. !. na sodno razpravo, ker niso zapustili db 19. novembra zemljišč. ki jih imajo že vrsto let v najemu in ki so last «Ente Nazionale deile Tre Venezie». Kot je znano, je sedanja pogodba veljavna še za leto dni. zato je vsako izsiljevanje s strani Enteja protizakonito. Ente opravičuje svojo zahtevo z utemeljitvijo., da ima v načrtu reorganizacijo gospodarstva. Vendar pa vse kaže, da se za temi nizkotnimi manevri skriva nekaj drugega. Baje namerava Ente nadalje- vati z raznarodovalno politiko kot za časa fašizma. Zato hoče s silo izgnati Slovence z njihovega polja ter na njih mestu zaposliti ljudi, ki bi prišli od zunaj. Povsem jasno je, da bi se v tem primeru Ente tudi gospodarsko ojačil. Pevmčani so do sedaj vodili vzorno borbo za svoj obstanek na svojih poljh. Prav gotovo bodo še .nadalje ostali tesno združeni, kajti le tako se bodo. lahko uspešno borili do zmage. Le če bodo enotni in vztrajni, lahko računajo na odločno in brezkompromisno podporo «iComfederterre», ki jih ne bo podprla le na gori-škem sodišču, temveč -bo o za- devi spregovorila tudi na merodajnih mestih v Rimu. KANDIDATI NEODVISNE LISTE V DOLENJAH Specoigna Giuseppe, kmet; Gr ud ina Danijel, kmet; Sca-ravaitti Pietro, najemnik; Ambrosi Carmelo, polovinar; Valentinčič Ivan, polovinar; Cat. tarin Antonio, kmet; Gigante Ferruccio, kmet; Ambrosi Luigi, polovinar; Sfiligoj Franc, polovinar; Bernardis Carlo, delavec; Pavša Josip, polovinar: Ipavec Ivan, kmet. Za volilni znak so si gornji kandidati izbrali cerkev z zvo-ni'klom. ff I i I v I. J/pietica po podeželju Giimovir Vaščani iz Gabrovca smo zadovoljni, da imamo zopet dvorazredno šolo v vasi, ki je bila otvorena dne 26. novembra. Vendar moramo u-gotoviti, da nismo popolnoma zadoščeni, .ker je pouk silno omejen in sicer le na 15 ur tedensko, t. j. vsak dan po tri ure ter četrtek prost. Otroci morajo že opoldne v šolo, kjer se uče tri' ure zaporedoma brez odmora, kajti učiteljica, ki zjutraj poučuje tudi v Zgoniku, želi, seveda končati svojo službo pravočasno, da lahko dobi ob pol štirih avtobusno zvezo za do. mov. Zaradi tega so se starši zbral; v nedeljo 30. novembra na sestanku, kateremu je prisostvovala tudi zastopnica SHPZ. Sestavili so delegacijo, ki naj se podala do višjih šolskih oblasti, pri katerih naj zahteva uvedbo rednega pouka in namestitev učiteljske moči samo za našo šolo. Roditelji iz Gabrovca zatrjujejo. da bodo vodili borbo, dokler ne bodo v celoti uresničene njihove pravične zahteve. Ivan Furlan SIEDJAVAS Kraške vasi imajo res velike križe in težave s svojim vodovodom, odnosno z vodovodom, ki so ga zanje zgradila po naročilu vojaške u-pra-ve znana gradbena podjetja in delo Ta opravila po... svoje. Med vasi, ki so resno prizadete spada tudi Medja vas. Tu je dovolj vode kvečjemu za polovico vasi, druga polovica pa se mora še vedno posluževati starih vodnjakov. Kljub temu, da vodovodne naprave zelo po gostoma popravljajo, vode vse-enào ni. Cevi namreč puščajo rsak Men 'idei en, 1 sem cel šan, maj len < u s ' tor i celic Sil j< 'o je 'tisni Šakal okn cel: na vseh koncih in zato pa vsa mala popravil® nič ne pomenijo. Treba se je odločiti za večje, temeljitejše popravilo. Zato bi se morala pozanimati občinska uprava. Odločneje bi morala celic topu] c -se Nabi •ve-mb zahtevati čimprejšnjo leme- ,r je Ijito preureditev vodovoda Vemo, da ima zaradi obstoječih razmer občina mnogo stroškov. Prav gotovo mora nekdo plačati izgubljeno vodo. Toda- vse to je brez pomena. vasi pa so povrh tega še vedno brez vode. OPČINE V nedeljo popoldne so n® Opčinah blagoslovili nove zvonove. Za botre so bili iz' brani 4 Slovenci in dva Italijana. Nekaj pred pričetke--® slovesnosti so se na zvonovi)1 pojavili šopki cvetic s slove®-skimi trobojnicami. To je ita- C-govc Uven dona Hedn 'mori ose Preg: 'e.. Ve o ljt »de, do tonar la lj 'ž pr ob ii totegi m« losi lijanske botre tako vznerni’ (ako SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA KP STO IN POROČILO TOV. VIDALIJA Za tesnejšo povezavo z borbami italijanskega in jugoslovanskih narodov Nekateri člani partije imajo še vedno mentaliteto, ki jo označujeta več ali manj globok individualizem in egoizem. Njihov individualizem prihaja do izraza na več načinov: osebne interese predpostavljajo interesom partije, pri partijskem delu si skušajo pridobiti osebne ugodnosti, pretiravajo svoje zasluge in podcenjujejo zasluge drugih tovarišev, skušajo se izogibati težkoč in nevarnosti, iz uspehov si delajo svoj monopol, pri neuspehih pa se izogibajo lastnim odgovornostim. Iz takih zadržanj lahko pride do breznačelnih diskusij, frakcionaških borb, pojavov in posledic sektaštva, partikula-rizmov organizacijskega značaja ali slabo tolmačenih organizacijskih patriotizmov. Osebna ambicija, ki obstaja med nekaterimi člani partije v zgrešeni obliki, ne ozdravlja, marveč ustvarja pogoje, da se slednji rinejo vedno v ospredje in zahtevajo, da jih vsi hvalijo in občudujejo. Ker se smatrajo za neobhodno potrebne, so v odnosih z drugimi tovariši surovi v nastopanju, kaj radi diktirajo svoje mnenje in nestvarno kritizirajo delo drugih. S težavo se prilagodijo, da bi sprejeli direktive dela s strani svojih voditeljev, ne morejo se naučiti od drugih ničesar, ker so za vsako kritiko nedostopni. Zaradi teh svojih značilnosti taki tovariši pogostoma zavestno podcenjujejo važnost discipline v partiji, pri presojanju tovarišev in njihovega dela se udajajo personalizmom in tako zadenejo druge tovariše s krivičnimi kritikami. Po drugi strani pa so zelo obzirni do drugih tovarišev, s katerimi imajo vezi medsebojne podpore za obrambo posebnih položajev, ki so v škodo splošnega delovanja partije. Organizacijski partikularizem pa izhaja iz dejstva, da imajo gotovi tovariši zelo ozek vpogled v delo, to je vpogled, ki se omejuje na organizacijo, v kateri delujejo. Manjka jim splošnega vpogleda v borbe in dela v svojem kompleksu. Zaradi tega taki tovariši prej ati slej ovirajo ali škodujejo delu drugih organizacij in tovarišev. Ta hiba in napaka je sicer povsem drugačna od prve. Kljub temu pa tovariši, ki imajo u sebi individualizem, delajo take napake, ki smo jih navedli kot partikularizem v partiji. Seja Centralnega komiteja se je vršila 29. in 30. novembra pod predsedstvom tov. Viole, ki je bil te dni izpuščen iz zaporov, in tov. Vere Husu. Na koncu diskusije o poročilu tov. Vidalija, v kateri je sodelovalo 20 tovarišev, je tov. Tominez poročal o XIX. kongresu KP SZ. na katerem je bil prisoten kot zastopnik naše partije. Objavljamo skrajšan izvleček poročila tov. Vidalija na seji CK KP STO. Tov. Vidah je v začetku poudaril važnost XIX. kongresa KP SZ in je .poudaril, da mora vsa naša partija v teku prihodnjega leta podrobno in globoko preučiti vse njegove materiale. Ogromen razvoj sovjetskega gospodarstva in ljudskih demokracij v Evropi in Aziji je pokazal bankrot gospodarske blokade imperiali,stičnega tabora in prav posebno ZD Amerike proti socialističnemu svetu. Razbitje enotnega svetovnega tržišča kot posledica zadnje vojne je povzročilo .povečanje splošne krize kapitalističnega sistema, ki ga tarejo stalno naraščajoča notranja protislovja. Da bi našle izhod iz krize, skušajo ZDA z mrzličnim oboroževanjem pripraviti novo vojno, s katero hočejo doseči nadoblast nad svetom. Toda tudi oboroževanje in vojne provokacije ne odpravljajo naraščajoče težkoče kapitalističnega sistema. Povečanje vojpe projzvodnje v ZDA in v drugih deželah, ki jim sledijo, ne odpravljajo vrzeli, ki je nastala zaradi zmanjšanja civilne proizvodnje. Povečanju doBič-kov ameriških monopolistov sledi še večje obubožanje dežele, ki jo sti-kajo velikanski davki. Težki življenjski in delovni pogoji, 32 milijonov’ stalnih in delnih brezposelnih v imperialističnem taboru postavljajo v težak položaj vlade, ki sledijo vojni politiki ZDA, in povečujejo politični in go- spodarski odipor narodov kljub politiki postopne fašistizacije, ki jo vlade vodijo. Povečanje števila ameriških strateških oporišč v Evropi, obnova nemškega in japonskega militarizma, politika ločenih pogodb, poraz napadalne vojne proti mali in junaški Koreji, razvoj gibanj za nacionalno neodvisnost v kolonialnih deželah povzročujej-o vedno številnejše manifestacije odpora proti ameriški politiki, kai težko maje položaj krogov, ki so odgovorni za vojno politiko. Osrednja naloga komunističnih partij v tej nevarni in delikatni fazi mednarodne politike je borba za rešitev miru, za razkrinkanje napadalne politike ZDA in za okrepitev velike fronte miru. Kongres narodov na Dunaju bo izraz veličine in moči tabora miru. Ta kongres morajo podpreti vse sile miru našega mesta in komunisti morajo postati vedno bol ji aktivni v mobilizaciji za zainteresiranje vseh prebivalcev v 'borbi za mir. Za to pa je treba odpraviti vsak ostanek sektaštva in oportunizma med tovariši, tolmačiti željo po miru vseh slojev našega prebivalstva, poiskati v vsakem prebivalcu tisto stran borbe za mir, ki ga najbolj zanima in na tej podlagi ga prepričati, naj se aktivno udeleži borbe za mir. Osnovnega pomena za uspeh naše gospodarske in politične borbe je enotnost delovnih ljudi, ki so vedno težje prizadeti zaradi težkega krajevnega gospodarskega položaja. Predlog tov. Radieha za dosego enotnosti na sindikalnem polju je velike važnosti za olajšanje brezposelnosti, za obrambo- la-djedelniške industrije in trgovske mornarice, male in srednje industrije, obrtništva in vsega tržaškega gospodarstva. Vsi delovni ljudje se morajo seznaniti s tem predlogom, ga diskutirati in razumeti njegovo vežno-st za skupno obrambo. Na področju gospodarskih torb kot v borbi za demokratične svoboščine in za ustanovitev široke antifašistične fronte uživa' tržaško demokratično gibanje najučinkovitejšo podporo s strani široke in silne borbe, ki se danes vodi, v Italiji za gospodarsko in politično neodvisnost italijanske države in za obrambo ustavnih svoboščin. Povezava tržaškega gospodarstva in- političnega življenja z življenjem italijanske republike je zelo tesna in za naštf borbo- proti ameriški in De Gasperi-jevski politiki je neobhodno potrebno- stal. no in močno sodelovanje z delavskim razredom in najbolj borbenimi silami italijanskega naroda. Politika titopendenti-zma skuša osamiti tržaški prole tariat in prebivalstvo o-d' borb, ki se vod-tje v Italiji, in na ta način zelo jasno dokazuje svojo podporo ameriški zasužnje-valni politiki, ameriški politiki De Gasparija in ameriški ter vojn-ohujskaški politiki Tita. Tržaški- proletariat in prebivalstvo morata biti tesno povezana tud; z na-rodi, Jugoslavije, ki -se borijo proti Titu in- ki kot italijanski narod hočejo mir in nacionalno neodvisnost. Zagrebški kongres takozvane komunistične par- tije Jugoslavije je na najboljši način dokazal: popolno degeneracijo titovskega režima, njegovo profil j ud'sko in vojno-hujsk-a-ško politiko v službi a-meriškega monopolizma. Tržaški komunisti imajo -nalogo, da stalno nadaljujejo borbo proti titovstvu in njegovi indipen-dentistični podružnici, kar predstavlja častno nalogo in našo bratsko solidarnost z junaškimi in od titofašistov zasužnjenimi jugoslovanskimi narodi. Vse tržaško demokratično gibanje je dolžno, da vztrajno dela- med slovanskim prebivalstvom za njegovo mobilizacijo in združitev v borbi za obrambo njegovih pra- vic in nacionalne neodvisnosti Jugoslavije. Tov. Vi dali je nato na široko govoril o tržaškem vprašanju, analiziral zadnje dogodke in poudaril potrebo, da vsi sloji italijanskega in slovenskega prebivalstva sprejmejo predlog za takojšnjo in začasno _ rešitev našega vprašanja. Predlog morajo široko in globoko diskutirati vsi prebivalci najrazličnejših političnih o-predelitev. ki si želijo konca delitve obeh con in vojaške okupacije. Bližnje volitve v coni B, ki se bodo vršile v ozračju še več- (Nadaljevanje na 4. strani) RESOLUCIJA CK KOMPARTIJE STO rilo, da so se odstranili skup no s svojim duhovnikom i” niso prisostvovali ob re du. Povsem odveč je še posebej poudarjati, da bi tak3 dejanja ne smela sovpadat1 z verskimi slovesnostmi. T°' da šovinisti bi ne bili več šovinisti, če ne bi počenjal' takih in podobnih -nesmisel' nosti kjer koli jim je to mogoče. V Trstu n. pr., ko )e škof -S ant in blagoslovil zv0-nove pred cerkvijo- sv. Antona, so bili zvonovi prav tak® okrašeni s trobojnicami, se-veda italijanskimi. Opensk1 šovinisti, ali bolje rečeno ne-katere titovske- propagandistke, so zato kot papige ponovile dejanje tržaških italijanskih šovinistov. Zelo značilno pa je, da sop opensk6 titovke pozabile na- rdeč® zvezdo, saj so -bili trakoV' brez nje. Radovedni smo. k® ko si to tolmačijo. Vedno smo obsojali tak3 in podobna dejanja, M ®i- -, kakor ne koristijo pomiri6' D; nj.ii in zbližanju dveh -®f' rodnosti, ki na tem ožemi)? prebivata druga ob drug1. Prav tako obsojamo dejstvo-da se vnaša politika zlasti P3 šovinizem tudi v cerkve. Stivai Objavljamo resolucijo, ki je bila odobrena po sejah Centralnega komiteja Komunistične partije STO (29. in 30. novembra); 1. Postopni razvoj sil miru in demokracije in težka splošna kriza tabora kapitalizma in vojne, ki ga izpodkopujejo njegova globoka notranja nasprotja, morata služiti vsem tovarišem kot argument za študij in analizo; v tem naj se izkoristijo materiali XIX. kongresa KP SZ. 2. Osrednja naloga partije je borba za mir, ki jo je treba okrepiti z razširitvijo gibanja miru, ki mu morajo tovariši posvetiti posebno skrb, odstranjujoč vsakršno obliko sektaštva in oportunizma. V tem delu se morajo izkoristiti široke možnosti, ki so se pokazale ob pripravah na Kongres narodov, ker se tako tolmači v našem prebivalstvu globoko vkoreninjeno hotenje po miru. 3. Da se lahko učinkovito borimo proti težki gospodarski situaciji, ki stoji pred nami, je neobhodno potrebno okrepiti enotnost vseh delovnih ljudi, posvečujoč posebno pažnjo sindikalnemu delovanju in popularizaciji predloga tov. Radieha za to, da se tržaški delavski razred in delovni ljudje na splošno združijo za učinkovitejšo obrambo krajevnega gospodarstva. 4. Gospodarske in politične borbe ter prav posebno ostva-ritev široke protifašistične fronte zahtevajo trdno borbeno povezavo z italijanskim demokratičnim gibanjem, ki razvija intenzivno in široko borbo proti zlonosnj politiki italijanske vlade, za nacionalno neodvisnost in v obrambo ustavnih svoboščin. Obramba miru, dela in demokratičnih svoboščin na našem Ozemlju zahteva od vsakega komunista, da zastavi vse svoje sile za dosego najširšega zavezništva z vsemi poštenimi prebivalci, Slovani in Italijani, ki jih je treba na vseh političnih področjih aktivno vključiti v to borbo. 5. Kongres takozvane KP Jugoslavije je zelo jasno pokazal bankrot namena titovske klike izpodkopati tabor miru in socializma in popolno degeneracijo jugoslovanskega režima in njegove politike izdajstva nacionalnih in socialnih interesov jugoslovanskih narodov. Dolžnost tržaških komunistov je nadaljevati razkrinkavanje titovske klike in njene indipenden-tistične podružnice in podpreti pogumno borbo narodov Jugoslavije. 6. Odtočno moramo nadaljevati borbo proti titovstvu v Trstu in zato moramo mobilizirati široke protititovske ljudske sile prav posebno med slovenskim delom našega prebivalstva, ki ga v njegovi borbi za lastne pravice in za nacionalno neodvisnost Jugoslavije mora podpreti vse tržaško demokratično gibanje. i i : - 7. Predlog za takojšnjo in začasno rešitev vprašanja STO z nadomestitvijo obeh vojaških okupacijskih uprav z enotno civilno upravo mora biti še nadalje populariziran in o njem treba diskutirati med vsem prebivalstvom za to, da se okrog njega uresniči enotnost vseh ljudi in strank, ki hočejo z njim prispevati miru in rešitvi našega prebivalstva in predvsem cone B. 8. Rezultati vseh letošnjih pobud naše partije, uspeh vseh naših političnih kampanj, dosežena organizacijska okrepitev dokazujejo široke možnosti za povečanje števila članov partije z rekrutacijo številnih in sposobnih delovnih ljudi in prebivalcev, ki so dokazali in dokazujejo, da se strinjajo s partijsko linijo in da prispevajo k njenemu uresničenju. Za časa kampanje za obnavljanje izkaznic je dolžnost vsakega tovariša, da privede nove sile v partijo za vedno večjo okrepitev naše borbe za mir, svobodo in delo. CENTRALNI KOMITE KP STO Ze večkrat smo pisali 0 vprašanjih vodne preskrb6; Kot je znano, sta v naši v®51 dve javni vodni pipi. E®3 stoji poleg pralnice. Pralni®3 pa je neuporabna zaradi ** 'i ga, ker nima urejenih točnih naprav. Zaradi vel1' ,kie mlakuže in ledu v zi®?' s kem času, je otežkočen P®1.' hodi -k pipi. Ta je oben6 združen z resnimi nepril#3 traf: •darsi •vorn prir toed !Ho, ( tški ličnik Je, c Sata Tur celo bo ■avljs to o p • na1 je i vedi osta; toj k upr; toeta tou p; Amei dolar mi, ko je led, pa tudi z n1-varnostjo. Perice so se en® stavno preselile k drugi v®?' ni pipi, -kar je ne le neP®1, merno temveč tudi nehi-g16*1 sko. ,( Druga velika neprilika ' sledeča: V Stiv-anu se uP0- rabi mnogo vode. Vas se na- haja ob dveh velikih cesta _ Poleg domačinov porab1' dosti vode brezštevilni aV*^ mobilisti. Poko-stokrat sej3 gaja da puste brezbrižni š° rji odprto pipo in voda vS noč teče popolnoma brez P g trebe. Prav gotovo pa b>01? vodo nekdo plačati. Misli®1 ’ da je to občina. Zato P® ‘}B tem bolj neprimerno, da v gotovih časih zapira v® in to tudi vaščanom. j,. •cf povsem nesmiselno. Pripo® 0 Ijiveje bi bilo urediti . drugače, n. pr. postaviti ,k!i bi fukcioni®3 dokler ibi PJ pritiskal na ko pipo. le toliko časa trošnik Svetujemo torej občinski pravi, naj resno vzame te naše pripombe v poštev- 1 jvervajset nas na goli prični jCelici številka pet: jflJižani ljudje različni tali smo dan božični »ero v boljši, lepši svet celici številka pet. fsak je znal za vse trpeti, den šel za vse umret: idei sem v očeh goreti e/n;, ki ga odpor zaneti, isem je bil enako svet celici številka pet. šan, kaj si ti zagrešil? maj ti je petnajst let. žen s smehom si se utešii, h s čebljanjem ure spešil e- tor ptiček, v kletki ujet, celici številka pet. iil je božič, mi brez slame, 'o je prišel Bog na svet: tisnili smo skupaj rame, Šakali, da dan nam sname okna noč in dahne spet celici številka pet. so dnevi, šli so tedni, k je bil na dom pripet: !Sa smo življenja vredni siili na narod bedni h- vero v boljši, lepši svet la celici številka pet. * * * Spulami pesnik ligo Gruli se je redil 18. aprila 1893 Nabrežini, umrl pa je 29. Sembra 1948 v Ljubljani, er je služboval kot odvetnik. Cgove pesmi so pognale iz Uveniih korenin ustvaritev ho n a Gregorčiča. Izdal je slednje zbirke svojih del: 'morske pesmi, Narcis, Mi-1 osedlana, Dvanajsta ura, Pregnanstvo in Pesnikovo 'e. Vse pesmi izpričujejo veci ljubezen do svoje rodne Ide, do Nabrežine, do K-ra-do morja, do ribičev- in •hnarjev in do svojega trpela ljudstva. Skoda, da je >ž prerano legel v hladni ob in ni mogel dokončati letega dela. meriska pomoč tostalim deželam tako ameriški imperialisti trafikanti «podpirajo» gozdarstvo zaostalih dežel nam tvorno potrjuje tudi nasled-primer: '‘red nedavnim je bilo skle-'ho, da bodo ZDA prodale fški precejšnjo količino pa-iižnikovfl konzerve. Znano je, da je prav 'Turška zelo Jata na pridelkih paradižni-Turški časopis «Hurijet» celo priporočal, naj bi. zali bogatega pridelka turški iavljani ponzili še večjo kotno paradižnika. Med dru-kt navaja omenjeni časopis, je paradižnikov toliko, da vedo kam z njimi. «Nam ostaja drugo, nego, da se z 'thi kamenjamo, ali pa da uprafoljamo pri igranju no-heta namesto žoge... Torej ktu paradižniki, ki prihajajo Amerike in jih plačujemo Solarjih?»... idimpeštanski proces proti udbovskih spij ono v in ilcev o katerem .smo pi-v zadnji številki, je za-am e riškim gangsterjem in iviim titofašisti črnim hi apno v uničujoč udarec. Re-cionanna budnost mad-tega ljudstva je prepre-u resnic en j e na-jpod 1 eiš ih nov, ki jih je imela v tu gestapovska" Udba, zlepa so prejeli zasluženo lo za svoje umazano delo :rožno sodišče v Budimpe-? obsioidillo na, smrt Balinta a, Kenjeresa Sandorja, dr ita -Gyórgya in Puposa Išt-• Pupos Janioš je bil obso-na dosmrtno ječo, Raffai ,pa je bil predan vojaš-l sodišču. izpovedi po-edi-nih obtožen-v teku procesa bomo v.i-d'o podrobnosti, kakšno 3 je igrala v resnici titov-Ud-ba in .kakšni izmečki iške družbe se danes naha-v vrstah te organizacije n-aže in umorov, avnl obtoženec Balint La-e podal na procesu zelo hive izjave. Njegova pretit je dokaj «pestra». Pre-vanaj-sfkrat je ilegalno pre: az-ne meje in večkrat zbe-JZ zaporov. Kot kolaborant s fašisti je dobil za svo-zasluge» na vzhodni fronti 'ovanlje nemškega železne-riža in druga. Po osvobodi-e bil trgovec z delikatesa-Ponoči pa je z roparsko 0 vlamljal v trgovine z nino ter se ukvarjal s borzijanstvom. Zaradi polnega roparskega napada 'eko zlatarno v Budimpe- 1 bil kaznovan na štiri leta ra. Posrečilo se mu je poiti iz zapora in je po raz- pustoloviščinah ilegalno al v Jugoslavijo, kjer so ga rali. Prišel je v roke Udbe, )U v začetku ni zaupala, 5č, da ima opravka z mad- INTERVENCIJA TOV. MARINE NA ORGANIZACIJSKI KONFERENCI KP STO KOMUNISTIČNA PARTIJA MORA nositi zaslavo nacionalnih interesov S titofašisti ni in ne more biti nobenega kompromisa Na zadnjem zasedanju organizacijske konference 20. novembra je tov. Marija Berne-tič posegla v diskusijo in postavila vprašanje partijskega dela med Slovenci. Sovražnik na slovenskem polju si zastavlja cilj razbitja kompaktnosti delovnih ljudi, ki sledijo naši partiji. Z razbitjem te kompaktnosti se skuša oslabiti moč slovenskih ljudi in jih tako podrediti reakcionarnim silam. Na slovenskem polju se na političnem, gospodarskem in socialnem polju .opaža večji sovražnikov pritisk. Poleg tega pa _ prav posebno titofašisti skušajo izkoriščati nacionalna čustva Slovencev za svoje u-mazane razbijaške in nacionalistične cilje. Titofašisti se poleg tega poslužujejo izsiljevanja, terorja in korupcije proti že nekaj tednov nismo prejeli nobenega članka, predloga ali mnenja o nabrežinskih kamnolomih. Zaradi tega smo mnenja, da se diskusija v katero so posegli razni nabreiinski delavci zaključi ter, da se iznesejo končni rezultati. Kot prvo je treba ugotoviti, da je vzbudil ta problem veliko zanimanje tned nabrežinskim prebivalstvom in da je to zanimanje še vedno živo. To je povsem razumljivo, ker je kamnoseška industrija predstavljala v preteklosti enega izmed glavnih virov življenja Nabrežine ter je ponesla njeno ime širom Evrope. Računa se, da bi se z obstoječimi napravami lahko zaposlilo najmanj 1.600 delavcev, d očim jih je sedaj zaposlenih približno 185. Zaradi tega si lahko razlagamo kakšno škodo prinaša gospodarstvu te občine sedanja kriza v kamnoseški industriji. S tem je povezan tudi problem naprav v kamnolomih in sistemov dela, ki se izvajajo (pošiljanje grobega kamna, zastareli način dela). Ta problem je povezan s problemom krize na dva načina: Prvič zaradi dejstva, da pomanjkanje dela nikakor ne sili najemnikov kamnolomov, da bi izboljšali svoje naprave. Drugič pa zaradi dejstva, da zastarele naprave onemogočajo, da bi šel izdelek na tržišče po nizkih cenah, kar povzroča primanjkovanje naročil. Nabrežinski delavci zahtevajo v tem smislu finančno pomoč od vlade, ki bi pripomogla k razvoju te industrije. Borijo se tudi za izboljšanje splošnih pogojev, z zahtevo vzpostavitve prometa s srednjo in vzhodno Evropo da- v.sem, ki so količkaj povezani z Jugoslavijo zaradi svojih gospodarskih ali družinskih vezi. Zaradi tega je jasno, je poudarila tov. Marina, da je akcija partije težavnejša. Za vse delo med Slovenci so pred partijo predvsem odgovorni slovenski aktivisti, ki. imajo nalogo, da uresničujejo partijsko linijo med slovenskim; delovnimi ljudmi. Ako hočemo povečati vpliv partije med slovenskim prebivalstvom, moramo predvsem zaostriti borbo proti oportunizmu, za katerim se marsikdaj skrivajo nacionalistične tendence. Borba proti oportunizmu se bo zaostrila z zaostritvijo borbe proti glavnemu sovražniku na slovenskem polju, t. j. proti titofašizmu, ki si prizadeva na vsak način jejo obenem svoj doprinos za izboljšanje splošnega stanja našega ozemlja. Borba vseh kategorij stremi za razvojem mirno, dobske industrije in iz trganjem fondov za vojne priprave. Stremi za tem, da se ustvarijo boljši gospodarski pogoji in torej, da se odprejo perspektive tudi za kamnoseško industrijo, ki bi lahko služila za gradnjo mnogih koristnih del in olepšanjd našega mesta in podeželja. Tako postavljajo problem da-lekovidnejši delavci nabrežinskth kamnolomov. Tudi mi smo prepričani, da je to edini pravilen in pozitiven način postavljanja problema kamnolomov in borbe za njegovo rešitev. Drugih izhodov ni! Razen tega, kaj pa naj bi rekli o sedanjih delovnih pogojih? Citali ste o nadizkoriščanju, vajen, c ih in o naravnost sramotnih pogojih, v katerih se prepuščajo kamnolomi. S svojo borbo in konkretno oporo Enotnih sindikatov so delavci sicer iztrgali nekatera izboljšanja, kar pa je še premalo. Delovni pogoji so v resnici poniževalni. Dovolj je, da navedemo dejstvo, da se je moralo desetine kamnosekov in specializiranih delavcev prilagoditi delovnim pogojem SELAD-a. Videli smo, da je izkoriščanje delavcev, ki jih zaposlujejo razne tvrdke v katmnolomih, v resnici nečloveško. Pomislimo pa. kako se upropašča delavec, ki se mora prilagoditi delu v tej organizaciji vojaške uprave, kjer nima pravice do dopusta, nobene nagrade, podpore za brezposelne in kjer mora delati za nižjo plačo, kot jo določa delovna pogod- pridobiti povezavo z ljudskimi množicami, da bi jih lahko mobiliziral za svoje protina-rodne in protidelavske nakane, Zavedati se je treba, da tito-fašilsti niso Slovenci, niti ne Jugoslovani in da vise njihove manifestacije kakršnegakoli tipa. tudi «kulturnega» niso nič drugega kot krinka, za katero se skriva najogabnejše izdajstvo naših narodnih interesov. Ne more biti nobenega kompromisa z jugoifašizmom, ki predstavlja največjo nesrečo za Jugoslavijo. Zato je treba povečati borbenost proti titofašizmu, ker bi pomanjkanje borbenosti privedlo do pasivi-zacije, demora,lizacije in kapitulacije pred največjim notranjim sovražnikom jugoslovanskih narodov m tržaških Slovencev. ba. In temu stanju se mora pod silo razmer prilagoditi delavec, ki je vešč svojega poklica v kamnoseški stroki, ki je napravil 4 leta vajeništva in izklesal v letih svojega dela iz kamna prave umetnine. Na ta način ima kamnosek na dan povprečno 250 lir izgube. To upropašča delovno silo, jo ponižuje, pripravlja deklasacijo delovne sile, ki je specializirana v kamnoseški industriji. Proti temu se je treba boriti in to ne samo delavci. Tako stanje prizadene tudi žene, mladino, ki ne najde zaposlitve tn starčke, hi so s svojim trudapol-nim delom pripomogli do velikega razvoja nabrežinske kamnoseške industrije. To stanje prizadene brez razlike vse socialne plasti prebivalstva, razen seveda nekatere špekulante ali barantače. Posebno so prizadeti rokodelci kamna, ki so žrtve špekulacije in pogostoma izsiljevanja tistih, ki imajo danes v rokah usodo te industrije. Slednji večkrat raje prodajo kamen izven občine tako, da ostanejo domači rokodelci brez kamna in so na ta način popolnoma odvisni od najemnikov kamnolomov. Strmina po kateri drči ta situacija, je zelo nevarna. Edino le enotnost delavcev in vsega prebivalstva v borbi za izboljšanje delovnih pogojev in perspektive razvoja industrije, za proizvodnjo miru proti tratenju mUijardov za vojno — bo lahko zajezila to drvenje v propast ter dala kamnolomom in s tem vsej občini, tisto gospodarsko blagostanje, za katerega ima vse motnosti in tudi popolno pravico. Vsa partija mora posvečati veliko pažnjo delu med Slovenci. Samo če bo delo med Slovenci stalno vključeno v vsesplošno partijsko delo, bomo lahko želi nove uspehe. Tovariši se morajo zavedati, da je borba za obrambo nacionalnih pravic naloga Komunistične -partije in delavskega razreda v okviru interesov m,iru in socializma. Zato1 je treba med slovenskimi množicami okrepiti zavest o vodilni vlogi delavskega razreda v vseh borbah in prav posebno v borbi za nacionalne pravice. Nacionalne zahteve je treba postaviti povsod in na vsakem koraku. Ne smemo se bati postavljati jih. Postavljati pa jih moramo v internacio-naliističnem duhu. Iztrgati moramo našim sovražnikom, prav posebno pa titovcem krinko braniteljev narodnih interesov, ker samo delavski razred je danes nacionalni razred, medtem ko so titofašisti grobo poteptali nacionalno neodvisnost Jugoslavije in nacionalne interese jugoslovanskih narodov ter tržaških Slovencev. Na podlagi borbe za nacionalne pravice je treba stalno dvigati borbenost slovenskega prebivalstva. ,Ne smemo dopustiti, da bi kdo ignoriral vprašanje borbe za nacionalne interese Sloven-cev. Zavedati se moramo, da večina Slovencev v coni A prebiva prav v mestu. Zato moramo okrepiti naše delovanje med Slovenci v mestu. Delavci slovenske narodnosti se morajo zavedati svoje vodilne vloge v vseh borbah. Se bolj se morajo povezati s konkretnimi problemi v tovarnah in na terenu. Enotna in skupna borba delavcev in delovnih ljudi obeh narodnosti za konkretne probleme krepi povezavo med mestom in deželo, bratstvo med tuživečimi narodnostmi in proletarski internaci on ali zem. Titovci hočejo sedaj prodreti v tovarne med Slovenci in Italijani. Oni se hočejo po s lužiti kozmopolitoma. V izvajanju te svoje nove politike ne nameravajo več preveč govoriti o režimu v Jugoslaviji, kei bi si s tem onemogočili delovanje po «novi liniji». Njihov namen je začeti raznarodovalno delo tudi med Slovenci, da bi lahko med njimi prodrli s svojo « i n d ipend ent is t ično » a-genturo. Začeti je zato treba med Slovenci pojasnevalno delo o pravem bistvu «indipen-dentizma» beograjske pete kolone, ki hoče napraviti s Slovenci to, kar ni uspelo Mussolinijevim fašistom. Med slovenskimi tovariši je treba resno postaviti vprašanje novih kadrov, njihove vzgoje, njihovega napredovanja. Razviti je treba delovanje množičnih organizacij in prav posebno množične slovenske organizacije SiHPZ. Partija mora odločno in dokončno vzeti v svoje roke zastavo nacionalnih pravic Slovencev. Intervencijo tov. Marine so delegati na konferenci pazljivo in z zanimanjem poslošali ter pozdravili z velikim odobravanjem. ZAKLJUČKI DISKUSIJE O NABREŽINSKIH KAMNOLOMIH LE ENOTNA BORBA LAHKO REŠI kamnoseško industrijo propasti V kamnolomih bi lahko z današnjimi napravami delalo nad 1.600 delavcev - Zakaj ne morejo konkurirati na zunanjih tržiščih Napnimo vse sile, da preprečimo ponovitev novih vojnih grozodejstev! Vsaka vojna prinaša le razdejanje mest in vasi in milijone človeških žrtev. Tudi naše prebivalstvo je bridko okusilo, kaj pomeni vojna. Sedem let je že minulo od konca druge svetovne vojne, a še danes vidimo v mestu in po vaseh podrtine bombardiranih hiš in pod temi ruševinami je na stotine Tržačanov izgubilo življenje. Z VSEMI SVOJIMI SILAMI PREPREČIMO, DA BI SE NASE LEPO MESTO IN PRIJAZNE VASI NEKEGA DNE SPREMENILI V KUPE GOREČIH RUŠEVIN! Ze samo vojaške vaje povzročajo kmetom o-gromno škodo na njivah poljih in travnikih. Predstavljajmo si torej, kakšne usodne posledice bi imela za naše kmetijstvo nova vojna. Zaradi tega je tudi vsak kmet globoko zainteresiran, da se aktivno bori za mir. TUDI NASE VASI NAJ PONESEJO SVOJ GLAS NA JUTRIŠNJE ZBOROVANJE ZA MIR! Katero koli mnenje in predlog bo lahko v pomoč da se svet reši pred nevarnostjo nove vojne V Koreji je izgubilo življenje stotisoče nedolžnih otrok, stotisoče družin je ostalo brez lastne strehe, obleke in hrane. Kljub potokom krvi in solza se vojna vihra v Koreji še vedno nadaljuje. Množično streljanje vojnih ujetnikov — to je «svoboda», ki jo prinašajo ameriški napadalci korejskemu narodu. Ni jim še dovolj človeških žrtev, bombardiranj nezaščitenih mest in vasi in trošenja smrtonosnih bakcilov kuge. ZANIMIVA RAZKRITJA NA PROCESU V BUDIMPEŠTI Titovsko poslaništvo je obveščalo po radiu center Udbe v Beogradu Brzostrelke, samokresi, ročne granate, noži, strelivo, gumija, s ti čoln in druga oprema ameriške proizvodnje, s katero so udbovci oskrbeli svojo teroristično bando za ugrabljanje m ubijanje jugoslovanskih revolucionarnih emigrantov. žarsikim vohunom. Cim pa jim je priznal vse svoje prejšnje zločine, so postali udbovci z njim zelo prijazni m ga vključili v svo-je vrste. Prve slike je imel -s kapetanom Udbe Milenkom in podporočnikom Krez-nja-nskitm. Djordjem, ki je bil njegov neposredni šef. Kot prvo delo so m,u poverili, da išče naslove ljudi, ki i-m-aijo zlato in valuto. Cim je javil take primere, je Udba izvršila nasilno preiskavo brez pisanega dovoljenja in brez prič ter enostavno pobrala vse dragocenosti, :ki- so; si jih nato med seboj razdelili. Obtoženec je navedel tudi primer take preiskave pri neki ženski v Subotici, ki si je upala- protestirati proti takemu banditskemu početju. Udbovski podporočnik Krez-nja-nski jo je oklofutal ter jo dal odpeljati na sedež. Njena nadaljna usoda je ost alai seveda zavita v tajno. Pozneje je do-bil na-loigo provokatorja med ju go-s-1 ov anskim i Madžari, med katerimi je vohunili, da bi zvedelo njihovih eventuelni-h zvezah z domovino, mišljenju itd. To nalogo mu je poveril udbovski kapetan Milenko. Tako- je sprovocirat nekega Ki.ssa, tovarniškega delavca v neki tovarni v Subotici, ki- se mu je v dobri veri pritožil zaradi nevzdržnih življenjskih razmer v Jugoslaviji. Obtoženec mu je tudi obljubil, da ga bo spravil čez mejo, mesto tega pa ga je prijavil Udbi, ki ga je taikoj «odstranila». Udbovski agent Balint L asilo je bil -nato poslan na center v Beograd, kjer mu je general Udbe Boško poveril «važnejše» naloge in sicer teroristične akcije na Madžarskem .in ugrabljanje jugo-slovanskih političnih emigrantov. Za slednje so- mu ukazali, da jih mora 'brezpogojno žive aii mrtve prepeljati v Jugoslavijo. V primeru, da bi jih opazili madžarski obmejni stražniki, je La-slo imel nalog, da začne streljati, udbovski agenti pa bi ga ščitili z zapornim ognjem in celo- vdrti na madžarsko ozemlje. O vsakem povratku z Madžarskega v Jugoslavijo je .predhodno s posebnim telefonskim1 geslom obvestil jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti, ki je nato obvestilo po radiu centralo Udlbe v Beogradu. V Subotici je Udba vežbala svoje madžarske agente v rabi vsakovrstnega orožja, odi brzostrelk do ročnih /bomb. Balint La-slo je prvič prešel mejo 28. januarja 1952 in -sicer n-a odiseku pri Tisi. Do meje ga je spremljala močna udbovska skupina, med temi podpolkovnik Boro, general Baško, kapetan Milenko Kreznjainskii in drugi viso-ki udbovski oficirji, ik.ii so postavili ob meji zasedo z brzostrelkami in strojnicami. Obtoženec je povedal podrobnosti o ugrabitvi jugoslovanskega političnega emigranta V-idioiviiča Dušana. Zvezali so ga z ameriškimi okovi ter ga prepeljati čez mejo. O ugrabitvi je Ba-lint prej -obvestil z gasi cm po telefonu jug. poslaništvo, ki je itak oj -obvestilo Udbo v Beogradu. Slednja je poslala na mejo močno oboroženo -kritje. Ugrabljenega Vidoviča so- -nato odpeljali z avtom v Beograd. Na udbovskem centru je dobil obtoženec navodila za razstreljevanje obnovljenih mostov v Budimpešti. Na sestanku se je tudi- govorilo o umoru ministrskega predsednika in drugih vodilnih osebnosti, za katere je Udba dala nakladna navodila, da jih je treba ubiti za vsako ceno. Balint je na procesu nadalje izpovedal in tudi pokazat, da so imeli v pe. tah čevljev skrite ampule ciankalija, ki bi zadostoval za umor najmanj 400 oseb. Strup je služil za injekciranje ugrabljencev, ki bi -se na kateri koli način upirali. Obtoženec je nato izpovedat o drugem prehodu čez mejo, ki se je vršil v sličnih okoliščinah kot prvič. Tokrat je imel nalogo ugrabiti jugoslovanskega političnega emigranta Vrstovška. Za ta nov zločin je organiziral v Budimpešti še Puposa Jamesa in Puposa Išt-vana. Vrstoivišek pa je skušal med potjo .pobegniti. Ko so ga zopet prijeli je Balint naročil Puposu, naj Vrsovšku, če bi skušal zopet zbežati, prereže vrat in sicer s posebnim nožem. Tudi tokrat je Balint obvestil po telefonu jug. poslanstvo v Budimpešti in sicer z geslom «ne odložite slušalke», ki ga je trikrat ponovil. Obtoženec Kenyeres S andò r je tudi- priznal svojo krivdo in soudeležbo pri zločinih. Tudi ta ima temno preteklost. V zaporu- je bil do leta: 1946., pozneje ga je organiziral za udbovske zločine Balint, ki mu je ob neki .priliki povedal da vodijo Udbo Amerikami in si medsebojno izmenjujejo izkušnje in vesti. Poudaril je tudi, da «je to povsem naravno, ker delajo pač za .isto stvar in iste cilje.» Kenyeres je izpovedal o ugrabitvi jug. politemigranta Vidoviča in o navdušenju visokih udbovskih oficirjev nad posrečeno ugrabitvijo. Balinta so nazi-vali kot -majorja. Ta čin so mu dali kot plačilo za novi ztačin. Priznal je tudi, da je imela Udiba v načrtu -spustiti v zrak- vse obnovljene mostove v Budimpešti, minirati podzemsko železnico in likvidirati ministrskega predsednika. Ime-1 so nalog, naj na Madžarskem streljajo na vsakega, ki bi jim skušal preprečiti izvedbo načrtov. Ko je obtoženec ob prihodu na mejo vprašal udbovskega oficirja K režnja n- skega, kaj bi se pripetilo, če bi jih -opazila madžarska straža ,m-u je -slednji zagotovil, da bodo v tem primeru streljali in ubili madžarske graničarje. Največje posledice bi -bile izmenjave not. In- mi bomo to stvar zatajili — je cinično dodal Kreznjanski — -saj imamo več takih primerov. Za vzpodbudo je udbovski kapetan Džoiko dejal, da s-o jugoslovanski graničarji -ob neki priliki pokosili več madžarskih vojakov v j uriš nem čolnu. Obtoženi dr. Balint Gyorgy je priznal svoje sodelovanje pri zločinih. Svojo vilo je dal na razpolago za center udbovske špijonaže in zločinov. Povedal je tudi, da je Udba nameravala kupiti v Budimpešti vilo, kjer bi neovirano ubijali ljudi. V tej vil; bi bil center Udbe za v-so Madžarsko. Obtoženi Pupos Ja noš je priznal, da je bil njegov oče za časa Hortijevega režima policijski podoficir. Leta 1920. je bil odlikovan z viteškim redom, ki ga- je prejel tudi obtoženi. Priznal je -soudeležbo pri zločinih ini da je bil na tekočem o stikih z jug. poslaništvom. Obtoženec Pupos Ištvan je priznal svoje -sodelovanje pri ugrabitvi Vrstovška. V podjetju, kjer je ib il nameščen, je ukradel tovorni avtomobil, s katerim so odpeljali Vrstovška. Obtoženec Raffai Bela je priznal svoje .sovraštvo do ljudske demokracije in beg iz armade. Pobegnil je v Jugoslavijo, kjer ga je prijela Udba in slednji je takoj dal šipij-on-ske podatke. Premeščen je bi! v ta/jn-o zbirališče v bližini osješke tovarne sladkorja. Kot prvo nalogo so mu dali, naj organizira zborovanje madžarskih emigrantov, ki je bilo 7. avgusta v Novem Sadu. Cilj zborovanja je bilo klevetanje L. R. Madžarske. Pri tem zborovanju je imelo svojo posredno besedo tudi ameriško poslaništvo v Beogradu, kar je obtožencu priznal -sam kapetan Udbe Milenko. Udeležili so se ga oficirji Udbe, nameščenci, agenti in celo osiješki priporniki. Kapetan Milenko je dal obtožencu že vnaprej spisan .g-ovor, ki ga je slednji samo čita-l. Nadalje je- dbfoil nalogo, naj organizira med priporniki špiij-one in elemente za razne diverzantske akcije pro-ti L. R. Madžarski. Teroristično skupino je vežba-1 v razstre ljevanju in rabi orožja jugoslovanski poročnik za zveze Cvetkovič. Jugoslovanski politični emigrant Boris Vrstovšek je izpovedal o svoji ugrabitvi. Njegov vstop v sodno dvorano je napravil ganljiv 'vtis. Prišel je v spremstvu bolniške sestre in -opirajoč se na -berglje, ker se je pri begu ranil im si zlomil roko. Zločinci s-o prišli na dom v ponočnih urah in se predstavili kot oficirji državne varnostne službe. Imeli so tudi legitimacije, ki so bile seveda ponarejene. Izkazalo se je, da sta bila to Balint Laslo in Kenyeres Sander. Rekla sta mu. da se je na deželi pripetila nekim emigrantom nesreča in da je potrebna njegova pomoč za razčiščeni e zadeve. Na ulici je čakal tovorni avto, v -katerem it* bila še -dva zločinca (Pupos Jano-š in Ištvan). S tovornikom so se vozili približno 3 ure. Ko so končno zapustili vozilo, -so zločinci povedali Vrstovšku, da- so špijo-ni. Opazili so v bližini deklico- in dečka, ki sta pasla krave. Takrat so mu zagrozili, da ga bodo- ubi-li, če bi skušail klicati na pomoč. Ce bi jih otroka opazila, pa bi u-morili tudi njih. Prepeljali so ga preko Donave z .gumijastim čolnom in ves čas grozili z orožjem, posebno še, ko je plula mirno neka ladja. Takrat se mu je posrečilo zbežati, toda na skalnatem obrežju je padel in se hudo ranil ter izgubil naočnike. Banditi so ga zopet ujeli ter mu zagrozili, da mu prerežejo vrat, če bi še poskušal zbežati. Bili pa so vedno boi) nervozni in v v-idnem strahu ter .se -skrbno izogibali vseh hiš. Nato je Vrstovšek povedal , kako so ga organi državne varnostne -službe osvobodili in aretirali zločinsko tolpa. E Širi se plamen osvobodilne borbe Fašistično okrožno sodišče v Mariboru je predi časom obsodilo skupino delavcev iz Ptuja na razne kazni. Nekateri so prejeli po 12 let strogega zapora. Njihova krivda je bila v tem, da so leta 19-50, ustanovili ilegaln-o organizacijo nove komunistične partije, da so med ljudstvom razkrinkovali zločinske titovske ukrepe in vojne priprave Toda, kot) je vsak teroristični ukrep Hitlerjevih fašistov pripomogel k razplamte-nj-u osvobodilne borbe, tako tudi teror titovskih fašistov veča borbenost domoljubov, obenem pa poostruje njihovo revolucionarno budnost proti raznim prodanim izrodkom, ki vohunijo la UDBo. EPA TAM. ZA NEODVISNOST... CONE B — Te dni je polk. Stamatovič priredil v coni B sijajen uradni sprejem, na katerem je bila navzoča vsa pestra titovska druščina. Poleg črnih frakov Stoke in Laurentija so se bleščale gladko «speglane» angleške in ameriške uniforme. Seveda niso manjkali novo pečeni «birokrati», ki jih je po- . slal svojčas Tito iz Ljubljane in Zagreba. In glej čudo, kdo se je šetal v tej pisani družbici? Dr. Mario Giampiccoli, bivši «medico militare» in «cavaliere della corona d’Italia odv. Stocca», oba «pristna» in najvišja predstavnika še bolj «pristnih» tržaških indipenden-tizmov. Ni dvoma, da ju je Stamatovič predstavil tudi ljubljanskemu in zagrebškemu «birokratu». Seveda ni oba «indipendentista» prav nič motilo dejstvo, da predstavljajo ti titovski «birokrati» za cono B prav isto, kar predstavljajo za cono A rimski «birokrati», ki jih je poslal v Trst De Ga-speri. Pravijo, da nista ne Giampiccoli in ne Stocca niti trenila z očesom. Saj bi bilo sploh nemogoče, ko pa so bili prisotni kar trije krstni botri... indipendentizma. Manjkala je samo še botra Marija Vilfanova. Ko je veselo razpoloženje doseglo višek, so Vsi skupaj dvignili polne kupice penečega pristnega francoskega Šampanja in nazdravili «neodvisnosti» Svobodnega tržaškega ozemlja. Seveda vsak po svoje, od «okej» in «al righi» pa do «na zdravje» in... «viva là e po bon.» Z ozirom na uradni obisk Giampiccolija v coni B pa bo njegova «fronta» baje sedaj nekoliko spremenila svoj naziv. Ne bo več «Fronta za neodvisnost Julijske krajine» marveč «Fronta za neodvisnost cone B... od cone A.» In to bi bilo še najbolj posrečeno. Nov «verboten» dr. Palutana Zveza ES kovinarjev je vložila- te dni na consko predsedstvo prošnjo za tiskanje in širjenje malega sindikalnega le. taka, ki bi se moral razdeliti med delavce. Poudariti je treba še, da je letak izključno sindikalnega značaja, ker se omejuje le na- poziv neorganiziranim delavcem za vpis v sindikat. Toda- consko predsedstvo je še enkrat dokazalo, kako si v resnici zamišlja sindikalne svoboščine.. Dr. Palutan je namreč enostavno in brez vsake tehtne utemeljitve odbil prošnjo ES. Ni dvoma, da predsta-" vi ja nov «verboten» conskega predsedstva ponovno in še hujše kršenje najosnovnejših načel demokracije. Tako nedemokratično po-stopanje proti ES se lahko edino le tolmači kot nov člen v dolgi verigi načrtnega zatiranja demokratičnih organizacij, v katerih je vključena večina cUlovinega ljudstva. Dejstvo je tudi, da conski predsednik sploh ni hotel sprejeti delavske delegacije, ki je zahtevala razgovor. Tudi to nam dokazuje višek nedemokratičnosti, ki vedilo bolj prevladuje v merodajnih forumih, seveda le aka gre za delavske zadeve. Kriški zbor na radiu Trst II. Kriški pevski zbor bo nastopil jutri, v nedeljo 7. t. m. ob 15. uri, na radiu Trst II. Opozarjamo na to oddajo vse ljubitelje lepe slovenske pesmi. ZAHVALA — Sinovi preminule Frančiške Furlani se tem potom toplo zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali ob težki izgubi ter spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku. DR. PALUTANA BODEJO V OČI DVOJEZIČNI NAPISI Nabrežinski občinski svet odklanja nečuveno zahtevo conskega predsednika Drugo pismo conskega predsedstva grozi z zakonskimi ukrepi - Odločno stališče vsega občinskega sveta - Solidarnost slovenskih županov in Milj - Na zadnji seji so odobrili načrt o zimskih delih Na torkovi občinski seji je naibrežinski svet razpravljal o vprašanju dvojezičnih napisov, ki jih je postavila občina ob vhodu vseh vasi na podlagi sklepa prejšnjega sveta. Kakor znano, so sprožili italijanski šo. vinistični krogi v zvezi- s temi napisi šovinistično gornjo. Zupan Terčon je upoznal občinski -svet z razvojem zadeve. Prvo pismo z zahtevo, naj se odstranijo dvojezični napisi, je poslal conski predsednik 26. nov., sklicujoč se pri tem na stari fašistični zakon i-z leta 1923. iin nedemokratični ukaz VU št. 183. Razumljivo- je. da je občina- odgovorila conskemu predsedstvu v negativnem smislu ter podčrtala, da gre za osno-vne narodnostne pravice našega ljudstva. Dr. Palutan je poslal na-to svoj odgo-vor v docela ukazujočem ton-u, da morajo odstraniti table v roku 5 dni, ker si v nasprotnem primeru pridržuje pravico, da povzame tiste ukrepe, ki mu jih do-pušča zakon. Občinski svet je vzel na znanje nečuveno i-n naravnost grobo nastopanje conskega predsednika, ki je začel celo groziti- z zakonskim postopkom. V diskusiji so svetovalci izrazili svio j e ogorčenje nad grobim za-_ postavljanjem naših osnovnih narodnih pravic ter nat-o soglasno odobrili protestno resolucijo. Tov. Albin Škrk je pred^ lagal, naj se v resolucijo vključi jn podčrta zahtevo tudi glede ukinitve krivičnega in za Slovence žaljivega ukaza 183. Dr. Škrk pa je izrazil mnenje. da- je ta zahteva že sama ob sebi umevna i-n da je zato ni treba vnesti v resolucijo, kar pomeni, da se te zahteve, ki bi prizadela Anglo-amerikance, boji kot hudič blagoslovljene vode. Resolucija se glasi: Občinski svet občine Devin-Nabrežlna, zbran na svoji redni Previsoke cene za prevoze dijakov Povišanje cen avtobusnih voznih kart je prizadelo tudi podeželsko šolsko mladino Kaj naj ukrenejo šolske oblasti Povišanje prevoznih cen, ki šo ga uvedla v zadnjih časih avtobusna podjetja, so delavci, delavke in dijaki našega podeželja, ki se dnevno vozijo v mesto, sprejeli z velikim ogorčenjem, ker so se s tem povečali družinski izdatki, ki jih skromna plača naših delavcev in mali dohodki kmetov ne morejo kriti. Ce primerjamo položaj dijakov, moramo reči, da se nahajajo u še večjih težkočah kot delavci, ker seveda niso plačani ter zaradi tega bremenijo žepe staršev. Tako predstavljajo prevozni stroški še večje breme, kajti knjige si začasno lahko otroci medsebojno izposojajo v primeru, da družina nima trenutno možnosti, da bi jim jih nabavila. Za prevozne stroške pa dijaki nujno potrebujejo denar vsak teden. Res je, da imajo isti tedenski popust kot delavci, vendar je ta zelo nizek, zlasti če upoštevamo da v mestu plačujejo za prevoze s tramvaji le tretjino redne prevoznine, t. j. 1.600 lir za tri mesece, medtem ko plačujejo ostali isto vsoto za mesec dni. Da navedemo nekaj primerov, naj omenimo, da plačujejo dijaki iz Boljunca tedensko 650 lir, iz Doline 720 lir, Saleža 900 lir, Fadrič 600 lir, Banov 600 lir, Mačkov el j 800 lir. Zaradi tega potrosi dijak iz Doline mesečno skoraj 3.000 lir, Saleža 3.600 lir, Mačkovelj 3200 lir itd. Upoštevajmo še družine, ki imajo po dva ali tri dijake in ugotovili bomo, da samo za njihove prevozne stroške potrosi družinski oče povprečno četrtino, oziroma tretjino plače. Jasno je vsakomur, da marsikateri tudi zelo nadarjen učenec mora šolo zapustiti, kajti starši ga ne morejo vzdrževati. Se nekaj želimo omeniti in sicer, da učenci, ki se vozijo v Dolino v strokovno šolo iz okoliških vasi, kot Boljunca in Mačkovelj, morajo plačati za vsako vožnjo 30 lir brez vsakršnega popusta, kar tudi seveda bremeni družinske izdatke njihovih revnih staršev, ki so jih morali vpisati v najbližjo šolo samo iz gmotnih razlogov, Oblasti, ki so predvsem odgovorne za slovensko šolstvo, so dolžne, da vzamejo v pretres stanje, v katerem se nahajajo učenci, in da prisilijo tvrdke, da znižajo dijakom cene prevozov, vsaj za toliko prevozov, kot jih imajo znižane dijaki, ki se vozijo po mestu. S tem bi se omogočil tudi podeželskim dijakom obisk srednjih šol. Starši in vsi dijaki ter ostalo prebivalstvo bodo nedvomno podprli zahteve okoliške dijaške mladine ter s tem pripomogli, da se zagotovi vzgoja slovenskih izobražencev. seji dne 2. decembra 1952 je ugotovil: 1. da so bili postavljeni na dohode v vse vasi naše občine dvojezični napisi imen dotičnih krajev in sicer na podlagi sklepov prejšnjega občinskega sveta, kar odgovarja upravičenim željam in zahtevam domačega prebivalstva, ki je v ogromni večini slovenskega porekla, in kar je v skladu z besedilom in duhom mirovne pogodbe z Italijo od 15. septembra 1947; 2. da je predsednik cone dr. Palutan pozval našo občinsko upravo, naj takoj odredi odstranitev dvojezičnih napisov z državne ceste št. 14, sklicujoč se „na fašistični protislovenski zakon iz leta 1923. št. 800; 3. da isti funkcionar, ne glene na utemeljenost odgovora, ki mu ga je . dal župan — v katerem povsem upravičeno zahteva spoštovanje slovenskega jezika v slovenski občini — vftraja še vedno pri svoji zahtevi in grozi celo z zakonskimi ukrepi v roku 5 dni. Glede na to je občinski svet sklenil, da ogorčeno odkloni izpolnitev navedene zahteve predsednika cone in poziva Zavezniško vojaško upravo, naj takoj razveljavi vse fašistične zakone, ki so' sramota za XX. stoletje in ki so v nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo, v kateri se priznava slovenščina za uradni jezik. Posebej še zahteva, naj u-kine kr. d. z dne 29. marca 1923 št. 800 ter vskladi odlok ZVU št. 183 z določili mirovne pogodbe. S tem naj se uveljavijo zopet prvotna slovenska krajevna imena, upoštevajoč pri tem etnično ter zgodovinsko resnico naše zemlje. Sklenili -so, da se pošlje resolucijo VU, conskemu predsedstvu ter v -vediio-st gen. Wintertonu, pri katerem bo ožji odbor zahteval obenem razgovor glede tega vprašanja. V naslednji točki dn. reda je podali tov. 'Slavec obširno poročilo o načrtu zimskih del, ki pridejo v poštev v tej sezoni po vsej o-bčini. Za Nabrežino je predvidenih 14 milijonov lir in sicer za dokončanje trga pred po-stajo Bivio, športno igrišče, kanalizacijo- v stari vasi ter razna popravila cest. Za Sesljam je predviden strošek 72.000, Devin 3.077.400, Stivan 61.000. Medjo-vas 313 tisoč, -Ceroivlje 430.000, Màv-hinje 921.000, Vižovlje 180.000, Prečnik 63.000, Sempolaj 360 tisoč, Praprot 257.000, Trnovco 1,852.000. Načrt je bil odobren z večino glasov. Proti -sta glasovala le dr. Škrk in titovec Colja, ker sta se postavila na stališče, da je treba omejiti delo glede ureditve trga pred postajo le na najbolj nujno. Celo nji-hovi pa jima ni-so sledili, marveč se vzdržali glasovanja. Zupani slovenskih občin so poslali že naslednji dan nabre-žinskemu županu -g. Terčonu naslednje pismo, v katerem popolnoma odobravajo- stališče občinskega- s,vieta ter izražajo obenem svojo .solidarnost: Podpisani župani občin Dolina, Zgonik in Repentabor odločno o-dobravamo Vaš sklep z dne 3. dec. 1952, s katerim z ogorčenjem odklanjate zahtevo predsednika cone g. dr. Palutana o takojšnji odstranitvi dvojezičnih napisov krajevnih imen vaših vasi. Strinjamo se tudi z Vašo ugotovitvijo, da je dekret št. 800 iz leta 1923., na katerega se predsednik področja sklicuje, fašističen, s katerim so bila pristna slovenska krajevna imena, rabljena skozi stoletja, popačena z namenom, da pred zunanjim svetom ustvari napačen videz o narodnostnem stanju našega o-zemlja. Izjavljamo, da bomo tudi mi z vsemi razpoložljivimi sredstvi podprli Vašo zahtevo pri ZVU, da se prej omenjeni dekret št. 800 iz leta 1923. kakor tudi vsi diskriminacijski zakoni razveljavijo. Prepričani smo, da s tem izražamo voljo in zahtevo vseh občanov naših občin. Dne 3. dec. 1952. Zupan o-bčine Dolina: Lo-vriha Dušan - Zupan občine Zgonik: Obad Vladimir - Župan občine Repentabor: Škabar Alfonz. V zvezi z nečuveno zahtevo Palutana je tudi miljski občinski o-dbor ^poslal nabrežinske-mu občinskemu .svetu pism-o, v katerem se poudarja solidar- Sestanek širše šolske komisije bo v ponedeljek, 8. t. m. ob 9.39 na sedežu SHPZ. Člani in članice, udeležite se polnoštevilno. Gregorčičeve proslave PD «Fr. Marušič» v Rocolu priredi v soboto, 6. t. m. ob 2-0 uri v društvenem prostoru (gostilna pri Zajcu) Gregorčičevo proslavo. Spominski gor v or o življenju in delu pesnika bo imel tov. Gerlanc. Gregorčičeve pesmi bodo recitirali domači pio-nirji in- član Ljudskega odra, tov. Aleksij. Pionirji bodo uprizorili igrico «Učeni- -bolnik-». Zaradi, pomanjkanja prostora bomo o poteku Gregorčičevih pro-sla-v .v -Po-dlonjerju in P.D. «S. Jenko» poročali prihodnjič. Miklavževi večeri bodo danes 6. t. m.: na Konkonelu ob 20. uri v dvorani P. D. «Višava». Ob tej priliki bo' nastopila tudi skupina Tudi vaška mladina ima še mnogo nerešenih problemov Po vaseh se pripravljajo na zborovanje delovne mladine Življenjski in delovni po-goji vaške mladine, ki je zaposlena v delavnicah, mizarskih delavnicah, barih, krojačnicah itd. so še slabši, kot pogoji mladine iz mesta. Od neznatne vso* te, ki jo prejmejo ob koncu tedna, je treba odbiti še stroške za vlak, avtobus in -kosilo. Problem visokih cen prevozov še znatn-o poslabša- njih gospodarske pogoje. Vzemimo primer mladinke iiz Doline, ki je zaposlena kot frizerka. Za 12-urno dnevno delo prejme ob koncu tedna 1.000 lir, za avtobus potrosi 620 in vsak dan 150 lir za kosilo. In tako bi lahko nadaljevali z naštevanjem še drugih primerov, ki jih najdemo v vseh vaseh. Ta problem pa ne prizadene samo mladincev in mladink, ki delajo, marveč tudi dijake, ki obiskujejo šole v mestu. Slednji so sinovi delavcev in kmetov, ki morajo doprinesti velike žrtve, da njihovi otroci lahko nadaljujejo študije. Na ženskem polju je sko- ro v vseh vaseh težnja mla^ dink, da bi obiskovale tečaje za krojenje in šivanje, za kar pa obstajajo le omejene možnosti. Preostane jim namreč le obiskovanje strokovnih šol v mestu ali pa privatn-i tečaj, kar pa stane mnogo denarja. Zaradi tega so mladinke iz Saleža vprašale, da bi se otvoril v vasi tečaj za krojenje in šivanje. Na vasi imamo le malo- mladine, ki se posveti izključno delu na polju. V splošnem pa se mladina skozi več mesecev v letu bavi s kmetijskim delom i-n to pa končanem delu v tovarni ali delavnici. Zaradi tega so tudi postavili zahtevo za ustanovitev -kmetijskih strokovnih teča-jev, ki bi jim omogočili, da se upoznajo z naprednimi metodami kmetijstva. Konkretno so to vprašanje o-bravnavali mladinci iz Saleža, ki ugotavljajo, da -bi prinesli taki tečaji nedvomno mno-go koristi. Splošen problem, ki ga je postavila mladina v vseh vaseh, je pomanjkanje o-bčins-kih prostorov, kjer bi se lahko razvijalo zdravo športno- in prosvetno delovanje. Pomanjkanje takih prostorov se občuti še posebno v večjih vaseh in- mladini preostaja danes le vaška gostilna. To so nekateri izmed problemov. o katerih je slovenska mia,dina razpravljala s še po- rovanju delovne in šolske mladine, kjer bodo dane smernice borbe za njihovo rešitev s strani merodajnih o-blasti. Slovenska mladina na vasi razpravlja v teh dneh o svojih problemih, ki bodo prišli na dnevni red na zborovanju delovne mladine. 14. decembra v kinu «Massimo». Tudi v naših vaseh, ko-t v mestu je imela slovenska mladina vrsto pripravljalnih sestankov. Ce je položaj delovne mladine v splošnem zelo težak, je za vaško mladino do gotov-e mere se težji. Največja- zaskrbljenost teh mladincev je. da dobijo zaposlitev v kakem podjetju, kjer bi imeli vsaj perspektivo, da dokončajo vajeniško dobo in se usposobijo v poklicu. To-da na žalost je danes le majhen del mladincev, zaposlen v ta-kih podjetjih. V Križu je n. pr. približno 300 mladincev v starosti od 14 do 25 let, toda samo- 13 je zaposlenih v Javnih skladiščih, ladjedelnici Sv. Marka, ACE-GAT-u, ostali so večina zaposleni kot zidarski pomočniki ali vi obrtniški stroki, kjer jim pa stalno preti odpust. Takih seb-nim zanimanjem. Slednje primerov je nešteto tudi v dru-bodo iznesli delegati na zbo-gih vaseh. domačih pionirjev z igrico, baletom in petjem «Ples igračk», ki jo vodi tov. An-dolškova. v PD «Cebulec» ob 20. uri v prosvetnem domu pri Magdaleni. Vabljeni vsi čl ani in prijatelji društva. v PD «Slavec» - Ricmanje ob 20. uri v društvenih prostorih. Vabljeni v-sii! Danes, 6. t. m. ab 1-8. uri v Prosvetnem domu ma Opčinah s kratkim kulturnim sporedom in igrico «Miklavžev obiski». Sledi razdeljevanje daril. PD «Tomažič» v ul. dei Leo, 7 priredi jutri, v nedeljo, 7. t.m. ob 16. uri Miklavževanje zdru. ženo s kulturnim spo,redom, ki ga bodo priredili pionirji z Rocola. Predavanje o kulturi v Sovjetski zvezi. Danes, v soboto, o-b 20. uri bo v PD «Tomažič» (ul. dei Leo, 7) predavanje o kulturi' v Sovjetski zvezi, na katero posebno vabimo vse tiste, ki jim je pri srcu kulturno vprašanje, posebno mladino. Roditeljski sestanki: V četrtek 11. t. m. bo na Konkonelu oh 20/ uri roditeljski sestanek, na katerem- bo govori-l zastopnik S-HPZ o «stanju šolstva na STO». Izvolil s,e bo roditeljski svet. V Borštu bo 12. t. -m. ob 20. uri roditeljski sestanek, ma katerega so vabljeni- starši otrok osnovne šole, vrtca in strokovnih ali srednjih šol. Predstavnik SHPZ bo govori-l o stanju slovenskega šolstva na STO. V Podlonjerju je bil v torek 25. novembra sestanek staršev šoloobveznih otrok, na katerem je govorila o stanju šolstva na Tržaškem Ozemlju tov. Jelka Gerbec, ki je podčrtala vse zadnje provokacije v škodo slovenskega šolstva. Sledila je pestra diskusija in na koncu so prisotni izvolili roditeljski s-vet. Lepo uspel je tudi roditeljski sestanek, ki je bil v nedeljo, 30. n-o-v. v Gabrovcu, kjer je govorila zastopnica SHPZ o «stanju šolstva n,a STO» s po-sebni-m oziro-m ina domačo šolo, ki se je pred kratkim zopet otvorila v vasi. Starši so iznesli svoje -nezadovoljstvo zaradi prikrajšanega šolskega pouka.. V Dolini je bil v torek, 2 decembra roditeljski sestanek kjer je govorila' tov. Jelka Gerbec o «šo-l-stvu na STO». Starši so izvolili roditeljski svet, ki bo pospešil stike roditeljev s- šolo. Cankarjeva proslava pri Sv. Jakobu PD «Ivan Cankar» priredi v petek, 12. t. m. ob 20. uri, na svojem sedežu v ul. Montec-chi 6. IV, proslavo slovenskega socialnega pisatelja «Ivana Cankarja». Na sporedu bo kratko predavanje o pisatelju, petje, godba in recitacije. * * * Za SHPZ so darovali: PD «Zvezda» Podlonjer 5.000 lir, PD Opčine, od čistega dobička nedeljske prireditve 10.179 lir. SPORT NOGOMET I. kategorija: Frausin - Prista-niščniki, v Boljuncu ob 8.45; Skedenj - Primorje P.K., v Trebčah ob 10.30; Arzenal - Rojan, v Trebčah ob 12.30; Sv. Marko -Costalunga, v Boljuncu ob 12.30; Vesna - Rozandra, v Nabrežini ob 14.30; Proleter - Opčine, v Bo,-ljuncu ob 14.30. II. kategorija: Opčine B -Trebče, v Trebčah ob 8.45; Rojan B - Staro pristanišče, v Boljuncu ob 10.30; Nabrežina - Aurora, v Nabrežini ob 10.30; Union - Greta, v Trebčah ob 14.30. Počiva Cebulec. nost velike večine prebivalstva miljske občine z borbo za slovenske narodne pravice, za enakopravnost slov. jezika in se protestira proti nečuvenemu stal-išču Palutana. Pevski zbor iz Križa je gostoval v Neaplju iz p. V ponedeljek se je vrnil Neaplja moški pevski zbor D. «Vesna» iz Križa, ki je na pova-bilo OGEL nastopil na velikem delavskem kongresu skupno s številnimi italijanskimi- pevskimi zbo-ri. Pridni kriški pevci so bili deležni navdušenega bratskega sprejema, ki so jim ga priredili italijanski tovariši. Nepopisno navdušenje pa je prevzejo vse udeležence kongresa, ko je iz grl kriških pevcev mogočno zadonela naša prelepa slovenska pesem. OBNAVLJANJE IZKAZNIC IN REKRUTACIJA SEKCIJI PR08EK-K0NT0VEL IN ZGONIK NA PRVEM MESTU Pri obnavljanju izkaznic pripada tokrat ča-stno mesto sekcijama Prosek * Konto-vel in Zgonik, kjer so tovariši obnovili izkaznice dva tedna pred rokom, ki je bil postavljen v prevzeti -obvezi. Miljska sekcija pa je dvignila do sedaj najvišje število novih izkaznic, kar pomeni, da se naglo bliža ci-lju. Naj omenimo še, da je zgoiniška sekcija obnovila izkaznice s 101 odst. rezultatom ter istočasno rekrutirala 4 nove člane v partijo. Sekciji v Podlonjerju in na Pončani sta- prišli dio 80 odst. Na Pom-čani' pa so tovariši rekrutirali 4 nove čla-ne. Se posebn-o- pa se je izka-zal tov. Andrej Kranjec, član sekcij skega- komiteja v Podlo« j e-rju, ki je sam rekrutiral 4 člane za partijo in sicer iz virst delavce-v na delovišču. Tudi lansko leto je navedeni tovariš pridobil za partijo nekaj novih moči. Zagotovil je, da obstajajo velike možnosti za re-krutacijo, ki jih bo izkoristil, Za navedenimi sekcijami sledi Kolonkovec s 70 odst. -c-bn-o-vl j enih izkaznic in 6 rekrutiranimi člani. Uspešno delo- so izvršile celice Castagna. Koz-man, ECA (sekcija Tomažič) s 100% obnovitvijo izkazn-ic in 7 rekrutiranimi tovariši. 1O0 odst. so dokončale delo tudi celice v Cerejih. Trebčah in na Konkonelu, d očim sta celici Žnideršič in Misigoj (sekc. Curici) prišli doi 98 oz. 97 odst. Celica mehanikov v ladjedelnici Sv. -Marka je obnovila izkaznice 100 -odst. in pridobila 5 novih sil. V Tovarni strojev je 5 celic do-seg-lo pri obnavljanju 100 o-dst. rezultat, S polnim rezultatom so nadalje obnovile celice Face a noni in v Krogljah, POBIRANJE ZAOSTALE ČLANARINE Le še nekaj tednov nas loči od zaključka leta in zaradi tega se postavlja pred administrativne sekretarje naloga, da poskrbijo za nabiranje za-ostale članarine, kot se je določilo na zadnjem sestanku. Dobre uspehe beležijo do sedaj sekcija Skedenj, ki je pobrala že 89% zaostalih članarin, Tomažič 70, Tovarna strojev 70, Sv. Jakob 60, Sv. Vid 61 in Magdalena 59. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Odobrili so resolucijo proli volitvam v coni B Titovec Vatta je glasoval proti - Citai je že vnaprej pripravljen govor Na z a dinji seji je občinski svet v Miljah odobril s pretežno večino glasov protestno resolucijo proti titof ašistični volilni burki v coni B. Vse politične skupina so se docela strinjale s protestom i-n ga tudi odobrile, izv-zemsLi seveda titovca Vatte, ki je glasoval proti. Tov. Andrej Košuta je te dni slavil 60. obletnico rojstva. Zavedni tovariš, ki je že prispeval 20.000 lir za gradnjo Ljudskega doma v Križu, je ob tej priliki daroval v isti namen nadaljnjih 1.000 lir in kot zaveden član naše partije rekrutiral 1 novega člana. Sekcija KP v Križu mu iskreno čestita ter kliče na mnoga leta! čestitkam in voščilom se iz srca pridružuje uredniški kolektiv «Dela». V kratkem govoru je pomen protesta obrazložil naš svetovalec tov. Postogna, Oglasil se je tudi titovski svetovalec Vatta, ki je začel citati že vnaprej sestavljen govor. Seveda je privlekel ,na dan vse mogoče argumente in običajne titovske bedastoče, in to z očividmim namenom, da se izogne jedru vprašanja, ki je bilo po-stavljeno na dnevni red. Besedičil je o zadevah, ki niso imele pra-v nič skupnega z resolucijo, kar je izzvalo pri vseh svetovalcih pov-sem razumljivo ogorčenje. Ker ni ve. del, kako bi se povlekel iz zagate, se je skušal prikazati v vlogi žrtve, češ, da mu je župan preprečil -govoriti. Dejstvo pa je, da ga je župan v določenem trenutku le opozori 1. naj se drži dnevnega reda. Izglasovana resolucija, ki iz- raža ogorčen protest obč. sveta proti volitvam v coni B. u-gdta-vlja, da se bodo vršile proti vsakemu osnovnemu načelu svobode in demokracije. Slednje služijo- le za potvarjanje pravih čustev prebivalstva, ki je nera-združljivo povezano s TrSitom in cono A. V resoluciji je izražena bra-tska solidarnost s trpinčenim prebivalstvom cone B. V začetku seje je župan to-v. Pacco proslavil spomin Vittoria Emanuela Orlanda, kot branilca svobode, demokracije in neodvisnosti italijanskega naroda-. Pridružili so se vsi svetovalci, izvzemši titovca Vatte. 1 1 DL Nit N n It S SESTANKOV NA PODEŽELJU Nadaljujejo se pritožbe proti “Autovie Carsiche" V nedeljo dopoldne so imeli sestanek prebivalci Gropade, ki se dnevno vozijo z avtobusi podjetja «Autovie Carsiche» v Trst in obratno. Na sestanku so sklenili, da bodo z odločnim in enotnim nastopom prisilili lastnika avtobusnega podjetja, da spoštuje tarifni sporazum, ki je bil nedavno sprejet -na sedežu področnega inšpektorata za motorizacijo. Sestanka -se je udeležilo preko 50 zainteresiranih oseb. V ponedeljek so vsi redni potniki zavrnili tedensko vozno karto po ceni, ki jo je svojevoljno uvedlo podjetje in zahtevali uvedbo 50% popusta, kot to določa sporazum. Ker podjetje ni hotelo upoštevati zahtev-e je v ponedeljek šla delegacija vaščanov na- Inšpektorat za motorizacijo, kjer je zahtevala intervencijo inž. De Antomellisa. Sele nekaj mi-nut pred 20. uro je podjetje izstavilo abonmaje po ceni 600 lir, ki- so jih zainteresirani potniki sprejeli pod pogojem, da se jim ostala razlika povrne prihodnji teden. Na- sestanku v Gropa-di so se roditelji pritožili tudi zaradi neredn-osti, ki se dogajajo s prevozom dijakov, ki obiskujejo opensko šolo. Tožili so, da jih marsikdaj puste na- cesti v Padričah, od koder nadaljuje avtobus pot proti Bazovici, mesto da bi- jih pripeljali v Gropado, kot je bilo prvotno sklenjeno. Na dan -s-o prišle še druge številne pritožbe, o katerih bomo ponovno spregovorili kasneje, a-ko ne bo podjetje napravilo reda. V ponedeljek! večer je -bil podoben sestanek zainteresiranih potnikovi v Ba-zovici. 'Tudi tu so prišle na dan podobne pritožbe kot po ostalih 'vaseh. Kot je znano, so Bazovci- že pred par tedni' naslovili na VU i-n na Inšpektorat za- -motorizacijo posebno pismo, ki ga je podpisalo 199 -vaščanov, ki se poslužujejo avtobusov omenjenega podjetja. Med drugim v omenjenem pismu zahtevajo uvedbo obveznega postajališča pri Dodiču i-n pri Linču, znižanje v-ozn-ih tarif, izboljšanja- zvez ter večji red na avtobusih. V soboto večer ob 20. uri se bodo Bazovci ponovno sestali na skupnem sestanku, na katerem se bodo dogovorili- o nadaljnji konkretni akciji. -Sestanka v Gropadi, kakor tudi v Bazovici -se je udeležil po en predstavnik Enotnih si-n-da-katov. Prejšnji teden so se končno zaključila pogajanja glede nastalega spora med odpuščenimi! starimi delavci in vodstvom GRDA. Razen odpravnine bodo delavci prejeli dodatni znesek v višini od 100.000 do 200.000 lir in to na podlagi službenih let in kvalifi-kaciije. Delavci, ki ne bodo prejemali pokojnine od INPS, dobijo še drugo doklado. Slično velja za uradnike. Odpuščeni delavci bodo imeli za dobo 3 let vso zdravniško oskrbo. *** Prejšnji teden so stavkali 48 ur vse upravno osebje ter delavai paroplovnih družb «Italia» i-n «Tržaškega Lloyda». V ponedeljek -pa so kompaktno stavkali nadaljnjih 24 ur. *** Tovarna Meli je v ponedeljek odpustila vse preostalo osebje z utemeljitvijo, da gre za spremembo uprave. Vodstvo je obljubilo redno izplačilo odpravnine in dodatne vsote 5000 lir. Vse to pa nikakor ne more potolažiti upravičene zaskrbljenosti odpuščenih delavcev, kil bodo ostali prav na zimo brez dela i-n zaslužka. *** Ravnateljstvo ACE-GAT-a je morajo kloniti pred odločnostjo, ki so jo pokazali nameščenci, zapisujejo uporabo elektrike in plina. Kakor znano, so slednji že več časa v stavki. V sredo se je ravnateljstvo končno odločilo, da začne pogajanja o delovnem urniku te kategorije. Zaradi tega so prizadeti stavko prekinili. *** V torek se je ravnateljstvo podjetja SIDEMAR poslužilo proti delavcem enega izmed najbolj ogabnih sredstev in sicer zapore tovarne. Delavci so namreč v agitaciji že od prejšnjega tedna, ker vodstvo noče sprejeti njihovih zahtev glede menze, dopustov in drugih izboljšanj. Ker ni prišlo do rešitve spornih vprašanj, so delavci ukinili nadurno delo. V odgovor na zaostritev agitacije pa so se delodajalci po-služili te ustrahovalne metode, ki pa ni obrodila pričakovanega uspeha. Delavci so šli -kljub za pori na delo. V sredo so delodajalci končno pristali, da začnejo na Uradu za delo pogajanja s sindikalnimi zastopniki. *** V sredo so pristaniški delavci ukinili vsako nadurno delo ter zapustii-li obe luki točno ob 17. uri. Do tega koraka jih je privedla izredna brezbrižnost odgovornih oblasti, ki sploh nočejo razpravljati o številnih važnih problemih pristaniščnikov, ki se zavlačujejo v nedogled. V petek prejšnjega tedna je bil pred kazenskim sodiščem proces proti skupini oseb, ki so zapletene v znano afero sladkorja «Lege Nazionale». Seveda so prišle na zatožno klop le postranske figure, glavni krivci so pač kot vedno na varnem. Na tej razpravi so bili zaslišani le obtoženci, ki so bili nekak-i posredniki oz. meše-tarji pri prodaji sladkorja, ki bi ga morala «Lega» dejansko razdeliti med svoje člane. Razprava je bila odložena na 10. decembra. *** Zblazneli mož je v ponedeljek težko ranil svojo ženo 40-letno Marijo Da Paveri, stanujočo v ul. Istria 36. Z brivno britvijo jo je porezal po licih in roki. Moža je policija aretirala, toda -kmalu so ga morali prepeljati v umobolnico pni Sv. Ivanu, ker je kazal vidne znake omračitve uma. *»* v sredo zjutraj se je v ulici Fabio Severo smrtno ponesrečil s kolesom 16-1 etni Fabio Gratzer iz ul. Ronco 14. Ko je hotel prehiteti težak tovornik, je privozil v nasprotno -smer drugi kamjon, ki se mu ni utegnil izogniti. Pri sunku je fant izgubil ravnotežje ter padel pod kolesa vozila. Z avtom RK so ga takoj prepeljali v bolnico, toda izdihnil je še med prevozom. V dneh od 27. nov. do 3 dec. se je v tržaš-ki občini rodilo 52 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 64 oseb, porok je bilo 26. Za teden ---dni — Sobota, 6. - Miklavž Nedelja, 7. - Ambrož Ponedeljek, 8. - Marija Torek, 9. - Valerija (zadl krajec) Sreda, 10. - Judita Četrtek, 11. - Damaz Petek, 12. - Aleksander ZGODOVINSKI DNEVI: 6. 1936 je bila -sprejeta v Z» Stalinova ustava. 7. 1941 Japonska napade Ang jo in Ameriko. 8. 1941 se je pričela prva so jetska ofenziva. 11/ 1918 je umrl v Ljubljani satelj Ivan Cankar. TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Domači motiv' 19. Pogovor z ženo - 19.15 K® cert tenorista Dušana Pertota 22. Paganini: Koncert št. 1. D-duru. NEDELJA: 9. Kmetijska odi ja - 11.30 Oddaja za najmlajš? 13. Glasba po željah - 15. K®| cert moškega zbora iz sv. Kij - 18.10 Parada evropskih godli 19. Iz filmskega sveta - 21-Izbrana lirika - 22. Thomas: lignea», 1, dejanje. PONEDELJEK: 9: Delius: K' cert za violino in ork. - 10. Pl davanje - 15. Slovenski zbor]] 16. Radijski oder - Claudel: « mena» - 19. Mamica pripoved' - 21. Književnost in umetno®1 22. Thomas: «Mignon», 2. dejal; TOREK: 13. Glasba po želij - 18.15 Koncert sopranistke stine Vuga-Kralj - 19: Kraji ljudje - 19.30 Angleščina po diu - 21. Dramatizirana poj! - Met-hley: «Stopinje» - 22. T' mas: «Mignon», 3. dejanje. SREDA: 19. Zdravniški ved] - 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 kalni kvartet - 22. Bartok: K1 cert za orkester. ČETRTEK 13. Popoldanski K' cert - 19. Slovenščina za ® vence - 21. Radijski oder - Ml nar: «Nekdo» - 23. Brahms6 skladbe. PETEK: 13. Glasba po želja1] 18.42 Dvorakovi slovanski P1" - 19.30 Angleščina po radiu 20.30 Tržaški kulturni razgled 2L15 Zgodovina pomorstva * Gershwin: Rapsodija v modo Radiooddaje v slovenščini Pred kratkim je pričela raška postaja jugoslovanskih _ molj ubo v z rednimi oddajami Hi ir elmranol/om ia-ril/it T 9 di v slovenskem jeziku. Ta dijska postaja ima skupno z vanskih političnih emigrai'1) pomembno vlogo pri razkrij vanju titofašistične tolpe, ker-nudila veliko pomoč našim rodom pri organiziranju os VC1 dilne borbe protli Titovi klik/ osvoboditev domovine izpod ' perialističnega jarma. Pozdrav1-mo pričetek oddaje v slovens* jeziku, kot znaten uspeh v P , proti titovskemu fašističnemu : žimu, kot dragoceno pomoč moljubnim silam v Slovenijo-Oddaja v slovenščini je v? dan od 19. do 19.30 r.a val6 dolžini 43,56 in 47,76 m. Jutri, 7. t. m., ob 9. uri, 66 ulici Gaiatti št. 20 važen sesta vseh članov Zadruge železa rjev. Na dnevnem redu je t6; o otvoritvi nove zadružne " dajalne v Rojanu. Zasedanje C8 (Nadaljevanje z 2. stranbj iega terorja, dokazujejo, da neobhodno potrebno kaj niti na najbolj enoten na6 ki je mogoč, za rešitev Pre' valstva cone B, ki najbolj J* gičnoi o-bčuti posledice m in provokacij proti naš6 Ozemlju. Na koncu je tov. Vidali « d voril o- -naloga-h partije, P°' ril uspeh v številnih in -va* političnih akcijah v teku leta in v delu za organih s,ko okrepitev partije, za boljšanje dela komunistov množičnih organizacijah. Neobhodno potrebno je je dejal tov. Vidali — da P' lija- nadaljuje po pravilni ' ti politike, ki nag vedno ^ še zastopa zahteve in Potr obrambe interesov delo'’, ljudi in prebivalcev, ki j'*1.j dani a gospodarska in P , c.na situacija vedno bolj Pr* deva. Znatno po-v-ečanje v stiža in vpliva naše partij6' ga je dosegla- s svojimi b°r. mi in svojo pravilno pob, nam nudi možnost, da tudi vilčno okrepimo našo Pa rti obfta -n/l vl S kampanjo za še-v. S kampanjo za -ob»a ^ nje izkaznic in rekrutacii0^, ramo doseči ta cilj v tek n nih borb, ki jih vodim0 g-o-spodarsko in politično bra-mbo našega prebivalstva' enotnost našega OzemU3, -njegovo neodvis-no-st, za j vo-ja-š-ke okupacije, za m'r' Odgovorni urednik . RUDOLF BLAŽIČ (Biaž1' Založništvo «DELA» . Tiska tip. RIVA, Torrebiam" Dovoljenje Al S V ZADRUGI ŽELEZNIČARJEV ul. Flavio Gioia 5 ód 4. do 11. decernbv^ znižanje cen vseh jestv^ ___^ Haftotiša putika! Z nabavo radioaparata TELEFUNKEN se lahko udeležite velikega natečaja ZA JUBILEJ TELEFUNKENA ^ nagrade do 20.000.000 lir POSEBNA SERIJA RADIO APARATO V PO 29.000 Za nove naročnike leto dni brezplačne naročni11 Nadalje boste našli v bogati izbiri : ŠIVALNE STROJE, RADIOGRAMOFONSKE MIZICE, FONOBARE, ELEKTRIČNE PRALNIKE, ŠTEDILNIKE IN ŠTEDILNIKE NA PLIN IVA. OBHOKB OP 2.000 LIK MKSK ČNO______________J F ol z z pl - 10 Z,ci volucionarnim tliskom jug05] ni bi ti' iz pc ji d; ni sr ki pt te šl m Ti za lo ži; š-e to ds da sp dr st: izi žil sk ki de vl; ža- ro -mi ■tu- pr- -vz let nji d'a pa: tis po še d-o da, Ue ,str kil do! ust ka' da- ga; dol gla se P nji! kai sre Na ivili ved kot ših kre E sve Spil tra. kor čin: prii jo i Ma' dok Kol seg: zmi mal tak-rati bor in i B i N tito vsei Korzo Garibaldi 4 V lastnem interesu obiščite trgovini UNIVERSALTECNICA Ulica Islria 'rit š -!? 'de ; Rii ,vSeh JV od-i6!ah J