Knjižnica ZA5AVC 2011 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0100518,21 Knjznica Toneta Seliškarja ul. 1. junija 19, Trbovlje 1420 Na obisku pri predsedniku Zlata vrtnica 2011 V Trbovlje po lep nasmeh Medalje naših športnikov [mmtKo ¥W W S Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si WWW.DOSTAVANADOM.COM Hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče TISKOVINA Poštnina plačana ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE NčffiilKiosk Drjjujdlu VodenskJcesS Sl-*14?0Trbcvlio M | r\\J i il I il i I ■ 1 Marketing: ©<$® ©©8 ©S8 Ji i: ü jj j//www.snispkOeCOi Uvodnik Morate prebrati: Naj prostovoljci in naj društva 5 Zlata vrtnica 2011 Po najlepši nasmeh v Trbovlje 1 Q I f ar smo volili, to smo dobili. Lepo 1^ prosim, naj nihče ne poreče, I \kako so krivi ti ali oni. K Pa ne bom o tem. Naslednje leto bo t še dovolj časa za vse. Prepogosto se 1 namreč prerine v ospredje vsakdan 1 s svojo mrzličnostjo. % Praznični dnevi, ki prihajajo, nam X ponujajo priložnost, da se ustavimo, spomnimo lepega, pozabimo na nepri-jetno in - začnemo na novo! Naše želje za spokojne in mirne praznike naj vas spremljajo vse tja do ponovoletnih dni. r\ ; Akcije 13 S Simbiozo in Zasavcem pri predsedniku " " Izredna seja Os Radeče 22 Spet hodim po poti čudežni, čutim, da srce domov si želi. Nočem nasmeha, ki ne pride iz srca, hočem le objem prijatelja. Ko zdnaj po snegu zadiši, pesem sliši se iz mest in vasi. Dlan naj poboža ljudi sveta, naj iskren bo božič, poln upanja ... Špegu za Pavla Krežeta 26 Šport 29 ... IN SREČNO NOVO LETO 2012!!! Veseli december 35 Stanislava Nova socialna zakonodaja 36 Zasavc-a izdaja ZmasPrint d.o.o. Gabrsko 11a, Trbovlje, tel. 03 56 53 920 Glavna in odgovorna urednica: Stanislava Radunovič. Uredniški odbor: Fanči Moljk, Anton Šutar, Irena Vozelj in Boštjan Grošelj. Lektoriranje: Boštjan Grošelj Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: ZmasPrint d.o.o. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Gabrsko 11a, 1420 Trbovlje Komerciala: 040 267 411,031 524 826 E- mali urednica: stanislava.radunovic@gmail.com, http://zasavc.gajba.net Zasavc je mesečnik, izhaja vsak tretji četrtek v mesecu. Polletna naročnina je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR, ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. SB Zahvaljujemo se vsem zvestim bralcem za novoletna voščila in lepe želje! Obljubljamo, da se bomo v naslednjem letu trudili, da bo naš in vaš časopis še boljši. SREČNO! pr Ljubiti loveka pomeni priznavati ga takšnega, kakršen je. Latinski pregovor Naslednja številka Zasavca izide 19. januarja 2012 Predsednik Danilo Türk z Zasavcem SlikA: arhiv FM. Naša bodočnost/Razmišljanja zasavc “c!že //a soetnje najjhre/ maj/na,/jotem />a raste, {e težave so //a začet/a oe/i/e, fiote/n />a so osa/’ (/an manjše. ” ^/ret/s/u/ireoo o or 12.11. Maja Ocepek, Pod hribom 21, Dol pri Hrastniku, sin Taj Golež 14.11. Mirnesa Bečirovič, Trg F. Kozarja 14a, Hrastnik, sin Džan 19.11. Dunja Banovič, Mestni trg 1, Trbovlje, sin Miha Gabrijel Karmen Terbovc, Breg 19 a, Loka, Sevnica, hčerka Eva 22.11. Ajda Oberžan, Ul. Sallaumines 9a, Trbovlje, hčerka Špela Azra Hadžič, Podvine 14, Zagorje ob Savi, hčerka Elma 23.11. Irena Tancer, Groharjeva 8, Kamnik, sin Miha 24.11. Nina Šuljagič, Trg borcev NOB 13, Dol prti Hrastniku, sin Sven Zdovc Vanja Funkel, Kal 1, Dol pri Hrastniku, sin Žiga Drnovšek 25.11. Bojana Šergan, Trg borcev NOB 18, Dol pri Hrastniku, hčerka Ajda Planinšek 26.11. Tjaša Galjot, Lobček 30, Grosuplje, sin Tai Katarina Houcke, Cerovica 23, Šmartno pri Litiji, sin Nik Melin Houcke 27.11. Mojca Hasič, Sv. Lovrenc 22, Prebold, hčerka Nastja 28.11. Eva Logar, Novi log 11, Hrastnik, hčerka Mia Gregorinčič 29.11. Manca Ašič, Pečarjeva ul. 1a, Zagorje ob Savi, sin Žak 1.12. Katarina Kralj, Cesta padlih borcev 9, Hrastnik, hčerka Naja Grohar Tamara Kellner, Log 10, Hrastnik, hčerka Enja Fatima Džanič, Podvine 13, Zagorje ob Savi, hčerka Latifa Nataša Drnovšek, Ulica talcev 38, Zagorje ob Savi, hčerka Maja Lebe- ničnik Z.12. Anja Drgan, Brnica 53, Hrastnik, sin Lan Drgan Lazar 3.12. Andreja Jamšek, UL Sallaumines 9, Trbovlje, sin Matevž Oberčkal 4.12. Maja Šmejc, Obrtniška 11 b, Trbovlje, hčerka Inja Bec 5.12. Almedina Suljkanovič, Trg revolucije 16, Trbovlje, hčerka Šaman ta La-vrinšek Tina Klančišar, Ulica prvoborcev 28, Zagorje ob Savi, hčerka Lara Fabjan 6.12. Maja Zibelnik, Babna gora 21, Polhov Gradec, sin Izak Sabina Unufrejščuk, Podkraj 93, Hrastnik, sin Aleksej 8.12. Irenca Jakopič, Loka pri Zidanem Mostu 82, Loka, hčerka Tijana Tavčar Suzana Bevk, Škofjeloška 13, Medvode, sin Samo Bevk Šali Dolores Kržišnik, Trg revolucije 4, Trbovlje, sin Tim 9.11. Petra Reberšak, Novi log 13, Hrastnik, sin Lan Železnik Rodilo se je 16 fantkov in 14 deklic! Iskreno čestitamo! Ob veselem dogodku se z vami veseli Zasavc! OPRAVIČILO Mamica Anita Berdajs iz Litijske ceste 12, Šmartno pri Litiji, je 9.11.2011 povila hčerko Alex Sedevčič. Do napake je prišlo zato, ker smo dobili nepopoln podatek, namreč mamica ni obkrožila spol otroka. Iskreno čestitamo! Ob veselem dogodku se z vami veseli ZASAVC! Mefistova razmišljanja Politični zverinjak Za nami so dnevi predvolilne kampanje in volitve same. Rezultati so znani, razplet še ne, saj bo imel Zoran Jankovič, ki je s svojo stranko na volitvah prejel največ, dobrih 28 odstotkov, glasov in je tako po javnomnenjskih predvolilnih anketah sodeč dokaj nepričakovano premagal največjega favorita Janeza Janšo za dobra 2 %, očitno imel velike težave pri oblikovanju učinkovite koalicije. Volitve 2011 so levo in desno v slovenskem političnem prostoru do te mere zameglile, da ni več jasno, kdo kam sodi in kdo bo v imenu neke politične opcije koga podprl in tako izrazil pripravljenost za sodelovanje z najverjetnejšim mandatarjem Zoranom Jankovičem. V Zasavju smo volili bolj ali manj tipično glede na tradicionalno politično prepričanje večine lokalnega prebivalstva. Večina volivk in volivcev na našem območju je tradicionalno bolj naklonjena strankam, ki se deklarirajo za leve, kot tistim, ki se na političnem trgu ponujajo kot desno usmerjene politične opcije. Je pa res, da so bili ljudje dokaj zmedeni, kam kdo od kandidatov dejansko sodi. Če pogledamo najprej v Radeče, kjer se je v državni zbor uspelo skozi volilno rešeto prebiti Matjažu Hanu, ki prihaja iz vrst SD, in upoštevamo, kako je potekal mandat, ki se je predčasno končal tako za Boruta Pahorja kot njegove socialne demokrate ter vse druge sestavne dele koalicije, ne moremo mimo ugotovitve, da SD ni vodil politike, ki bi jo lahko opredelili kot tipičen primer levičarstva. Pokončna drža, ki jo tako vztrajno izpostavlja v svojih izjavah Borut Pahor, pa je prepogosto mejila na udinjanje velikim partnericam v okviru EU namesto na iskanje lastnih poti za izhod Slovenije iz krize. V Zagorju je dovolj glasov za zagotovitev sedeža v DZ po dodatnih zapletenih izračunih pripadel Katarini Hočevar, kandidatki liste Gregorja Viranta. Kam sodi Gregor Virant, ki samega sebe ne uvršča ne levo ne desno, temveč nekam vmes? Vsaj glede na njegovo politično preteklost je njega in po njem imenovano listo zagotovo mogoče uvrstiti na desni politični pol Slovenije. V Trbovljah so mesto v DZ volivke in volivci namenili Barbari Žgajner Tavš, ki je tokrat kandidirala na listi Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča. Z omenjene liste so mandat volivci namenili tudi Jožetu Velikonji z Dola pri Hrastniku. Kam sodi Jankovič glede političnega prepričanja, ni moč dvomiti. Je pa vprašanje, ali lahko tudi njegovo poslovno dušo uvrstimo na levo stran politične slovenske tehtnice. Država je zagotovo tudi podjetje, vendar podjetje, v katerem je potrebno razumeti in reševati problematiko vseh slojev družbe. Prebivalstva ne moreš preprosto odpisati in preusmeriti na neko institucijo, tako kot pogostokrat počno slovenska podjetja, ki svoje viške delovne sile pošiljalo na Zavod za zaposlovanje in imajo občutek, da je problem rešen. Poleg učinkovitega ekonomskega vodenja države je v veliki meri potrebno obdržati predvsem socialni odnos med državljani in državo. V Hrastniku je v boju za pozicijo v DZ zmagal Ivan Hršak, ki je tokrat nastopil na listi DeSUS. Ne morem mimo dejstva, da DeSUS neučinkovito izrablja ogromen volilni potencial, ki ga ima v velikem številu upokojencev v Sloveniji. Šest poslancev v DZ je glede na možnosti izjemno boren rezultat. V Zasavju so se volivci odločali povsem primerljivo z ostalimi predeli države in tako soustvarili zanimivo politično menažerijo, iz katere bo mandatar težko sestavil koalicijo. Če mu bo to uspelo, pa ima veliko možnosti, da bo svoj mandat brez posebnih čustvenih pripadnosti znotraj koalicije vendarle uspešno pripeljal do srečnega konca. Mefisto Novice iz SVEE V SVEI vedno nekaj novega. Po skoraj tridesetih letih uspešnega vodenja je mag. Miroslav Štrajhar mesto predsednika uprave predal mag. Sonji Klopčič, dobitnici številnih priznanj, med drugim jo je revija Manager uvrstila med 25 izvirnih menedžerjev, revija Kapital pa med 50 vplivnih poslovnih žensk. StaR Bivši predsednik upravnega odbora Miroslav Štrajhar in nova predsednica Sonja Klopčič. Priznanje v Beogradu SVEA Lesna industrija d.d. se je uspešno predstavila tudi na 49. Mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu. Posebej smo izpostavili kuhinjski program ESTELLA. Izdelan je v naravnem hrastovem furnirju v več odtenkih toplih barv naravnega lesa in pokrivno barvan v beli ali vaniliji. S programom ESTELLA lahko dopolnjujemo tudi dnevni prostor in tako v domove najzahtevnejših kupcev prinašamo množico novih možnosti opremljanja. Program je oblikoval Svein oblikovalec Darko Šurina. Ocenjevalna žirija je prepoznala dovršeno oblikovanje in izdelavo ter ESTELLI podelila Diplomo za kvaliteten proizvod v skupini kuhinj in jedilnic. BM Estella 3 Ambient Priznanja zasavskim prostovoljcem so podelili v Hrastniku V dvorani delavskega doma KRC Hrastnik je bila v četrtek 17. novembra slavnostna podelitev priznanj Zasavčeve akcije Naj prostovoljec in Naj NVO. Udeležili so se je predvsem nagrajenci, organizatorji akcije in podžupan Vinko Žagar. „Z našo akcijo skušamo prostovoljstvu izkazati vsaj delček veljave in hvaležnosti, ki mu pripada,“ je dejala naša urednica Stanislava Radunovič. Izrazila je veselje, da obstajajo ljudje, ki jim nesebičnost in plemenitost nista tuji. Enako je menila Slavi Gala, predsednica Mreže Mrest, ki je predstavila po tri najbolje uvrščene in jim tudi čestitala. V uredništvo je do 17. oktobra prispelo 666 veljavnih glasovnic. Naj prostovoljci: Leon Janežič, Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Trbovlje Olga Špajzar, Društvo upokojencev Trbovlje Uroš Macerl, Eko krog Naj nevladne organizacije: Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Eko krog Društvo diabetikov Trbovlje Vinko Žagar je med drugim izpostavil pomen projekta m reženj a nevladnih Plačilo zanj pa je včasih neprecenljivo! organizacij Zasavja (Mrest), ki se izvaja Vsem društvom in posameznikom od leta 2009 in ga delno financira prostovoljcem pa izrekam ne samo Evropski socialni sklad. "Samo želimo si čestitke, temveč tudi iskreno zahvalo za lahko, da bo še več takšnih projektov vse prebite ure, za vse zamisli in izvedbe, tudi v prihodnje. Tudi sam sem za vsako ponujeno roko sočloveku ..." sodeloval v mnogih podobnih akcijah, zato vem, kako pomembno je to delo. Slika in besedilo: Tanči Moljk Letošnji nagrajenci akcije Mresta in našega časopisa. ZaSEMC 15. december 2011 Perspektive slovenskega in zasavskega tehniškega izobraževanja V četrtek, 17. novembra, je bila v okviru praznovanj ob 50-letnici Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje okrogla miza, ki jo je povezovala Vida Petrovčič. Gostje so bili Jure Perme, direktor ETI GUM d.o.o. Izlake, Teja Urbanija z Območne obrtniško-podjetniške zbornice Trbovlje, Staša Baloh Plahutnik z GZS, Območne zbornice Zasavje, Marjetka Bizjak, ravnateljica STPŠ, mag. Vinko Logaj, generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih in Elido Bandelj, direktor Centra RS za izobraževanje. Vsi so bili enotnega mnenja, da je poklicno in strokovno izobraževanje nujno, saj so tehniška in druga strokovna znanja potrebna za normalno življenje in delovanje podjetij. Srednješolske programe organizirajo v kombiniranih razredih, kjer je pouk splošnih predmetov, strokovne predmete pa za posamezne smeri. Četrtino kurikuluma oblikujeta šola in delodajalec, da se praksa ustrezno organizira, tako da dijaki pridobijo ustrezna praktična znanja. Delodajalci imajo na delovni praksi možnost spoznati bodočega delavca. Delovna praksa je težje izvedljiva pri manjših podjetnikih, ki morajo zagotoviti pravočasno izvršitev naročil, zato nimajo dovolj časa za mentorstvo dijakom. Za pridobitev znanj in formalne izobrazbe imajo dijaki in iskalci zaposlitve, prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, možnosti usposabljanja in prekvalifikacije. Sogovorniki so poudarili pomen usmerjanja učencev v nadaljevanje šolanja. Kje bodo nadaljevali šolanje, imajo pomembno vlogo starši, ki jim nemalokrat svetujejo po svoje in ne prisluhnejo otrokovim željam, kaj bi v življenju radi počeli. Negativno vplivajo tudi plače tehniških in strokovnih poklicev, ki so večkrat podcenjeni in manj plačani. Izpostavili so primerjavo plačila vodovodnemu inštalaterju in pravniku, ko za opravljeno storitev računata enak znesek. Običajno naročniki njunega dela ne cenijo enako, ne upoštevajo izkušenj in znanja, saj naj bi bilo inštalaterjevo delo bistveno manj vredno od pravniškega. V razpravi je bila poudarjena tehnološka opremljenost učilnic in delavnic na šolah, da lahko dijaki sledijo razvoju. Poudarili so pomen temeljnih znanj, ki se kasneje nadgrajujejo. Nedvomno so tehniški poklici perspektivni, saj se moramo zavedati, da bi lahko pomanjkanje teh kadrov povzročilo marsikatero nevšečnost v vsakdanjem življenju in normalnem poslovanju podjetij. STPŠ je bila ves čas tesno povezana z gospodarstvom, se skušala prilagajati njegovim potrebam, a spremembe čez noč niso mogoče, saj trajajo več let. Nedvomno ima vse podlage, da obstane v izobraževalnem sistemu še naprej. Vrednotenje teh poklicev pa bo pomembno vplivalo na vpis za šolanje na poklicnih in strokovnih šolah srednje, višje in visoke stopnje. Besedilo in slika: Irena Vozelj Vida Petrovčič je povezovala okroglo mizo tako, da je bila tema tehniškega izobraževanja rdeča nit večera, ob njej Marjetka Bizjak, ravnateljica STPŠ, ki je predstavila 50 let dela izobraževalne ustanove. 50 let STPŠ Trbovlje V trboveljskem Delavskem domu se je 6. decembra zvečer odvijala slovesnost ob 50-letnici SŠTP Trbovlje. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja učiteljici matematike Mojci Baloh, učencu 4. letnika Mateju Pečniku in vsem trem zasavskim občinam: Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Za kulturni program so poskrbeli sedanji in nekdanji učenci šole. StaR Priznanja STPŠ so dobile tudi občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. V imenu vseh se je zahvalil trboveljski župan Vili Treven. Vili Treven obiskal VDC Zagorje ob Savi V Varstveno-delovnem centru Zagorje je med 114 varovanci tudi 34 Trboveljčanov. Med ostalimi dejavnostmi organizirajo zaposlitev pod posebnimi pogoji, kar invalidom omogoča ohranjanje pridobljenih znanj in razvoj novih sposobnosti. Njihov glavni motiv je delo, ki omogoča kakovostno življenje, saj omogoča bolj enake možnosti. Proizvodno sodelujejo s številnimi podjetji, izdelujejo tudi lastne izdelke papirne galanterije in izdelke z ročnim vezenjem. To jim omogoča, da pridobijo sredstva za kritje materialnih stroškov, nagrad, izletov in letovanj, kulturnega in športnega udejstvovanja. VDC sodeluje tudi s Komunalo Trbovlje, društvom Sožitje ter Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje. Trboveljski župan Vili Treven jih je 17. novembra obiskal, se seznanil z dejavnostmi centra, si ogledal delo, druženje in rekreacijo. Z direktorico Ano Režun sta obljubila, da bosta še naprej dobro sodelovala. Besedilo: po virih Irena Vozelj Projektni teden na Srednji šoli Zagorje Naša šola se trudi za izboljšanje kakovosti na vseh področjih dela na šoli, zato smo se vključili v projekt Šole za ravnatelje: Usposabljanje za samoevalvacijo. Tim, ki se teh izobraževanj udeležuje, prenaša znanje na sodelavce z izvajanjem delavnic. Skupaj smo izbrali dva cilja: kurikularni cilj in cilj o vrednotah, katerima se bomo bolj posvečali v letošnjem šolskem letu. Menimo, da moramo izboljšati poklicne kompetence, saj izobražujemo dijake za različne poklice. Zelo pomemben se nam zdi tudi bonton in moralne vrednote naših dijakov. Temu je bil namenjen tudi letošnji projektni teden, ki je potekal od torka 8. do četrtka 10. novembra. Sreda in četrtek sta bila namenjena strokovnim ekskurzijam. Dijaki programa zdravstvene nege so obiskali Pediatrično in Nevrološko kliniko, Reševalno postajo in Negovalno bolnišnico v Ljubljani, Hospic, trboveljsko bolnišnico, postojnsko porodnišnico in Postojnsko jamo, Onkološki inštitut in za razvedrilo Pivovarno Union. Bodoči ekonomski tehniki so v Ljubljani šli v parlament ter si ogledali Šolski muzej in živalski vrt. Dijaki višjih letnikov programa gastronom - hotelir in gastronomija so šli na Dolenjsko, kjer so obiskali Novo mesto, vinsko cesto in Kettejev rojstni kraj. Pomočniki v biotehniki so bili na Bogenšperku in v Mirni. Dijaki prvih letnikov programa trgovec in gastronom - hotelir so obiskali Hotel Mons in Vrhniko, kjer se je rodil Ivan Cankar. Dijaki drugih letnikov so šli v Zdravilišče Laško, Pivovarno Laško in rojstni kraj Antona Aškerca. Preostala dva dneva so na šoli potekale delavnice, ki so jih vodili učitelji in zunanji sodelavci: KUD Anarhiv, Mladinski centerTrbovlje, gospaGramčevazZavodaza šolstvo, Centerza varnejši internet SAFE-SI. Razredniki smo z dijaki razpravljali, kaj so vrednote in katere so za njih pomembnejše, nato so o tem izpolnili anketni vprašalnik. Vsi dijaki prvih letnikov so sodelovali v delavnicah Bonton na internetu, ki so jih izvajali predstavniki Centra za varnejši internet 5AFE-5I. Ker je Slovenija članica EU, se nam je zdelo pomembno, da dijaki poznajo tudi EU in njene članice. Izvedli smo še delavnice: Zdrav življenjski slog, Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka dojk, Diskriminacija in spletno socialno omrežje, Dostopnost do zdravil v državah tretjega sveta, Socialna neenakost, Lik zdravstvenega delavca in njegove vrednote, Finančna pismenost, Gostinska pravila poslovanja, Bonton - voščila in obdarovanje, Bonton in pravila obnašanja pri mizi. Mladinski center Trbovlje je izvedel tri delavnice z naslovom Učenje nenasilnega dialoga, kar naši dijaki zelo potrebujejo. Zunanji izvajalci KUD Anarhiva so imeli delavnice z naslovom Aktivno državljanstvo. Zunanji sodelavci pa so izvedli delavnice Pravična trgovina. Dijaki 1. letnika programa gastronom - hotelir so si ogledali demonstracijo uporabe gasilnih aparatov, medtem ko so 3. letnik in nekaj dijakov in dijakinj 4. letnika programa zdravstvena nega promovirali prvo pomoč pred Šparom v Zagorju. Prikazali so praktično uporabo defibrilatorja. Večina delavnic in strokovnih ekskurzij je bilo podrejenih našima dvema ciljema: poklicni usposobljenosti in razvijanju vrednot naših dijakov. Rezultati so plakati, ki so jih izdelali, voščilnice, anketni vprašalniki, upamo pa, da tudi novo znanje in spretnosti. Barbi Vidmar Urbanistična delavnica za območje Evroparka v občini Zagorje Skupina študentov in diplomantov Fakultete za arhitekturo, Katedre za urbanizem z ljubljanske Univerze je v zagorskem Kulturnem centru Delavski dom, predstavila rezultate Urbanistične delavnice za območje Evroparka v Zagorju. StaR Ena od maket vizije Evroparka. Dobrote španske kuhinje v SŠ Zagorje. Španska kuhinja V v SS Zagorje Zvoki flamenka in plesalke Plesne šole Urška so po pozdravnem govoru ravnateljice Anice Ule Maček popeljali obiskovalce na nenavadno potovanje, kjer so se okusi toplega španskega podnebja mešali z meglenim zagorskim novembrskim večerom. S pomočjo toplih zvokov so učenci SŠ pokazali, česa so se naučili o španski kuhinji v enem od renomiranih hotelov Kempinski na sloviti španski obali. Polni vtisov so pripovedovali o svojih doživetjih in izkušnjah, ki so jih pridobili v okviru projekta Comenius. StaR PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle tretjič v Zasavju PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle v Zagorju, ki deluje pod okriljem Regionalnega centra za razvoj in pokriva celotno zasavsko regijo, je javno veljavni program neformalnega izobraževanja. Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in se niso zaposlili. Ker so izpadli iz rednega izobraževanja, so mladi največkrat nemotivirani. Bistvo programa PUM je pomagati, da dokončajo izobraževanje ali si poiščejo zaposlitev, hkrati pa jih spodbuja, da premagajo ovire in odpravijo vzroke za svojo neuspešnost. V zasavskem PUM-u je letos vključenih 20 udeležencev iz občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Litija. Z aktivnostmi animacije in motivacije še nadaljujemo, saj lahko vključimo maksimalno 24 udeležencev, mladi pa se lahko vključujejo celo šolsko leto, do zapolnitve prostih mest v skupini. Poleg učenja in iskanja zaposlitve se v programu posvečamo različnim izbirnim in produkcij- skim projektom ter interesnim dejavnostim. Tako mladi v PUM-u družabno in koristno preživljajo prosti čas, saj imajo možnost sodelovanja v različnih delavnicah, kjer z delom pridobivajo pozitivne izkušnje ter spoznavajo nove načine ustvarjalnosti in možnosti za samozaposlitev. V letošnjem šolskem letu so se udeleženci odločili za športne aktivnosti, kuharske delavnice, delavnice izdelave čevljev ali copat s čevljarjem Bogom Ostrožnikom, fotografske delavnice z mladim fotografom Lovrom Rozino, filmske delavnice, kjer bodo posneli promocijski film o PUM-u, delavnice kreativnega ustvarjanja: izdelave nakita, čestitk, okraskov, učenje španskega jezika, izdelavo pumovske kronike. Izvajamo tudi različne preventivne delavnice na teme, ki zanimajo mlade, spoznamo in povabimo različne goste po željah udeležencev, ob koncu šolskega leta bomo ob dnevu odprtih vrat pripra- vili razstavo vseh naših izdelkov v PUM-u in še in še. Med izvajanjem programa PUM Zasavje smo vzpostavili dobro sodelovanje z našimi partnerji (CSD-ji, Zasavsko ljudsko univerzo, Centrom za informiranje in poklicno svetovanje), še posebej pa je potrebno izpostaviti dobro sodelovanje z vodstvom ZRSZ OS Trbovlje in s svetovalkami na uradih za delo, s katerimi ohranjamo redne stike v smislu animacije in motivacije potencialnih udeležencev, prijavljenih na Zavodu, za vključitev v program PUM, saj se na podlagi dosedanjih izkušenj največ mladih vključi v program po njegovi napotitvi. V sodelovanju z njim izvajamo tudi informativna srečanja tako na lokaciji ZRSZ, OS Trbovlje, kot tudi na RCR, kjer se program PUM izvaja. Program PUM je financiran s strani Ministrstva za šolstvo in Evropskega socialnega sklada. Ida Smajlagič, mentorica PUM Zasavje Zasedba Filozofske fakultete »Mi smo univerza« zahteva reforme univerzitetnega šolstva Dober mesec po zasedbi ploščadi pred ljubljansko Borzo sta konec novembra gibanji Mi smo univerza in 150 zasedli nekaj učilnic na Filozofski fakulteti v Ljubljani in jih razglasili za osvobojeno območje. Po besedah enega izmed vodij zasedbe Mihe Kordiša zahtevajo izboljšanje kakovosti slovenskega šolstva, ukinitev bolonjske reforme, prestrukturiranje zaposlitvene politike na univerzah, brezplačen študij, štipendije, ki bi bile dostopne vsem študentom v težkem socialnem položaju, ter ohranitev absolventskega staža. Zasedba FF je potekala mirno, protestnike so podprli tako dekan FF Andrej Černe kot nekateri profesorji te fakultete, med njimi tudi pisatelj Boris A. Novak. Mi smo univerza so tako zasedli nekaj predavalnic v pritličju stavbe na Aškerčevi, kjer tudi prenočujejo. »Če se bo to prijelo, zakaj bi sploh šli ven? Ljudje se sem prihajajo učit, pridejo tudi z drugih fakultet,« je na vprašanje, do kdaj bodo vztrajali, odgovoril Kordiš. Zaradi zasedbe so nekatera predavanja - predvsem tista, ki bi morala potekati v pritličju fakultete - odpadla, za druga so na FF našli nadomestne prostore. Tako se ne zgodi redko, da se v poddekano-vo pisarno stlači 20 ljudi in tam posluša predavanja slovenistike. Kljub zagotovilom Kordiša, da z zasedbo nočejo motiti študijskega procesa, je njihova okupacija predavalnic zaradi stalnih odpovedi predavanj naletela tudi na negativen odziv med študenti. Iz nekaterih okupiranih predavalnic so tako protestnike pregnali kar študentje sami. Andreja Gradišar Slovenski zajtrk Primarni proizvajalci in podjetja ži-vilsko-predelovalne industrije so 18. novembra za zajtrk podarili osnovna živila - mleko, kruh, jabolka in med. Otroci v slovenskih osnovnih šolah so ta dan zajtrkovali izključno slovensko hrano. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Kmetje, kmetijska podjetja, živilsko-predelovalna podjetja in čebelarji so prispevali 19.165 kilogramov kruha, 2.683 kilogramov masla, 53.663 litrov mleka, 3.220 kilogramov medu in 32.040 kilogramov jabolk. V projekt je bilo vključenih 828 osnovnih šol in 707 vrtcev oziroma 268.314 otrok, vzgojiteljev in učiteljev. Ob tej priložnosti so bile prilagojene učne vsebine, dan pa je bil namenjen spoznavanju zdrave prehrane. V šolah in vrtcih so se lahko odločili tudi za obisk kmetije ali mlekarne, v svoje vrste so lahko povabili tudi kakšnega strokovnjaka, je pojasnil generalni direktor direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na ministrstvu za šolstvo in šport Boris Černilec. Srečanje s čebelarjem na PŠ Čemšenik v okviru akcije Slovenski zajtrk. V cerkvi sv. Jakoba V Sedražu praznovali poezija Martina Zvera dan rudarjev Nedeljsko popoldne so zadnjo novembrsko nedeljo v cerkvi sv. Jakoba na Dolu posvetili poeziji. Svoja razmišljanja o svetu, sebi, medsebojnih odnosih, naravi in čudežih stvarstva je posredoval Martin Zver iz Ljubljane, ki se sicer večkrat mudi v Zasavju, saj od tod izvira njegova žena Ana. Njegova poezija je zaenkrat samo v njegovi lasti, saj se še ni lotil izdaje v knjižni obliki. Pri interpretaciji mu je uspešno pomagal filmski in televizijski igralec Pavle Ravnohrib, kar je vsebino besedila še nadgradilo. Fanči Moljk Čeprav v Sedražu, slikoviti vasici nad Breznom na poti v Rimske Toplice, nimajo več rudnika, se že skoraj dvajset let na god sv. Barbare poklonijo tej mučenici. Vhodi v jamo so že zdavnaj zaprti, vas Govce nad Sedražem, ki jo je načelo rudarjenje, pa je zravnana z zemljo. Tudi letos so organizirali povorko rudarjev v svečanih oblačilih in ob spremljavi godbe na pihala. Rudarsko uniformo sestavljajo črne hlače in suknjič, črna kapa in bele rokavice. Posebnost je 28 zlatih gumbov na suknjiču, ki naj bi simbolično predstavljali starost sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, ko je umrla mučeniške smrti. Najprej je povorka zavila od gasilskega doma do cerkve, kjer je bila maša, potem pa so se vrnili v gasilski dom, kjer so imeli družabno srečanje. Dodajmo, da imajo lep kip sv. Barbare tudi v dolski cerkvi. Besedilo: Fanči Moljk, fotografija: Alojz Primon Pavle Ravnohrib z Martinom Zverom. Podeljene nagrade Turističnega društva Trbovlje V petek 9. decembra je Turistično društvo Trbovlje na slavnostni prireditvi podelilo priznanja najbolj zaslužnim sodelavcem. Na prireditvi sta v gledališki dvorani Delavskega doma spregovorili podžupanja Barbara Žgajner Tavš in predsednica TDT Marija Juraja. Nagrado Zlata vrtnica za leto 2011 je prejel dr. Janez Bizjak, po osnovni izobrazbi arhitekt, ki pa je velik del svojega življenja posvetil naravi in razvoju turizma. Svoj čas je bil tudi direktor Triglavskega narodnega parka. Žgajner Tavševa in Juraja sta med drugim v svojih nagovorih številnim obiskovalcem ugotovili, da v Trbovljah obstaja vse večji posluh in interes za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini. Tekst in slika: M. A. Š. Povorka v spomin sv. Barbare. S pesmijo v sanjsko deželo Članice ŽPZ KUD Svoboda Dol pri Hrastniku so imele v petek 18. novembra v kinodvorani na Dolu letni koncert, ki so ga poimenovale S pesmijo v sanjsko deželo. Tak je bil tudi njihov program, ki so ga izvajale pod taktirko zborovodkinje Karmen Lindič: Jesenska uspavanka, Sanjaj lepe sanje itd. V drugem delu so z različnimi spremljavami pele Avsenikove: Moj rodni kraj, Lepo je biti muzikant in druge. Koncert so popestrili gostje: folklorna skupina iz Trbovelj, citrarka Cita Galič in harmonikar Boris Gunzek. Iz glasbene šole so obiskovalce razveselile Nives Jakopič in Tjaša Kos s flavto ter Marjana Stradar, ki je igrala na klavir. Teden kasneje so koncert ponovile v Hrastniku, pele pa so tudi v Zasavskem gurmanu med pričakovanjem Miklavža. Besedilo: Fanči Moljk izasavc 15. december 2011 Oglasno sporočilo zasavc Implantati tudi pri nas IS tel.: OB/56 31100 fsr. 03/56 31 102 GSM: 040/66 55 88 Ki Dom in vrt 14, 1420 Trbovlje ovljew J | Pogoj za lep nasmeh in, kar je še najbolj pomembno, za zdravo življenje so zdravi zobje. Kadar redni obiski pri zobozdravniku ne zadostujejo in ostanemo brez enega ali več zob, obstaja možnost zobnega vsadka. Za takšen poseg ni potrebno, da greste daleč. Tisti, ki iz cele Slovenije že prihajajo k Branku Tarlaču in dr. Nebojši Ščepanoviču v ordinacijo Zobar d.o.o. v Trbovljah, dobro vedo, da so prišli v prave roke. Ravno v tem mesecu je ordinacija dopolnila dvajset let svojega obstoja. Prijazna ekipa, moderno in prijetno opremljeni prostori z vsemi sodobnimi medicinskimi pripomočki vzbujajo zaupanje. Zaprosili smo dr. Ščepanoviča, ki se med drugim ukvarja tudi z estetsko stomatologijo, da nam na kratko predstavi ta poseg, ki ga uspešno izvaja že nekaj let. Implantat je zobni vsadek, implantacija pa je kirurški postopek, pri katerem vstavimo v kost titanov vijak, na katerega kasneje namestimo zobno krono. Implantat je lahko samostojen zob, kadar pacient ne želi brusiti svojih naravnih zob, lahko pa je tudi nosilec fiksne (mostička) ali pa totalne proteze. Postopek se običajno izvede v lokalni anesteziji in ni boleč. Sluznico na grebenu (dlesen, kjer naj bi bil zob) prerežemo in s posebnimi instrumenti pripravimo kostno težišče za titanov vijak. V to ležišče vstavimo (privijemo) zobni implantat. Sluznico ali dlesen nad implantatom ponovno zapremo s kirurškimi šivi. Titan je telesu prijazna kovina, zato se implantat po vstavitvi čvrsto zraste s kostjo, kar lahko traja tudi več mesecev. Nanj pričvrstimo prevleko, mostiček ali protezo. Če ni dovolj kosti na mestu vsaditve, to rešimo z avgmentacijo kosti - vodeno kostno regeneracijo. Seveda to podaljšuje proces implantacije. Poleg tega moramo biti pozorni na nekatere sistemske bolezni, recimo diabetes, krvne bolezni, močno osteoporozo. Pacienti s parodontozo morajo najprej sanirati to obolenje in šele potem lahko pričnejo s procesom implantacije. Za poseg niso primerni psihiatrični bolniki, zasvojenci z alkoholom ter bolniki z diabetesom in tisti, ki veliko kadijo ali so na kemoterapiji. Za vse ostale je poseg nekaj čisto običajnega. Po posegu so obvezne kontrole na vsakih šest mesecev, garancija je pet let, obstojnost takšnega zoba ob pravilni in redni higieni je vsaj 10 let, lahko pa tudi trajna. Dr. Ščepanovič vsadke še posebno priporoča za nadomestitev zadnjih zob, pri pacientih, ki se želijo izogniti nošenju zobne proteze, in pri pacientih, katerim manjka posamezen zob, pri čemer sta sosednja dva zoba popolnoma zdrava. Toda vsak pacient je primer zase, zato se mora najprej o vsem podrobno pogovoriti s svojim zobozdravnikom, ki bo predlagal najboljše rešitve tako z zdravstvenega kot estetskega stališča. Moderno opremljena ordinacija in vrhunska strokovnost - jamstvo za uspeh. Po lepši nasmeh in boljšo samopodobo gremo torej v Trbovlje! StaR Vesel božič in srečno novo leto! ZLATARSTVO - URARSTVO ZDENKA BAJDE STAROGRAJSKA 36, 1433 RADEČE TEL.:(03) 56 85 064 GSM: 031 598 215 Vesele božine praznike in srečno novo leto! Gostišče pri Vidrgarju Spoštovane Hrastničanke in Hrastničani, dragi Zasavčani! Želimo vam vesele in prijetne praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2012. Iskrene čestitke tudi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan Miran Jerič občinski svetniki J V Kšefti Valvasorjev trg 3 1 270 Litija produkcija lokalnega TV programa, te!./fax: 01/8983-029, 8984 209, dokumentarnih in promocijskih f (s—0\ \ 8980-390 filmov, glasbenih spotov in LL^^LJ GSM: 041 681-584 snmoanje'prireditev za interno ÄVigMI 04, 765-„3 uporabo in javno prikazovanje, z > # g možnostjo sponzoriranja pastanltß DLCjlU 1 P trženje in produkcija za gospodarsko ■ *•' m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ ^ E-mail: atv.signal@sioI.net OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! l/J II I———f ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > bar Sedmica lokalna televizija ETV etv etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 p Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:......................... Telefon:................................. Naslov:................................. Davčna številka:......................... nrastmk - trbovlje - zagorje - litija - radeče Podpis:. I — — — 1 r ■■ — — j Podjetniški kotiček | zasavc ( Informacije o tujih trgih Investicije podjetij v pridobivanje informacij o zanimivih trgih so povezane s tveganjem relativno velikih stroškov (šunk costs), ki bi jih morala podjetja vložiti brez natančne ocene o možnosti za njihovo povrnitev. Na spletnem portalu www.izvoznookno.si je kot pomoč na voljo obsežna zbirka ažurnih in uporabnih informacij o poslovnem okolju 51 držav, ki jih izvozniki potrebujejo za lažje odločanje glede nastopa na tujih trgih. Za vsako državo so na voljo osnovna predstavitev, pregled gospodarskih gibanj ter informacije o poslovni zakonodaji, prodaji, carinah, izvoznih dokumentih, možnostih financiranja izvoza in zavarovanja, distribucijskih poteh, tržnem komuniciranju, poslovnih običajih, poslovnih imenikih, itd. Z zagotavljanjem tovrstnih informacij portal zmanjšuje stroškovni prag podjetjem za nov vstop na tuje trge. Še zlasti to velja za mala in srednje velika podjetja za katere nastop na tujih trgih predstavlja relativno velik strošek in s tem dodatno tveganje. Katere poslovne običaje morate spoštovati v Rusiji Za Ruse so značilne širokosrčnost in čustvenost, pozitivna poslovna drznost in širokopoteznost, spontanost in hkrati neverjetna gostoljubnost. Zdi se, da so bolj sproščeni in morda manj togi, kot je včasih ponavadi kje drugje, čeprav so na najvišjih položajih prav tako ali celo še bolj uglajeni, kot je v navadi. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri poslovni običaji, katerih poznavanje je nujno za uspešno sklepanje poslov v Ruski federaciji. Posel gradijo na osebnih poznanstvih in medsebojnem zaupanju. Večinoma so korektni partnerji, in če z njimi dlje časa posluješ, poslovne vezi pogosto prerastejo v prijateljske. Poslujejo po načelu usluga za uslugo. Pri poslovanju z njimi so zelo pomembna osebna poznanstva ali reference prijateljev. Če ste novinec v Rusiji, je zato nujno poiskati strateškega partnerja, ki že dela v Rusiji, ali nekoga, ki vas bo pripeljal do pomembnih ljudi ali o vas povedal kaj dobrega, vas predstavil kot zaupanja vrednega partnerja. Izbiro darila pojasnite z zgodbo. Ko se odpravljate v Rusijo, imejte s sabo darilo za poslovnega partnerja. Če ga osebno še ne poznate, mu podarite nekaj pristno slovenskega, na primer grafiko vašega ali kakega drugega slovenskega kraja, knjigo o Sloveniji, borovničevec, zdravilno medeno žganje ali steklenico dobrega slovenskega vina. In ne pozabite na zanimivo zgodbo, ki bo pojasnila vašo izbiro darila in zbudila še večje zanimanje za Slovenijo. Tako boste pokazali, da ste za izbiro darilo vzeli čas in ga izbrali z dušo, kar bo na partnerja naredilo vtis. Rusi imajo radi dialog. Ko imate ruske partnerje prvič na obisku, je primerna uporaba standardnih vljudnostnih vprašanj. Pozanimajte se, ali je bil polet prijeten, povprašate jih lahko o prvih vtisih o Sloveniji, o vremenu v Rusiji... Rusi imajo radi dialog. Če v vas začutijo sorodno dušo in se v vaši družbi po napornem dnevu sprostijo, se odprejo navzven in kaj hitro steče pogovor še o čem drugem kot o poslu. Ne zavrnite povabila ruskega partnerja na dom ali dačo. Nikar ne zavrnite povabila ruskega partnerja k sebi domov ali na dačo - počitniško hišico, kamor ne pride vsakdo. Če ste povabljeni, pomeni, da vam zaupajo in vas tudi osebno sprejemajo v svoj prijateljski krog, kar je zelo dobro znamenje. Na obisk ne pridite praznih rok. Pametno je poznati vsaj eno rusko zdravico. Pri Rusih je v navadi, da ob praznovanjih in prijateljskih srečanjih kar množično nazdravljajo z zdravicami. Zato je pametno, da se poslovnež nauči vsaj eno zdravico. Ne pričakujte pa, da vam bodo ob trku s kozarci gledali v oči - to pri njih ni v navadi. Šalam na račun Rusov se v njihovi navzočnosti izognite. Prepovedane so šale na račun Rusije, ruskih navad, verskih prepričanj in druge svetovne vojne. Po naravi so namreč veliki domoljubi, z zvrhano mero narodne samozavesti. In čeprav sami radi stresajo šale na svoj račun, tujcem tega ne dovolijo. Ponudite kavo ali zeleni čaj. Resen ruski poslovnež se nikoli ne opija, prej nasprotno. Svojemu ruskemu gostu ponudite dobro kavico ali zeleni čaj. Ta je Ruse popolnoma zasvojil. Naj bo v lističih, ne v filter vrečkah. V hladilniku imejte tudi paradižnikov sok - številni Rusi ga naravnost obožujejo. Ne žvižgajte, to odganja denar. Nevljudno je imeti roke v žepih ali kazati na nekaj s kazalcem. In ne žvižgajte pesmic doma ali v pisarni. Rusi so dokaj vraževerni in pravijo, da žvižganje odganja denar. Rusi zelo cenijo partnerje, ki se učijo njihovega jezika. Poslovneži, ki se pripravljajo na vstop na ruski trg, morajo poskrbeti za dobro znanje ruskega jezika ter poznavanje kulturnih in poslovnih navad svojih partnerjev. Presenečeni boste nad dejstvom, da vam bo že znanje nekaj fraz ali besedic v ruščini pomagalo prebiti led pri navezovanju pristnih poslovnih stikov. C ; X Opravičilo Verjamemo, da so se Trboveljčani razveselili, ko smo napisali, da je Sandi Češko Trboveljčan. Če upoštevamo mesto rojstva smo v večini res Trboveljčani. Torej najbogatejši Slovenec je rojen v Trbovljah, živi pa na Izlakah. Uredništvo se za napako opravičuje tako bralcem, kot tudi Sandiju Češku. Podjetniški kotiček je za vas pripravila Irena Meterc V______________________________________________________J Akcija Zeleni kotiček Spoštovane bralke in bralci! Spoštovani bralke in bralci ZASAVCA! Želimo vam predstaviti Zeleni kotiček, v katerem vam bodo strokovnjaki vsak mesec posebej pripravili ustrezne nasvete: kako saditi, gnojiti, obrezovati, vzdrževati okrasni vrt in balkonsko cvetje, da bo vaše delo vredno občudovanja. Zdaj je mesec december, čas, ko narava počiva od obilja, ki nam ga je v naše veselje nudila skozi tri letne čase. Vi se sedaj v miru pripravljate na prihod novega, načrtov in upanja polnega leta, zato naj vam tokrat svetujemo, kaj storiti v prihajajočem mesecu januarju. Proti koncu meseca se lotimo prvega, nadvse pomembnega škropljenja sadnega drevja proti nadležnemu škrlupu na jablanah in proti moniliji, ki je poleg listne luknjičavosti najbolj napadalna češnjam, breskvam in marelicam. Za škropljenje uporabimo bakrov sulfat, pod različnimi imeni ga dobite v kmetijskih trgovinah. Je okolju neškodljiv, zato s tem pripravkom ne bomo motili sosedov. Škropimo, ko je temperatura zraka nad 5 stopinj Celzija, v brezvetrju, najraje dopoldne. Uporabimo zaščitno masko za nos in usta. Če so razmere ugodne, že lahko sadimo sadno drevje. Da se dobro ukorenini. Ni pa vseeno, kako to počnemo. Za večino nizkih sort v našem vrtu velja, da slabo koreninijo, potrebujejo pogosto zalivanje in čvrsto oporo. Zato dober nasvet: v trgovini kupimo AGRO VERMIT, mleti mineral, ki odlično zadržuje vlago in s tem spodbuja rast. Koreninski splet potopimo v vodo, ga otresemo in temeljito obsujemo z AGRO VERMITOM. Preostanek pomešamo med sadilno zemljo, še enkrat zalijemo in temeljito potlačimo. Sadilni kol nastavimo na južno stran sadike. Zgodnje pomladansko sonce namreč požene po deblu sok, ki ponoči zmrzne. Nastane debelna razpoka, udobno skrivališče škodljivcev. Kako ugodno na rast koreninskega spleta deluje AGRO VERMIT, pa je razvidno iz testne slike. Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike. MK Proizvaja: VERMIT GROUP CKŽ 137, 8270 Krško Tel.: +386-749-22-463 vermit-group@siol.net www.vermit-group.si Spet imamo lepo in koristno akcijo za vas! V Trbovljah je odprt novi kozmetični salon DermaPolis, ki bo za vas v vsaki številki pripravil majhno in prijetno presenečenje. Tokrat je to brezplačna masaža hrbta. In, če vam bo pri njih všeč, si potem še privoščite DIAMANTNI PILING OBRAZA-mikrodermo-abrazijo, ki je novost v Zasavju. Vaše kupone pošljite na naslov: Zasavc, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje s pripisom: za DermaPolis. Tisti, ki bo imel pri žrebanju največ sreče dobi brezplačno masažo hrbta. Veljajo le originalni kuponi. g \ Zasavc / Dermapolis Ime, priimek:___________________________________ Telefon: --------------------------------------- Naslov:_________________________________________ Brezplačna masaža hrbta. V_________________________________________________J w DermaPoliS POLONA ŠMID S.P. Trg revolucije 4b, 1420 Trbovlje +386 51 606 306 ^ _ info@dermapolis.si _ www.dermapolis.si (N Dobrodelna akcija v knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje Ker je december čas obdarovanj in naj bi bil še posebej čaroben in prijazen do najmlajših, so se v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje odločili, da pomagajo trboveljskim otrokom. Tako v času od 1. do 23. decembra v knjižnici poteka akcija z imenom Polepšajmo otrokom praznike - zbirajo topla otroška oblačila (kape, šale, rokavice, puloverje, jopice, žabice in še in še) pa tudi slaščice. Prosijo vas, da pobrskate po omarah in prinese vse, kar vam ni več prav ali všeč in tudi, da prinesete sladkarije, ki vam ne gredo več v slast - vse zbrane stvari bodo 23. decembra predali Območnemu združenju Rdečega križa Trbovlje. Zbirne škatle so postavljene v Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje - na oddelku za odrasle, na mladinskem oddelku in v enoti Dom svobode. Prinesite, prinesite in smeh na otroške obraze privabite! :) Katra Hribar Frol Sovretov večer z dr. Dimitrijem Bartenjevom Sovretov večer v hrastniški knjižnici bi bil lahko resen, morda celo dolgočasen dogodek, pa smo se ob pogovoru zabavali in izvedeli marsikaj novega o našem velikem rojaku. Z obiskom nas je pred Sovretovim rojstnim dnevom namreč počastil dr. Mitja Bartenjev, zaslužni slovenski zobozdravnik in nekdanji dekan Medicinske fakultete v Ljubljani, Sovretov priženjeni nečak; njegova stara mama je bila sestra Sovretove žene Bince. Intelektualec, duhovit, bistrega uma in duha. Med številnimi udeleženci je bilo veliko krajanov Šavne Peči, mag. Hedvika Pavlica Kolman, ki je pred 15 leti predlagala obeležje v Šavni Peči, župan Miran Jerič, podžupan Vinko Žagar in drugi. Dr. Mitja je Sovreta velikokrat obiskoval, vendar so bili največkrat pri ženi Binci v dnevni sobi oziroma kuhinji, da ga niso pri delu preveč motili. Obiskovalce je zasipala s prijaznostjo, včasih postregla tudi zasavske jedi. Živela sta v skromnem stanovanju na Trdinovi ulici z razgledom na Kamniške Alpe, ki jih je na njuno žalost kmalu zakril stanovanjski blok. Poudaril je njuno skromnost, saj je za pisanje uporabljal na primer rabljene liste, ki jih je obrnil na nepopisano stran. Kraljeval je v svojem prostoru -majhni pisarni. Naš gost se je spomnil njegove reakcije, ko sta šla nekoč mimo tramvaja. Zaradi poškodbe glave v prvi svetovni vojni je imel v lobanjo vgrajeno kovinsko ploščico. "Vsakokrat, ko pelje tramvaj mimo, mi v glavi strašno zadoni in čutim hude bolečine," je dejal Sovre. Kasneje so mu ploščico odstranili. Šele z leti se je Bartenjev začel zavedati, kako velikansko delo za slovensko klasično filologijo in kulturo nasploh je opravil Sovre. "Vem, da so antična klasična dela težka in jih berejo v glavnem dijaki za domače branje, vendar so nekatera prav zabavna in jih toplo priporočam," je dejal Bartenjev. Navedel je Hvalnico norosti in Pisma mračnjakov. Pri svojih skoraj 80 letih zelo rad bere in pravkar je končal Sfingo Anteja Mahkote, enega naših največjih alpinistov. Presenečen je bil, ko sva ga z direktorico Matejo Planko peljali na turistični obhod in mu pokazali tudi dolsko šolo, kjer se je Ante Mahkota rodil. Navdušen je bil tudi nad športnim parkom, številnimi obiskovalci v knjižnici, spomnil pa se je tudi imenitnega DVD-ja, dokumentarca o Sovretu, ki sta ga skrbno ustvarila Bojan in Boža Herek. Predstavil je tudi Sovretov kratki prevod, ki ga je povedal že na Sovretovem pohodu. Misel se mu zdi zelo pomembna za današnji čas: "Duh naj vodi materijo. Kjer vodi materija - ropa in krade, jemlje. Zaradi butaste, neumne sile materije - sila duha premine." In dodal: "Imam nekaj ruske duše in bi se lahko razjokal, če bi še dolgo govoril o Sovretu, ker sem ga imel zares rad ..." Obljubil je ponovni obisk v pomladnih dneh. "Saj se počutim že kot Hrastničan," je dejal v svojem hudomušnem slogu. Večer sta s kitaro popestrila gojenca glasbene šole Blaž Hodej in Matic Škrbec pod mentorstvom prof. Sergeja Čamerja. Prijetno družabno srečanje je nadgradil Dejan Mastnak z imenitno gostinsko postrežbo. Besedilo in slika: Fanči Moljk Sproščen pogovor je pritegnil številne poslušalce. Večer z dr. Barbaro Simoniti Obiskovalci Knjižnice Antona Sovreta so v četrtek 17. novembra doživeli prijetno srečanje z dr. Barbaro Simoniti, pesnico, pisateljico in prevajalko. Na literarnem večeru je predstavila svojo tretjo pesniško zbirko Sončni obrat. Pesmi izražajo naravo in z njo povezano minevanje - V obratu, Balada o vodi, Kapniki, Vezenje časa, Letni časi ... Pred Sončnim obratom je leta 2000 izdala pesniško zbirko Zlati dež. Njena prva pesniška zbirka se imenuje Zatišnost, naslednja, z naslovom Voda, pa bo izšla prihodnje leto. Leta 1987 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz angleščine in slovenščine in tam 1995. tudi doktorirala iz literarne znanosti. "Zanimiv je podatek, da je Simonitijeva nekako povezana z našim prevajalcem Sovretom, saj sta bila njena mama in stric njegova učenca," je dejala knjižničarka Ana Černuta, ki je vodila pogovor. Na levi dr. Barbara Simoniti z Ano Černuta. Fanči Moljk, fotografija: arhiv knjižnice TOTI festival Maribor - filmu Neje Berger bronasta plaketa Mlada Trboveljčanka Neja Berger je za film Nov dan, za katerega je napisala scenarij, ga zrežirala in tudi zmontirala, na mednarodnem filmskem festivalu TOTI festival Maribor v kategoriji slovenskih filmov prejela bronasto plaketo. »Sporočilo filma je, da ne smemo obupati nad življenjem,« je dejala Bergerjeva. Povedala je, da je nagrade zelo vesela, saj je tako nagrajen njen trud, hkrati pa je to tudi motivacija za nadaljnje ustvarjanje. Več o tem in nastajajočem projektu si lahko preberete v intervjuju, ki bo objavljen v prihodnjem Zasavcu. Andreja Gradišar Lipkina zgodba o masajskem dečku Seketu Filipina Gale Šparemblek - Lipka je skupaj s svojo družino trdno odločena, da pomaga masajski skupnosti iz vasice Lesoit s projektom gradnje šole in z vsestransko podporo partnerski organizaciji Maasai Adventure School v Tanzaniji. Da bi vsaj malo bolj spoznali ljudi, ki tam živijo, je Lipka napisala zgodbo o masajskem dečku Seketu, ki s svojo mamo živi v revščini. Imela sta kozo, ki jima je dajala zelo malo mleka, a sreča jima je bila naklonjena, da sta dobila posebno kravo. Deček Seketo je dobil ime po drevesu, pod katerim je bil rojen in je bilo zanj usodno vsakih sedem let. Zgodba je zanimiva in poučna za vse generacije. Izkupiček od prodaje knjige bo v celoti namenjen humanitarnemu projektu. Ta spodbuja tudi dobrodelnost. Eden od ciljev projekta je prizadevanje, da bodo ljudje v masajski skupnosti lahko z več znanja živeli še naprej po svojih navadah, da se bodo lažje prebijali skozi vsakodnevne težave, ki jih povzročajo tisti, ki jim vsiljujejo svoj prav. Žal je lakomnost tista »bolezen«, ki že steguje lovke k preprostim ljudem. Avtorica zgodbe je knjigo tudi ilustrirala in dodala fotografijo resničnega dečka z imenom Seketo. Upajmo, da bo prva izdaja v tisoč izvodih kmalu prodana, da bodo lahko nadaljevali s pomočjo vasici in njenim 800 prebivalcem. Knjigo lahko naročite pri Društvu humanosti Lesoit - Maasai Adventure School, UL 1. junija 36b, 1420 Trbovlje, na GSM 031 603 677 ali na e-naslov: filipina.gale-sparemblek@ guest.arnes.si. Na spletni strani društva so zapisali: Namen knjige je spodbuditi ljudi k sprejemanju drugačnosti in raznolikosti in zavedanju, da smo "VSI DELČEK ISTEGA SVETA". Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv Filipine G. Š. Lipkina družina se zaveda, da smo vsi delček istega sveta. Na sliki Lipkina hči Aglaja in Masaj Edvard. Tako nastaja mozaik, ki bo omogočil lepše življenje ljudem, ki bi jim radi vzeli identiteto in jim vsilili svoje mišljenje. Ivan Sivec izdal že 112 knjig Ob praznovanju dneva slovenskih knjižnic so v zagorski knjižnici v goste povabili Ivana Sivca. Izdal je sto dvanajst knjižnih del. V knjižnicah si člani izposodijo sto štirideset knjig dnevno. Napisal je več sto pravljic in humoresk. Je avtor dva tisoč petsto besedil za glasbo. Služboval je na RTV Slovenija, od leta 1978 je v uredništvu dokumentarno-feljtonskih oddaj pripravljal reportaže s predstavitvijo zanimivih ljudi, etnoloških posebnosti in sprememb v življenju nasploh. Ponosen je na svoje magistrsko delo iz etnoloških znanosti z naslovom Fenomen ansambla bratov Avsenik, saj se ne zavedamo, da živimo v času Avsenikov, ki so ustvarili množično duhovno kulturo z glasbo, ki jo pozna ves svet. Njihova Golica je najbolj prepoznavna pesem. Za Slovenijo pravi, da ima vse, kar imajo drugje po svetu, a še dosti lepšega, pa se tega ne zavedamo in ne znamo pokazati drugim. Svojo prvo povest je napisal pred štiridesetimi leti za Kmečki glas. Ker jim je bila všeč, so ga vprašali, ali je vzeta iz knjige. In v nekaj dneh je nastala knjiga, ki je izšla najprej kot podlistek, nato so jo izdali še v knjižni obliki. Tej so sledile še druge, tako da je napisal 42 del za mlade bralce in 70 za odrasle. Njegova dela nastajajo na osnovi resnič- nih dogodkov ali preverjenih zgodovinskih podlag. Še neobjavljena zgodovinska dejstva, ki so zapisana v tujih jezikih, da prevesti na svoje stroške. Ugotovil je, da je imel Tartini prvo dopisno šolo za violino, ko mu je ohromela desna roka in ni mogel več igrati. V Brižinskih spomenikih je napisana zgodba o Bolgarih, ki so šli proti Bavarski, ki so bili lepo sprejeti pri Karantancih. Zaradi problema preživetja severneje od Münchna so sedemsto družin obkolili in zaklali, le petdeset se jih je vrnilo v Karantanijo. Tem podatkom je dodal še neka- tere, ki pričajo o poselitvi Karantancev in njihovi prisotnosti na ozemljih, ki še niso dokončno raziskana. Ivan Sivec pozna zgodovino Slovencev, zanima ga vsakdanje življenje in dogodki, ki so posledica stresnega življenja in pritiskov, ki jih doživljajo vse generacije. Harmonikar in pevec Jernej Rikel je večer popestril z uglasbenimi besedili gosta, tudi z večno Malo Zagorjanko, za katero so obiskovalci izvedeli, kako je nastala. Besedilo in slika: Irena Vozelj Harmonikar Jernej Pikel je tudi zapel nekaj pesmi, za katere je napisal besedilo gost večera Ivan Sivec. Ko bom velik, bom ... Tako smo v Knjižnici Mileta Klopčiča poimenovali dejavnost, ki jo izvajamo že drugo leto in je namenjena otrokom od 4. leta starosti dalje, saj želimo, da otroci spoznajo čim več poklicev na poučen in zabaven način. Najprej smo na obisk povabili ČEBELARJA Ivana Sopotnika. Razložil nam je razvojno pot čebele in povedal, kako iz cvetnega prahu, ki ga čebele nabirajo, nastane med. Poskusili smo tudi različne vrste medu, spoznali čebelarsko opravo, najpomembnejšo čebelo - matico in si ogledali čebelji panj. Na koncu smo pregledali še knjige in pravljice o čebelicah, ki so si jih otroci lahko tudi izposodili. Naš naslednji gost je bil KINOLOG, a ne samo eden. Prišli so kar trije kinologi Kinološkega društva Zagorje. Alojz Klan-čišar, predsednik društva, nam je povedal nekaj o delu kinologa, o skrbi za psa in odgovornosti, ki jo prevzamemo ob nakupu kužka. Ker so s seboj pripeljali kar tri kužke, so nam lahko zelo nazorno pokazali, kako kužka učimo poslušnosti, kako iz drže psičkovega telesa ugotovi- mo njegovo razpoloženje, predvsem pa, kako se kužku približati in premagati strah pred njim. Za konec smo jih lahko nahranili, božali in crkljali. Bilo nam je lepo in marsikaj smo se naučili! POLICIST Branko Repe je prišel kar v uniformi, a se ga otroci niso bali, saj se je takoj usedel med njih in jim povedal vse, kar jih je zanimalo o njegovem delu. Otrokom je pokazal, kako lahko iz vrvice naredi priročne lisice, in vsi so hoteli biti zvezani. Prebral je tudi odlomek iz knjige Globi v prometu in vsem razdelil kresničke. Za konec so pobarvali še pobarvanko o policistu. Zadnji poklic, ki smo ga spoznali v prvi sezoni, je poklic GASILCA. Gasilci PGD Zagorje - mesto so nas povabili na svojo gasilsko postajo, kjer smo preživeli zelo zanimivo in zabavno popoldne. Pokazali so nam vse avtomobile, ki jih uporabljajo. Lahko smo sedeli v njih in tudi vklopili sirene. Po predstavitvi vozil pa smo kot pravi gasilci dobro »pogasili« avto. Čeprav nas je že malo zeblo, nas to pri gašenju ni prav nič oviralo in kar nismo hoteli zaključiti. Uživali smo vsi, otroci in odrasli. Hvala vsem gasilcem, ki so bili z nami! Prvi poklic, ki smo ga spoznali v tem šolskem letu, je bil poklic SLIKARJA. V goste smo povabili akademskega slikarja Sama Šilesa in v njegovi družbi preživeli pestro in poučno popoldne. Spoznali smo pripomočke, ki jih slikar potrebuje za svoje delo, naučil nas je, katere so osnovne barve in kako se med seboj mešajo. Po teoretičnem delu je sledilo še praktično. Otroci so risali barvni krog, mešali barve in se čudili ob pogledu na barve, ki so nastale. Za konec je vsak naslikal poljubno sliko, pri čemer je uporabljal samo osnovne barve, ki jih je mešal tako, kot se je prej naučil. Nastali so zelo zanimivi izdelki. Otroci ob teh predstavitvah zelo uživajo, zato načrtujemo še več podobnih srečanj. V letošnji sezoni bi tako radi predstavili še poklice kuharja, zdravnika in frizerja. Pridružite se nam! Romana Bizjak Literarni krožek Literarni krožek je projekt, ki se ga skupaj lotevata Univerza za tretje življenjsko obdobje Zasavske regije in Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, ki sta se v takšni obliki prvič združili. Želja po sodelovanju je bila obojestranska, namen sodelovanja pa enostaven - združiti ljudi, ki radi berejo in o branem tudi z veseljem poklepetajo. Ciljna skupina so sicer upokojenke in upokojenci, ki cenijo pisano besedo, slovenski jezik in knjige na splošno. Poleg posameznikov, ki so v U3 že včlanjeni, so bili (in so še vedno) na srečanja vabljeni tudi drugi odrasli, ki bi jih takšno druženje zanimalo oz. veselilo. Udeleženci se v študijskem letu 2010/2011 pod vodstvom mentoric Simone Solina, Urše Majcen in Katre Hribar Frol srečujejo enkrat mesečno, med oktobrom in majem, v čitalnici Knjižnice Toneta Seliškarja. V času druženja delijo mnenja o prebrani literaturi, medtem ko se o tem, kaj se bo bralo, dogovarjajo sproti in skupaj z mentoricami. Prvo srečanje je bilo v oktobru 2010, do sedaj pa so jih nanizali že deset. Na srečanjih so klepetali o literaturi udeležencem ljubih avtorjev - tako so se med drugim potopili v svet besed knjig iz zbirke Srebrne niti ter kasneje pobli-že spoznali še dela Neže Maurer, Cirila Zlobca, Alme Karlin ter Paula Coelha. Ker so člani krožka med seboj različni, a hkrati vedoželjni, radovedni in voljni navezovanja medsebojnih vezi, so imeli možnost spregovoriti tudi o svojih naj-Ijubših avtorjih in delih kot tudi o bolj ali manj lahkotnem branju, ki prija v dela prostih (počitniških) trenutkih. Novembrsko srečanje udeležencev krožka (zbralo se jih je dvanajst) je bilo posvečeno poeziji Toneta Pavčka. Led sta s predstavitvijo Pavčkovega življenja in dela ter z lastnimi mislimi o njem prebili nosilki projekta, Simona Solina in Urša Majcen, nato pa so navzoči prebrali pesmi, ki so se jih najbolj dotaknile. Za prijetno in domačno vzdušje v „pavčka-sto-obmorskem“ duhu je bilo poskrbljeno tudi z aranžmajem, ki so ga na koncu pojedli - sentiment so nam, poleg pesmi, budili slastni primorski kakiji, olive, sirček, kruh in teran. Tudi Pavček bi užival. Katja Hribar Frol Literarni krožek. S Simbiozo in Zasavcem pri predsedniku države Prijatelji na Facebooku smo lahko v torek 22. novembra opazili fotografijo in številna „všečkanja“ na profilu naše sodelavke Fanči Moljk, fotografirane s predsednikom dr. Danilom Türkom, ki ima v rokah Zasavca. Seveda nam je razložila, kako je prišlo do tega simpatičnega srečanja. Fanči: Predsednik države je sprejel ožjo ekipo Simbioze, ki mu je poročala, kako je akcija potekala, na kakšne težave smo naleteli in kakšni so načrti za naprej. Vse ga je zanimalo in vodjem posameznih področij je zastavljal še dodatna vprašanja. Tudi sam je povedal zgodbo o svojih začetkih. Ko se je med službovanjem v OZN srečeval z različnimi visokimi predstavniki držav, so se čudili, da ima na mizi računalnik, češ da njim vse to urejajo in pišejo tajnice. Predsednik pa jim je odgovarjal, da smo mi pač manjša država in da se moramo sami soočati z uporabo nove tehnologije. Zaupal nam je še, da mu nikoli ni uspelo usvojiti tehnike 10-prstnega tipkanja ... ZASAVC: In sledil je posnetek s predsednikom? Fanči: Pravzaprav sem mu hotela Zasavca poslati preko mojega prijatelja in soseda, ki dela v njegovem kabinetu, potem pa sem se po končanem srečanju kar naenkrat znašla ob predsedniku, ker ga je Jani malo zadržal. Med fotografiranjem sem mu rekla, da sem prišla vprašat, če je moj sosed v redu in da imam vpliv nanj, pa mi je z nasmehom odgovoril v enakem slogu: zelo v redu je in naj še naprej vplivam nanj ... Zvečer se je seveda vsul plaz čestitk in hudomušnih pripomb na mojem profilu, vse do vprašanja, kako mi je lahko prišlo na misel, da nesem s seboj v predsedniško palačo Zasavca. Pa si je ta prijateljica že kar sama odgovorila - saj ve, da opozarjam na Zasavje, kamorkoli grem. ZASAVC: Opazili smo tudi posnetek s šefinjo vladnega protokola Ksenijo Be-nedetti. Fanči: To je že druga zgodba. Pred nekaj meseci sem predlagala Janiju, naj zavrti predsedniku v letalu, kadar bodo imeli kak daljši polet, Čikorjo in kafe, mojstrovino našega Dušana Kastelica in Iztoka Mlakarja. Ta DVD je dosegel svetovno slavo, pa se mi zdi normalno, da je predsednik države s tem seznanjen. Bil je navdušen in je poslal vsem ustvarjalcem tega bisera čestitke. Ganjena je bila tudi gospa Benedettijeva in mi je to tudi napisala. Seveda sem se ji želela osebno zahvaliti! StaR, fotografije: arhiv F. M. Pogovor o projektu je potekal v prijetnem vzdušju. In rokovanje z ožjo ekipo Simbioze. Podelitev odlikovanja Zlati red za zasluge Društvu Bralna značka Slovenije - ZPMS Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge 1. 12. 2011 na slovesni prireditvi na Brdu pri Kranju odlikoval: Društvo Bralna značka Slovenije -ZPMS, za 50-letno uspešno vzpodbujanje bralne kulture med mladimi in s tem za prispevek h kulturi slovenskega duha, znanja in ustvarjalnosti in IEDC - Poslovno šolo Bled, za njeno pionirsko delo na področju poslovnega izobraževanja v Sloveniji in v srednje- in vzhodnoevropski regiji ter za njen prispevek k uveljavljanju visokih poslovnih standardov s poučevanjem dobrih praks in posredovanjem novejših strokovnih znanj. Vir: STA r SAMO BREGAR - mojster trajne poslikave kože A Samo Bregar Ste oče, mož, tetovator, motorist, prijatelj. Še kaj drugega? Kaj od tega ste najbolj? Kaj ste najrajši? Vse to imam rad in sem najrajši. Kako ste postali tetovator? Že od malih nog sem rad risal, ustvarjal in tetoviranje me je že kmalu pritegnilo kot oblika ustvarjanja. Prvič v JLA, kjer sem že tudi naredil prvi tatu sebi in sovojaku. Sicer sem najprej ustvarjal nakit, ogrlice, zapestnice, uhane iz nežlahtnih kovin in različnih dodatkov, tudi iz poldragih kamnov. Iz tega sem počasi drsel k risanju in tetoviranju. Ko sem si kupil prvi komplet za tetoviranje, je še nekaj let trajalo, da sem bil z izdelanim tudi bolj zadovoljen. Dober tetovator mora biti notranje miren in potrpežljiv. Prav slednjega ste se dodobra naučili v zanimivem „fohu“, v restavratorstvu. Mi lahko poveste več o tem? Za tetoviranje je res potrebno veliko samonadzora. Samo sem že bil (smeh) in sem potreboval samo še nadzor. Po osamosvojitvi Slovenije sem bil v finančnih težavah, sploh ker sem imel družino. Takrat sem v Italiji spoznal človeka, ki je restavriral stare hiše in stanovanja. Spomnim se 20 kvadratnih metrov velike sobe v neki hiši, v katero sva zložila več kot 100 kvadratnih metrov 120 let starega hrastovega parketa. Vsako deščico posebej sva pazljivo vzela v roke in nežno očistila, obrusila ter zložila na drugi konec sobe. Uf! Je bila odločitev za odprtje lastnega studia za tetoviranje težka? Od kod je prišla? Ste z njo zadovoljni ali vam je kdaj žal? Z odprtjem studia se mi je izpolnila želja, ki je dolgo tlela, ampak mi je prej vedno kakšna stvar manjkala za njeno uresničitev. A mi je uspelo in sem zadovoljen, srečen, saj počnem to, kar me veseli, in lahko od tega tudi živim. Tetoviranje je naporno, tudi fizično. Kako se sproščate? Res je fizično naporno zaradi prisiljene drže, ki jo imam med delom. Malo se sprehajam, kolesarim, se vozim z motorjem, sem z družino. Kaj mora vedeti nekdo, ki bi se rad dal tetovirati? Česa se mora zavedati? Prepričan mora biti, da si to res želi, in se zavedati, da bo tatu na njem ali njej ostal celo življenje. Kaj svetujete nekomu, ki pride k vam prvič in še nima nobene tetovaže? Kako se s takšno osebo pogovorite? Vsakdo, ki pride k meni, ima že nekaj v mislih, nekateri tudi na papirju. Potem se pogovoriva, preučiva sliko, želeno mesto tetovaže, njeno velikost, barve in tako dorečeva podrobnosti. Na te odločitve jaz in moje izkušnje vplivajo enkrat bolj, drugič manj, odvisno od osebe, ki se bo dala tetovirati. Verjetno morate biti pri svojem delu tudi malo psihologa. Aha, tudi to je res. (smeh) Kaj pa napotki/nasveti za tiste, ki bi v teh gospodarsko kriznih časih radi odprli lastno podjetje in postali teto-vatorji? V prvi vrsti veliko potrpežljivosti, ker brez nje pri tem delu ne gre. (smeh) V letošnjem letu ste organizirali prvo vseslovensko tatu konvencijo. Od kod ideja zanjo, kako je bilo z realizacijo, občutki po koncu, kakšen poseben spomin na dogodek? Na mojo pobudo, ob podpori stanovskih kolegov in kolegic ter v sodelovanju s Celjskim sejmom smo izvedli to konvencijo oz. 1. tatu srečanje v Sloveniji. Ideja je zrasla iz želje po tem, da se tetovatorji med seboj bolje spoznamo ter da nas vidijo in spoznajo tudi ljudje, ki jih takšne stvari zanimajo. Bilo je super in imava premalo časa, da bi povedal več. (smeh) No, tole pa moram povedati: imeli smo tekmovanje v izdelavi tatu jev in v panogi „barvni tatu“ sem zasedel drugo mesto. Bo konvencija tudi prihodnje leto? Če bo dovolj interesa, verjetno bo. Kako vaši bližnji gledajo na vaše delo? Moji so kar strpni do mojega početja. Si pa res želim, da bi moj sin Simon nadaljeval s tem delom. Imate radi Zasavje? Zakaj? Zasavje imam rad zaradi veliko stvari in ljudi, najmanj pa zaradi zraka, ki je včasih prav obupen, sploh pozimi, ko se vsem drugim pridružijo še individualna kurišča, tudi takšna na slaba kuriva. Ste, bi, boste živeli kje drugje? Nisem in tudi mislim, da ne bom, ker sem srečen tu, kjer sem. Kje boste preživeli božično-novoletni čas? Verjetno v krogu družine. Kaj vas čaka v letu, ki prihaja? Upam, da čim več zdravja in sreče, ker to dvoje mora biti, da je rezultat dober, (smeh) Katra Hribar Frol, slike arhiv SB Atraktivnost. Razstave 48. slikarska kolonija Izlake - Zagorje V Galeriji Medija je od 3. decembra na ogled razstava del udeležencev 48. slikarske kolonije Izlake - Zagorje, katere se je letos udeležilo devet udeležencev različnih starosti, med njimi kar šest iz tujine. Obiskovalce in razstavljavce je najprej pozdravila predsednica Turističnega društva Trbovlje Marija Juraja, nato pa je bil uprizorjen krst in izveden kratek kulturni program. Razstava je bila na ogled tri dni. Razstavljavci: Miha Žagar, Liljana Škulj, Beba Ljudmila Fink, Mici Štefanec, Nada Beširovič, Marija Kastelic, Jožefa Kukovič, Frančiška Peteline, Petra Albert, Nataša Dornik, stanovalci doma upokojencev, Marija Pišek, Melita Pfeifer, Olga Špajzar, Mira Černe, Marjana Bajda, Šent, Marija Lukač, Frida Felicijan, Safija Imširovič in Marjeta Dolinar. Turistično društvo Trbovlje, slika StaR Kot je napisal Bojan Čoki: Letošnja bera slik v kvantitativnem pogledu ni bogata, je pa kljub temu kvalitetna, ekspresivno lirična, polna duhovnosti in poudarkov na lepšem jutri. V Galeriji Medija se tudi sami lahko prepričate, da je temu res tako. StaR Slikar Franc Golob v razgovoru z novinarji na otvoritvi razstave 48. slikarska kolonija Izlake - Zagorje. Razstava ročnih del v Lovskem gradiču V ponedeljek 28. novembra popoldne je bila v organizaciji TD Trbovlje in pod vodstvom Joži Kukovič odprta razstava ročnih del 21 razstavljavk in razstavljavcev. Razstavljeni so bili gobelini, držala za časopise, ogrlice, pletene kape, izdelki iz slanega testa, gline, šopki iz fimo mase, voščilnice, novoletni okraski, prti, zavese. Takole je bilo v Lovskem dvorcu. Razstava Društva invalidov Trbovlje Istega dne je bila v navzočnosti številnih članov DVT, obeh trboveljskih podžupanj in ljubiteljev ročnih del odprta že tradicionalna razstava izvirnih ročnih del članic Društva invalidov Trbovlje ob dnevu invalidov, ki si jo je bilo možno ogledati v naslednjih treh dneh. StaR Razstava Društva invalidov Trbovlje. Funšterc zasa/c Novo na hrastniških cestah V drugi polovici novembra so na cesti od Špaara do križišča na Logu v Hrastniku asfaltirali površino, da so tako sanirali poškodbe, ki so nastale ob zamenjavi cevi za kanalizacijo. Promet je bil zato nekoliko oviran. Na pločniku ob cesti, ki vodi skozi Brnico proti Dolu, pa so napravili štiri klančine za invalide. V naslednjem letu bodo dela nadaljevali, saj bo treba urediti še 32 klančin. Pločniki so namreč pogosto prekinjeni, ker vodijo z regionalne ceste poti do zasebnih hiš. Fanči Moljk Sanirali so regionalno cesto od Spaara do križišča na Rudniku. Evropska noč gledališča tudi v Radečah Drejčki, uspešna skupina radeških gledališčnikov. Evropsko noč gledališča so pripravili radeški gledališčniki na soboto, 19.11.2011, zvečer v domu kulture. Najprej so se predstavili Drejčki, najmlajši člani Gledališkega društva, ki so zaigrali Butalsko sestavljanko. Kleni župan, pa Francot, županja, Franca, butalski policaj,... so še vedno tako butala-sti kot nekoč in tudi tokrat jih je prelisičil razbojnik Cefizelj. Obiskovalce so navdušili z odlično igro, kostumi in sceno. „ Gledalce smo po predstavi popeljali v naše prenovljene garderobe, kjer so si ogledali razstavo slik, potem pa smo obiskali še prenovljeno podstrešje,“ je povedala Saša Plevel, duša radeških gledališčnikov. „Tam imamo shranjene rekvi- zite, kostume in ostale scenske elemente iz vseh naših že odigranih predstav.“ In še njihovo povabilo: če imamo odvečne kostime, plašče, srajce, čevlje, klobuke, rokavice, pasove, torbice ..., nas prosijo, da vse to prinesemo ali pošljemo v njihov hram. Veseli bodo vsakega kosa, saj so dobili prostor, kjer lahko vse te stvari shranijo za bodoče predstave. Več informacij: šaša plevel Besedilo: Fanči Moljk,fotografija: arhiv S.P. Osma razstava Foto sekcije z Dola Dejan je presenetil z didgeridoojem. Člani Foto sekcije KUD Svoboda z Dola so v četrtek, 8. decembra 2011, v galeriji DD v Hrastniku razstavili svoje fotografije na temo impresije. Ideje so se jim porodile tudi v Narodni galeriji, ki so jo obiskali za letošnji kulturni praznik. Mentor Branko Klančar je ob tem spregovoril o veliki moči fotografije, tudi v negativnem smislu, čemur smo priča ob raznih manipulacijah in računalniških dodelavah slik. Prijetno odprtje razstave je popestril njihov član Dejan Bider-man z igranjem na didžeridu. Impresije si lahko ogledamo do 22. decembra. To je le eden izmed več kot 50 novoletnih dogodkov, o katerih občane Hrastnika v posebni zloženki obvešča župan Miran Jerič. Besedilo in slike: Fanči Moljk V Hrastniku dobrodelna dražba unikatnih izdelkov Društvo Naš Hrastnik vabi na dobrodelno dražbo unikatnih izdelkov s podpisanimi deli nekaterih znanih ustvarjalcev (Feri Lainšček, Jadranka Juras in drugi), ki bo v soboto, 17.12.2011, ob 19.00 v Galeriji delavskega doma Hrastnik. Izkupiček bo namenjen hrastniški osnovnošolki in srednješolcu, ki sta ostala brez očeta in skupaj z materjo živita v hudi stiski. FM i 15. december 2011 Zdravstveni dom Trbovlje ima novo direktorico Nova direktorica ZD Trbovlje Tatjana Jevševar. Zdravstveni dom Trbovlje ima od 12. decembra dalje novo direktorico, Tatjano Jevševar, magistrico ekonomskih in poslovnih ved, ki je bila desna roka dosedanji direktorici Cvetki Skušek Fakin. Po imenovanju strokovnega direktorja ZD si bo nova direktorica prizadevala za takšno organiziranost dela, ki bo zagotavljala, da se bo standard zdravstvenih storitev, za katere skrbi ZD Trbovlje, še izboljšal. Razveseljivo je tudi dejstvo, da prosta delovna mesta v splošnih ambulantah in zobozdravstvenih ordinacijah zasedajo mladi domači zdravniki. Pričakujejo, da bodo njihovi štipendisti v naslednjih letih nadomestili mesta kolegov, ki se bodo upokojili. Besedilo in slika: Irena Vozelj .Pa še spominski posnetek na prijetno druženje. bilo vse. Prišla sta tudi Mirko Grešak in Škrbutova E lica (zdaj Urbajsova), ki sta bila njena starejša soigralca vseh teh 50, 60 let. „Tudi po tri igre na leto smo naštudirali in gostovali po Zasavju in vse do Šmarja pri Jelšah...“ je pripovedovala. Veliko smeha je bilo na račun prenašanja kostumov in kulis, saj so pred desetletji potovali na gostovanja predvsem z avtobusi. Vojka Grešak, predsednica KS, se ji je zahvalila za vsa ta leta in med drugim spomnila, da je Minka tudi avtorica vseh odličnih govorov ob različnih priložnostih, izjemna poznavalka zgodovine Turja in okolice in predvsem Človek z veliko začetnico. Minka, še veliko zdravih let ti želimo! Besedilo in slika: Fanči Moljk Šola vrtnarjenja bo februarja na Kovku Minka Babič, duša kulturnega življenja v Turju Minka Babič, upokojena specialna pedagoginja, je svoje poklicno življenje posvetila otrokom na šoli Vitka Pavliča v Hrastniku, kjer je bila tri mandate tudi ravnateljica. Ves ta čas pa je bila tudi duša vseh kulturnih prireditev v Turju, kjer se je rodila in kjer ves čas živi. „Pravzaprav sem se vključila v kulturno dejavnost že pri treh letih, ko sem na neki prireditvi prvič deklamirala Župančičevo otroško pesem,“ je dejala z nasmehom. Z njo smo se srečali na šoli v Turju, v ponedeljek, 28. novembra 2011, kjer je obiskovala tudi prve štiri razrede osnovne šole, zdaj pa služi stavba za družabna srečanja krajanov. Ta ponedeljek so jo povabili na vaje nove igre, češ da bi jim kaj svetovala - pa so jo presenetili s pesmijo, darili in pogrnjeno mizo; naslednji dan je namreč dopolnila 70 let. To pa še ni Samostojna podjetnica Nada Grešak, ki ima svojo pisarno od septembra dalje na Dolu v prostorih prejšnje Nitke, je kmetijska strokovnjakinja, največ pa se ukvarja s projektnim svetovanjem. Poleg tega ima bogate izkušnje s pridobivanjem sredstev EU za različna področja. Je velika ljubiteljica narave in zdrave hrane, zato ni čudno, da je zasnovala nenavaden projekt - šolo vrtnarjenja, ki se bo pričela že februarja na Kovku. „Marsikdo nima možnosti pridelati zelenjave na naravi prijazen način, zato bo lahko obdeloval svoj vrtiček na Kovku ali pa bo prenašal znanje v prakso na svoji parceli ob domači hiši.,“ je povedala Nada. „Zemlje za obdelovanje je dovolj,“ je še dodala. Šola bo potekala ob vikendih in bo vsebovala kratek teoretični uvod (priprava zemlje, semen, sadik...) in potem praktično nadaljevanje na njivi oziroma vrtu. Prijave bodo omejene. Slovenija bo kmalu lačna, govorijo, tako kot ves svet, zato bo samooskrba s hrano vsak dan bolj aktualna. Več podrobnosti na 03 995 08 16, GSM: 041 215 971 www. na-svet.si ali nada.gresak@na-svet.si Fanči Moljk zasavc Prva izredna seja Občinskega sveta Radeče Radeška občina šteje 4600 prebivalcev. V Radeče papirju je zaposlenih 375 delavcev skupaj z zaposlenimi v Muflonu. Večina zaposlenih je Radečanov, med njimi je 24 družin povsem Mitja Medved, direktor Muflona in Janez Peljhan, direktor Radeče papirja se zavedata, da vsak dan zaustavitve proizvodnje na PS 4 pomeni velik strošek. odvisnih od že skoraj tristoletne tradicionalne proizvodnje specialnih vrst papirja. Največji »krivec« težav je nov papirniški stroj, PS5, ki so ga letos zagnali in je že v prvi fazi proizvedel več od načrtovanega odmeta. Bombažni izčesek, ki je osnova banknotnemu in zaščitnim papirjem, se je podražil iz 1000 C/tono na 3400 €/ tono, zaradi potresa v Čilu. Investicija v papirni stroj PS5 je narastla na 20 milijonov €. Likvidnostna sredstva so izčrpana. Abanko, NLB Ljubljana in NKB Maribor so zaprosili za odobritev 6 milijonov € kredita. Neplačani računi, neizplačane plače delavcem, penali, ki jim grozijo zaradi nerealiziranih pogodbenih obveznosti, izguba kupcev - vse to bi pripeljalo do bridkega konca tovarne, ki ima pogodbena naročila. Kaj bi to pomenilo za občino, zaposlene in njihove družine, se popolnoma zavedajo vsi, ki so s krajem povezani. O problematiki je v ponedeljek, 21. novembra zvečer, tekla beseda na prvi izredni seji Občinskega sveta Radeče, ki so se je poleg radeških svetnikov udeležili tudi predstavniki sindikatov, med njimi tudi predsednik Pergama, Janez Posedi. Direktorja Radeče papirja in Muflona sta pojasnila nastalo situacijo in več mesečna prizadevanja da pridobijo posojilo za nadaljevanje proizvodnje na obeh strojih. Dogovorjena naročila imajo do februarja 2012 in s pravočasno dobavo si bodo zagotovili delo za naprej. Njihovi kupci iz Latinske Amerike, Afrike in Azije zahtevajo dosledno pogodbeno dogovorjene roke in kvaliteto papirja, če ne, ne morejo pet let sodelovati na naslednjih. Župan Matjaž Han je že uvodoma poudaril pomen Papirnice za prebivalce. S prekinitvijo proizvodnje bi brezposelnost v občini bistveno narastla in socialne težave bi se povečale. Občina nima zakonskih podlag za plačalo dolga za elektriko, zato je obvestil ministra Križaniča in Gasparija o težavah podjetja in ju zaprosil, da pomagata pri razrešitvi težav. Vsem trem bankam je poslal pismo s prošnjo, da problematiko poslovnega sistema Radeče papir obravnavajo s posluhom in pomagajo prebroditi težke čase. V razpravi so vsi potrdili pomen razrešitve finančnega problema, saj je podjetje zaradi svojih zmožnosti prilagajanja zahtevam tržišča lahko v kratkem času proizvedlo specialne vrste papirja, ki jih je želel kupec. Papirni stroj 4 so ustavili 22.9., ker je večji potrošnik surovin in sredstev, zaustavitev proizvodnje na stroju pomeni vsak dan 20000 € stroškov in 80000 € izpada prihodkov. Med tem so uspeli proizvesti solidno kvaliteto in količine na novem, petem stroju. Zaposleni, bivši zaposleni in vodstvo Papirnice se zavedajo, da odobreno posojilo ne pomeni konec težav, ampak je potrebna vizija kako naprej - s strateškim partnerjem ali vlagatelji. Slikovito je prenos lastništva na sedanjega latnika pojasnil svetnik Janez Renko: Novi lastnik je odpustil dobrega hlapca in dobro deklo, uničil molzno kravo. Rešitev nastale situacije se ne sme preložiti na ramena zaposlenih. Vsi prisotni so želeli, da se bodo zdajšnje težave rešile, da bodo lahko še naprej dobro poslovali in izdelovali posebne vrste papirja, ki bodo zagotavljale delo in dohodek. Besedilo in slika: Irena Vozelj Zagorje gre naprej V Zagorju se je te dni odvijala druga konvencija stranke Zagorje gre naprej - združenje za napredek Zasavja. Navzoči so se na podlagi poročila predsednika stranke Matjaža Švagana in generalnega sekretarja Mitje Adamljeta ozrli na preteklo leto in sprejeli nove smernice za dneve, ki prihajajo. Namesto pokojnega Braneta Omahneta je bila za članico izvršnega odbora izbrana Marjana Mlinarič Pikelj. Imenovali so tudi odbore za ekologijo, razvoj in družbene dejavnosti. Odbor za družbene dejavnosti bo vodila Marija Ribič, odboru za razvoj bo načeloval Mitja Adamlje, medtem ko bo odbor za ekologijo vodil Marko Pavlovič. StaR Po razvrstitvi Zlatega kamna je najbolj priljubljen župan občine s sedežem v mestu Matjaž Švagan iz Zagorja ob Savi. Otroška Gozdna vila Bernarda in njen novi dom V gozdu je vse mirno in topli sončni žarki sijejo skozi drevesne veje. Gozdna vila Bernardka ravno kosi, ko na obisk pride gozdni škrat Jernej. Vse stvari sta pregledali in jih spravljali na kupe. Tiste, ki jih bo podarila in tiste, ki niso več uporabne. Nazaj v omare sta zlagali le tiste, ki jih je resnično želela in potrebovala. . «x Sfc > A 'd t»i > 50 * Jernej je zelo nergav škrat, ki vedno nekaj stoka in brunda in se vedno pritožuje, sicer pa je zelo dobrosrčen škrat, ki ga je lepo imeti za prijatelja. Joj, kako imaš razmetano! Sploh kdaj pospraviš? Saj se nimam kam usesti! Samo poglej, koliko je nepotrebnih stvari v tvojem stanovanju! Veš kaj, če ti kaj ni všeč, lahko tudi greš. Je Bernardka zabrusila Jerneju, toda globoko v sebi je vedela, da ima škratek prav. Res je imela vse nametano in tudi ona si je želela, da bi bila bolj redoljubna. Skupaj sta popila okusen bezgov čaj z medom, nato pa odšla vsak po svojih opravkih. Toda Bernardka je še vedno razmišljala o svojem stanovanju. Vedela je, da se bo bolje počutila, če pospravi. Na pomoč je poklicala svojo prijateljico gozdno vilo Majo. Ta ji je rekla, da ji z veseljem pomaga, le če ji obljubi, da bo vse nepotrebne stvari podarila komu, ki jih potrebuje ali vrgla stran. Bernardka je le stežka prikimala, toda resnično si je želela, da bi bilo njeno stanovanje lepo in urejeno. Trajalo je kar tri dni in bili sta že pošteno utrujeni, ko sta pospravili še zadnje stvari, posesali tla, obrisali ves prah in pomili. Ravno takrat pa je mimo prišel škratek Jernej in zadovoljni sta ga povabili noter. Kar težko je verjel svojim očem, toda stanovanje je bilo urejeno, čisto in pospravljeno! Tudi Bernardka je bila zadovoljna in srečna. Čeprav vile veljajo za malce neredne in zbegane, ji je bilo stanovanje zelo všeč in ponosna je bila nase in na svojo prijateljico. Obljubila si je, da bo od zdaj naprej redno skrbela za red v svojem stanovanju. Vse gozdne vile so bile nanjo zelo ponosne in sčasoma je postala zadolžena za red v vsem gozdu. Pomagala je vsem ostalim vilam, ki niso vedele, kako naj se lotijo svojih stanovanj, ki so bila v neredu. In Gozdni škrat Jernej je k Bernardki še večkrat prišel na topel čaj z medom. V resnici je bil v gozdno vilo zaljubljen že od nekdaj, toda zdaj jo je imel še bolj rad. Saša Zajček in repa (mskapravljica) Snežilo je in snežilo ves dan in vso noč. Polja in bregove je pokril visok sneg. Zajček je bil strašno lačen in je šel, da bi si poiskal kaj za pod zob. Zelo je bil srečen, ko je našel dve repi. Eno repo je zajček pojedel, drugo pa je vzel s seboj. Mislil je: "Tako zelo sneži in tako je mrzlo! Prav gotovo je osliček lačen in nima kaj jesti. Nesel mu bom repo." Zajček je stekel k osličkovi hiši, toda oslička ni bilo doma. Zajček mu je položil repo na mizo in odšel. Tudi osliček je šel iskat hrano. Našel je dva krompirja in se zadovoljen vrnil domov. Ko je odprl hišna vrata, je na W mizi zagledal repo. "Le od kod je prišla ta repa?" se je spraševal. Potem je pojedel krompir in pomislil: "Tako zelo sneži in tako je } mrzlo. Prav gotovo je jagnje lačno in nima kaj jesti. Nesel mu bom repo." ' Osliček je stekel k jagnjetu, toda jagnjeta ni bilo doma. Osliček mu je položil repo na mizo in odšel. Tudi jagnje je šlo iskat hrano. Našlo je zeljnato glavo in se zadovoljno vrnilo domov. Ko je odprlo hišna vrata, je zagledalo repo. "Le od kod je prišla ta repa?" se je vprašalo. Potem je pojedlo zeljnato glavo in pomislilo: "Tako zelo sneži in tako je mrzlo. Prav gotovo je srnica lačna in nima kaj jesti. Neslo ji bom repo." Jagnje je steklo k srnini hiši, a srne ni bilo doma. Jagnje je položilo repo na mizo in odšlo. Tudi srna je odšla iskat hrano. Našla je sveže listje in se zadovoljna vrnila domov. Ko je odprla hišna vrata, je zagledala repo. ‘ „v "Le od kod se je vzela ta repa?" se je vprašala. Potem je pojedla sveže listje in pomislila: "Tako zelo sneži in tako zelo mrzlo je. Prav gotovo je zajček lačen in nima kaj jesti. Nesla mu bom repo." / ’ Srna je stekla k zajčkovi hiši, toda zajček se je do sitega najedel, legel je v posteljo in trdno zaspal. JlU'L. Srnica ga ni hotela buditi in je položila repo na njegovo mizo ter odšla. Ko se je zajček zbudil, si je začuden pomel oči: "Presneto! Ali prav vidim? Repa je spet na moji mizi?" Premišljeval je in preudarjal, potem pa si je rekel: "Mislim, da mi je repo prinesel kak dober prijatelj." In jo je pojedel, neznansko dobra se mu je zdela in nadvse mu je teknila. Dober tek! X Bolj ali manj skriti kotički Zasavja Strme njive Primerno ime za lep, čeprav malo teže dostopen kraj v zagorski občini. Strmo je vsekakor, če se z jeklenim konjičkom ali peš napotite iz Kolovrata navzgor. Pozimi je verjetno zgodba še bolj pestra. Že od daleč vas pozdravlja mogočna cerkev nenavadnega imena sv. Radegunda, ki je nekoč veljala za eno večjih romarskih cerkva pri nas. Sveta Radegunda. Prvič jo omenjajo leta 1526. Med letoma 1759 in 1761 je bila zgrajena sedanja preusmerjena baročna cerkev. V tlorisno pravokotnem prezbiteriju je bil 1860. preoblikovan in pozlačen lesen oltar. Freske so iz druge polovice 18. stol. Sv. Radegunda je zavetnica lončarjev, tkalcev in varuje pred gobavostjo in ranami na želodcu. Ena najlepših in največjih lip v občini Zagorje. S Strmih njiv je ob lepem vremenu čudovit razgled. Cerkev je lepo obnovljena. Zdajšnjo baročno cerkev naj bi gradili Vlahi sredi 18. stoletja. V ladji so štirje poslikani oltarji: dva v stranskih nišah in dva v slavoločni steni. Vlahom naj bi po ustnem izročilu pomagala graditi cerkev tudi svetnica, in sicer tako, da je na bližnjo Reber v predpasniku prinesla kamenje ter ga stresla pred zidarje. Tega kamenja naj ne bi zmanjkalo vse do konca gradnje. Pred lepo obnovljeno cerkvijo stoji ena najstarejših in naj lepših lip v občini. Stalnih prebivalcev ni veliko. Lansko leto so v Strmih njivah dobro rodili orehi. StaR Napovednik KINO HRASTNIK 15.12. OROPAJ BOGATAŠA - akcijska komedija 18.00 16.12. KATERI JE PRAVI ? - komedija17:00 in 19:00 17.12. OROPAJ BOGATAŠA - akcijska komedija 17.00 KATERI JE PRAVI ? - komedija 19.00 18.12. OROPAJ BOGATAŠA - akcijska komedija 17.00 KATERI JE PRAVI ? - komedija 19.00 19.12.,20.12. in 21.12. ni kino predstav 22.12. TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE : SAMOROGOVA SKRIVNOST, animirana družinska pustolovščina 17.00 23.12. PARANORMALNO 3 - grozljivka 19.00 24.12. in 25. 12. TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE :17.00 PARANORMALNO 3 - grozljivka 19.00 26.12. ni kino predstave 27.12. AVTOMOBILI 2 - animirana družinska komedija 10.00 28.12. AVTOMOBILI 2 - animirana družinska komedija 10.00 JEKLENA MOČ - zf akcija 19.00 29.12. GREMO Ml PO SVOJE - mladinska komedija 10.00 JEKLENA MOČ - zf akcija 18.00 30.12. GREMO Ml PO SVOJE - mladinska komedija 10.00 STVOR - grozljivka 17.00, 19.00 31.12. GREMO Ml PO SVOJE - mladinska komedija 10.00 JEKLENA MOČ - zf akcija 17.00 STVOR - grozljivka - 19.00 KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM ZAGORJE 17.12. ob 19.30 uri - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT PO SVEA ZAGORJE 18.12. ob 19. uri - OROPAJ BOGATAŠA, ZDA, akcijska komi kriminalka 19.12. ob 19. uri - OROPAJ BOGATAŠA, ZDA, akcijska komična kriminalka 20.12. ob 19.30 uri - Špas teater Mengeš - 39 STOPNIC (gledališki abonma in izven) 23.12. ob 19. uri - BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE 24.12. ob 19. uri - PARANORAAALNO - 3, ZDA, grozljivka 25.12. ob 19. uri - PARANORMALNO - 3, ZDA, grozljivka ob 19.15 uri - kino Izlake: SNEG NA KILIMANDŽARU, Francija 26.12. ob 19. uri - PARANORMALNO - 3, ZDA, grozljivka 27.12. ob 19. uri - Film teater: SNEG NA KILIMANDŽARU, Francija 30.12. ob 19. uri - ZMAGOVALEC, ZDA, biografski, drama 31.12. 2011, 1.1.2012 - ni kino predstav 2.1. 2012 ob 19. uri - ZMAGOVALEC, ZDA, biografski, drama KNJIŽNICA LITIJA Točka Vseživljenjskega Učenja Knjižnice Litija Vsak četrtek od 8. do 14. ure - učenje z mentorico Mestne knjižnice Ljubljana (obvezne prijave!) 19. 12. ob 18. uri, Novoletno srečanje in izredni občni zbor društva, Kulturni center Litija: druženje ob sedmi umetnosti-dokumentarni film Po sledeh križarjev Ure pravljic: Knjižnica Litija: 20. december, ob 18. uri Knjižnica Šmartno: 22. december, ob 18. uri LITIJA : PODEŽELJE V PRAZNIČNEM MESTU Petek, 23. december med 14. in 21. uro: • Božični sejem z dobrotami in izdelki s podeželja Srca Slovenije • Stojnice VSE ZASTONJ: dobrodelni sejem igrač ter oblek za otroke in odrasle • Kulturno - družabni program: 16.00: Ribič Pepe: animacijski program za najmlajše 17.00: Nastop domačih vokalnih skupin: Moški zbor Polšnik, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Litija, Mešani pevski zbor Cum Anima Šmartno, Mešani pevski zbor Jevnica, Mešani pevski zbor Zlati žarek Dole pri Litiji in Ženska vokalna skupina Lipa Litija. Sobota, 24. december 2010 med 8. in 13. uro: • Božični sejem z dobrotami in izdelki s podeželja Srca Slovenije KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Mladinski oddelek, pravljična soba Tončka Knjigoljuba SREDA, 21.12.2011, ob 17. uri, Pravljica z jogo (vodi Urška Koren Grošelj) SREDA, 28.12.2011, ob 17. uri, Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo RAČUNALNIŠKE URICE ZAODRASLE Vsak TOREK od 7.30 do 8.30 ure - začetni tečaj v e- čitalnici. Vsako SREDO od 7.30 do 8.30 ure - nadaljevalni tečaj v e-či-talnici. Vsak ČETRTEK od 10.00 do 11.00 ure, v Domu svobode za mešano skupino. KNJIŽNICA ZAGORJE 19. 12. 1 ob 7.00 Ura pravljic v Knjižnici KISOVEC 21.12. ob 18.30 Srečanje članic Bralnega krožka 22. 12. ob 17.00 Praznična ustvarjalna delavnica za otroke Februarja se bo na Kovku pričela šola vrtnarjenja. Več podrobnosti na 03 995 08 16, GSM: 041 215 971 www.na-svet.si ali nada.gresak@na-svet.si ČEMŠENIK- POHOD Z BAKLAMI 26. 12. tradicionalni božični pohod z baklami v organizaciji TD Čemšenik. Odhod iz Čemšenika ob 15.00, maša na sv. Primožu ob 16.00. Sodelujejo: Ženska vokalna skupina Iris in čemšeniški otroci. Literarni krožek, ponedeljek, 19.12.2011, ob 18. uri, Pravljična ura za ustvarjalnim, torek, 20.12.2011, ob 17. uri, v Tončkovem kotičku (Dom svobode) Buklžur Pogovor o knjigah s srednješolci, v torek, 20.12. 2011, ob 18.30 uri, Obvestilo Objava komercialnih obvestil, oblikovanih besedil ali besedil z daljšim besedilom je mogoča le ob plačilu. Uredništvo h % l~ trbovue A Spegu | zasavc Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujete in bi si morda želeli nekaj več izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih^ Špegu za v Pavleta Krezeta Pavle na vsakoletnem olimpijskem teku na trboveljskem Rudarju. Trboveljčan Pavle Kreže je predan športu vse življenje. Številni atleti so začeli kariero s treningi pri njem na stadionu Rudar. Vzgojil je vrsto dobrih atletov, državnih prvakov, ki so tekmovali na balkanskih igrah, evropskem prvenstvu, olimpijadi mladih. Veliko mladih, ki so podlago dobili v Trbovljah, nadaljuje svojo uspešno tekmovalno pot v drugih, večjih atletskih klubih. Svojega življenja ne obremenjuje z materialnimi dobrinami, ampak poskrbi, da je vsak njegov dan tak, da mu ni žal prehojene poti. Lahko rečemo, da zna živeti, se boriti zase in za svoje zdravje. Vrednote mu pomenijo več kot vrednosti, zato rad pomaga pri dogajanjih na stadionu Rudarja tudi pri testu hoje na 2 kilometra ali pri delavnici telesnih aktivnosti. Udeležuje se različnih tekmovanj, bil je tudi na letošnjem ljubljanskem maratonu. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Brezskrbno otroštvo so mi popestrile novoletne obdaritve otrok v Strojni tovarni Trbovlje, pri dedku Mrazu. Razveselil sem se vsakega darila, saj smo doma skromno živeli. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Vsak od njih mi je dal kakšno pozitivno stvar, ki mi je koristila v življenju. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Najprej sem obiskoval osnovno šolo Ivana Cankarja. Še vedno se srečujem s takratnimi sošolci, Alešem Guličem, Jurijem Kolencem in drugimi. Zdravstvene težave so povzročile, da sem prekinil šolanje na pomorski šoli v Piranu in se vpisal na trboveljsko kovinarsko šolo, kjer sem se izučil za ključavničarja. Po šolanju sem delal v Strojni tovarni, Cementarni, Livarni in TlOT-u. Več let sem preživel na montažah po vsej Jugoslaviji. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Naši politiki so zame veliko razočaranje. Enako birokracija. Oboji nam grenijo vsakodnevno življenje. Presenečal me je direktor marketinga v Kolinski Ljubljana Mladen Laboda. Z direktorjem Alojzom Deželakom sta bila pomembna podpornika trboveljskega športa. S prejetimi donacijami Atletskemu klubu Rudar smo lahko vrsto let realizirali programe dela. Enako dobro sodelujem še danes tudi z Dušanom Ocepkom iz biroja ekonomske propagande pri Dnevniku. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Nekatere stvari bi spremenil, a sem v glavnem zadovoljen. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Leta 1987 sem se kot novinar udeležil univerzijade v Zagrebu, leta 1990 pa evropskega prvenstva v atletiki v Splitu, kjer sem v tekmovanju novinarjev zmagal v teku na eno miljo. Zmaga mi je prinesla medijsko popularnost. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Moj vsakdanjik je tesno povezan s športom. Zaposlen sem na Zavodu za šport v Trbovljah. Atletiko treniram praktično vse leto, zato sem še vedno v dobri kondiciji. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Tudi za sprostitev pretečem nekaj kilometrov ali se sprehajam s psi po okolici. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Potovanja in izleti so povezani z atletiko. Na tekmovanjih mojih mladih varovancev se mi ponujajo zanimiva doživetja. Njihovi odlični rezultati na domačih in tujih tekmovanjih so plačilo za naš skupni trud. Ob tem, kolikor nam dopušča čas, spoznavamo domovino in tujino, Pavletov Muri je bil legenda, ki ga je spremljal povsod, tudi na tekme. Tekla sta skupaj na Teku trmastih. Spegu ljudi, njihove navade, kulturo in kulinariko. Kje se srečujete s kulturo? Iskreno povedano, za kulturne prireditve nimam časa. Večkrat si ogledam kakšno razstavo v muzeju ali Delavskem domu Trbovlje. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Veliko sem odsoten od doma. Ko sem doma, rad poležavam. Včasih pomijem, pobrišem in pospravim posodo. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Kamor koli bi šel, bi našel aktivnost, s katero bi si zapolnil čas. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati, ali ga raje zatajite? Življenje v Zasavju mi omogoča, da imam vse dobrine, ki jih potrebujem za skromno življenje. Svojih korenin se ne sramujem. Po Sloveniji me poznajo kot zasavskega zanesenjaka. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Iz otroštva in mladosti imam kar nekaj prijateljev. Obveznosti nam onemogočajo pogoste stike, vendar se vsakič razveselimo srečanj na ulici ali kakšni prireditvi. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Sem večni optimist in enako delujem tudi na športnem področju kot atletski trener. Zato trdim: Cena zmage je v kapljicah znoja! Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Pavle K. in I. V. Pavlu je OK Slovenije, ob stoletnici 01, izročil priznanje za olimpijski tek leta 1996. Ta veseli dan kulture Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal. 3. december, dan, ko se vsako leto spominjamo Prešernovega rojstnega dne, je tokrat padel na dan, ko so celo politiki umolknili, in obenem tudi dan, ko je časa za obisk pestre kulturne ponudbe po vsej Sloveniji toliko več. Tudi mi v Zasavju smo s številnimi kulturnimi prireditvami obeležili ta dan. Le kaj bi porekel Prešeren, če bi bil slučajno živ na aktualne dogodke? France Prešeren Gazele, 6 Al" ho kal pognalo seme. kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadi drevo, al’ bode zred'lo veje, sam ne ve. Se pod stropom neba trudi let' in dan nomad; al’ pa konec leta bode kaj prireje, sam ne ve. In kupec po svetu hodi. al" pa kaj dobička bo. za blago kadar gotove d'nar je šteje, sam ne ve. In vojščak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom, kaj plačilo bo vročine, ran in žeje. sam ne ve. Lej! tak pevec teh gazelie, al" jih bereš ti al" ne, al" pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve. In al" veš, da ti ga vnemaš, ti mu pevski ogenj daš. al" se smel bo razodeti vsaj pozneje, sam ne ve. List zasavc KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Izteka se še eno leto. Mešanica veselja in grenkobe, ki jo je prineslo, je pri vsakomer drugačna. Kljub temu moramo biti hvaležni zanj in ponosni nase, saj smo vendarle prekrmarili vsak dan posebej. Življenje ni lahko, za vsak, še tako droben korak, je potreben napor. Res se nam zdi samoumevno delati po ustaljenih tirnicah, ker smo navajeni vsakdanjih opravil, a vsak gib v simfoniji življenja je po svoje čudežen. Če bi se tega vsaj malo zavedali, bi znali bolj ceniti svoje talente in jih bolj polno uporabljali za ustvarjanje lepšega sveta zase, soljudi in naravo. Prihodnje leto bo odlično, če bomo optimizem črpali iz tega, kar imamo, in se hoteli čuditi. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) VIŠINA Sem med največjimi slovenskimi pesniki /Njegoševe višine/, z desnico z lahkoto klatim rime z neba, z levico jih poravnavam, da jim repki ne štrlijo preveč od normale. Besede s tal pobiram težko, ker mi je višina napoti, sklerotična hrbtenica se nerada pripogiba. Tudi v boju od blizu sem slab, ker nasprotnike gledam od daleč, udarci padajo mimo. Visoke zvezde so vsak dan više, vse bolj meglene, nedosegljive, tla pa so spolzka, pri močnejšem odrivu drsi, človek se, po dolgem nehanju, upeha in rimam se čedalje slabše godi. Vlado Garantini NAGELJ RDEČ Nagelj rdeč na balkonu cveti, še lepši je cvet, ki nagelj goji. Fant opazuje rdeči ta cvet, a bolj kot za cvet za vrtnarja njega je vnet. Ko mimo balkona zahaja, vidi, kako zavesa se maja, nekdo ga opazuje, bogve kakšne načrte kuje. Iz dneva v dan fantič je tam, nagelj pa še bolj cveti, to je ljubezen, ki iz njega žari. V tihem večeru fant postoji, v luninem soju nagelj še bolj zacveti. Takrat pa na tiho se vrata od pro, na balkonu se pojavi, sam angel je to. Opazujem te dolgo, vse dobro vem, pridi zdaj k meni, te vzamem v objem. Zdaj ti dajem ta nagelj rdeč, poljub na lička vroč, prosim te, ne hodi proč. Skupaj bova nageljne gojila, ljubezen najina nikoli ne bo ugasnila. Andrej Režun BESEDE Mnogo je besed, ki v nič gredo, mnogo njih pa v zvok ne spremeni se, izrečene so nevidno, a zarežejo enako, kot solil bi rano vročo, da boleča vedno bi ostala Segros BODIMO PONOSNI Premalokrat si čestitamo za vse, kar smo že dosegli. Bodimo ponosni nase in stremimo k temu, da bi vse doseženo še presegli. Darko Blaznik - Darčk Šport Nova državna prvaka Titovšek in Jazbinškova Na četrtem državnem prvenstvu v spe-ed badmintonu sta svoja prva naslova osvojila Robi Titovšek in Nina Jazbinšek. V mlajših kategorijah naslovi Knezovi, Jovanu in Zidarju. V Športni dvorani Radeče je 3. in 4. decembra potekalo četrto državno prvenstvo v speed badmintonu. Zaključni boji so potekali v znamenju Ijubljan-sko-radeških obračunov. V moški članski konkurenci je tako prednost domače dvorane in izjemno formo, ki jo kaže v zadnjem času, unovčil domačin Robi Titovšek in osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. Titovšek je v polfinalu izločil lanskega državnega podprvaka Klemna Pleška (ŠRD Goodminton Ljubljana) in se nato v finalu pomeril s Pleškovim klubskim soigralcem Samom Lipuščkom. Finalni dvoboj trenutno najboljših slovenskih igralcev je postregel z dinamično in agresivno igro. Titovšek si je naslov državnega prvaka priigral z rezultatom 16:14. »Naslova sem izjemno vesel, saj sem ga osvojil v domači dvorani pred domačo publiko in mi predstavlja lep zaključek uspešnega leta. V finalu sem pričakoval tesen dvoboj, saj sva s Samom zelo izenačena, zato vedno odločajo malenkosti,« je povedal novopečeni državni prvak. V ženski članski konkurenci je svoj prvi naslov državne prvakinje osvojila Nina Jazbinšek (SBK Radeče). V odsotnosti najvišje rangiranih slovenskih igralk, svetovne podprvakinje Jasmine Keber in Helene Halas, sta si tretje mesto razdelili Anja Rutar in Simona Meh. V kategoriji do 14 let je nova državna prvakinja postala Danaja Knez (SBK Radeče), ki je Zmagovalci DPV v speed badmintonu. v finalnem obračunu premagala klubskega soigralca Roka Hudoklina. V kategoriji do 12 let sta se v finalu pomerila igralca ŠD Speed Trbovlje; naslov je z zmago nad Stojanom Kuharjem osvojil Jaša Jovan. Trboveljski je bil tudi finale do 10 let, v katerem je Domen Zidar premagal Tomaža Pavška. Ob robu državnega prvenstva je Speed badminton zveza Slovenije na pobudo igralca Dejana Mikuša in v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Radeče organizirala humanitarno akcijo zbiranja sladkarij - nabralo se je deset kilogramov sladkarij - za socialno ogrožene otroke na območju občine Radeče. Uspesni mladi karateisti v Hrastniku Hrastniški karate ima več kot 40-letno tradicijo, a o njem bolj malo slišimo. Mladi karateisti vadijo ob torkih in petkih od 19.30 do 21. ure pod vodstvom legendarnega Bojana Pižmohta. Luc, kot ga kličejo, ima za seboj uspešno kariero, saj je bil recimo nepremagljiv v simultanki od leta 1973 do 1982. Tokrat poročamo o mladinskem državnem prvenstvu Karate zveze Slovenije za posameznike, stare do 21 let, v katah in športnih borbah, ki je bilo v soboto 3. decembra v športni dvorani OŠ Žalec. Hrastničani so dosegli lepe rezultate. V kategoriji športnih borb za starejše deklice do 50 kg je Barbara Haberl osvojila srebrno medaljo, pri kadetinjah do 47 kg je Ines Polak osvojila bronasto medaljo, med mlajšimi članicami do 50 kg je Sabina Fazlič dobila srebro, med kadeti do 52 kg pa si je Denis Gorenc priboril bron. Sabina Fazlič in Denis Gorenc sta tudi člana mladinske in kadetske državne reprezentance v karateju. Besedilo: Fanči Moljk Fotografija: Tatjana Gorenc Karate klub Hrastnik s trenerjem Bojanom Pižmohtom in dobitniki medalj v ospredju. Priznanje OKS - Združenja športnih zvez V mesecu oktobru je Zveza športnih društev Trbovlje od Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez prejela priznanje ob 20. obletnici delovanja Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsednik ZŠD Trbovlje Drago Nučič, nekdanji aktivni športnik, športni navdušenec in Samaranchov prostovoljec, je ponosen na priznanje in hkrati zaskrbljen glede prihodnosti delovanja Zveze športnih društev Trbovlje. »Niti lastnega prostora nimamo, kaj šele vitrine, v katero bi lahko na ogled postavili tole priznanje za uspešno delo na področju športa v zadnjih 20 letih,« je ponazoril aktualno problematiko zveze njen predsednik. M. A. Š. Šport I zasavc KARATE Kar štirje državni prvaki iz Trbovelj V soboto 3. decembra je v Žalcu potekalo državno karate prvenstvo do 21 let. V katah je nastopilo osem trboveljskih karateistov. Tadej Kolander je v zabeležil pet zmag in osvojil naslov državnega prvaka med 30 tekmovalci v kategoriji mlajših dečkov. Nepremagljiv je bil tudi Almin Salkič, saj je postal državni prvak v kategoriji mlajših članov. Eva Krajšič je v kategoriji mlajših deklic med 27 tekmovalkami osvojila bronasto medaljo. Le korak je do medalje zmanjkal Patriciji Bukovinski, ki je po dveh zmagah klonila v polfinalu in repasažu za tretje mesto ter tako osvojila peto mesto. V športnih borbah je nastopilo enajst Trboveljčanov. Svoj drugi naslov državnega prvaka je osvojil Tadej Kolander, ki je zmagal zanesljivo, saj je bilo razmerje med točkami v treh borbah kar 16:1 v njegovo korist. Četrto zlato medaljo trboveljskih karateistov je osvojila Tea Lopan v kategoriji mladink do 59 kilogramov. Težnostno kategorijo višje je Sanja Nara-glav osvojila bronasto medaljo. Tretje mesto je osvojil tudi Blaž Hribovšek pri kadetih. Le ena zmaga je od medalje ločila Evo Krajšič, Luko Ferlina in Erika Remetiča, ki so zasedli peto mesto. Trboveljski tekmovalci so se po številu osvojenih zlatih medalj uvrstili na tretje mesto med 54 klubi na državnem prvenstvu. Trboveljske klubske barve so poleg že omenjenih zastopali še Laura Božjak, Monika Jager, Mila Nedič, Husein Tahirovič, Matija Križnik, Luka Perc in Jan Naraglav pod vodstvom trenerjev Mihe Kovačiča, Maksa Šmidhoferja in Jerneja Simerla. Karate zveza Slovenije je na državnem prvenstvu podelila tudi priznanja najboljšim v Pokalu Slovenije 2011. V športnih borbah je pri mlajših dečkih prvo mesto osvojil Tadej Kolander. Zmagovalka je postala tudi Tea Lopan pri mladinkah. V katah ekipno sta dve trboveljski ekipi zasedli prvo mesto, in sicer mlajši dečki (Husein Tahirovič, Matija Križnik in Tadej Kolander) ter starejše deklice (Eva Krajšič, Mila Nedič in Monika Jager). V trboveljskem klubu se po državnem prvenstvu pripravljajo na 39. mednarodni turnir Trbovlje 2011, ki bo 17. decembra v športni dvorani Polaj. Patricia je v katah osvojila Tea je v športnih borbah bronasto medaljo. osvojila srebrno medaljo. »Ljubljana open 2011« prinesel dve medalji trboveljskim karateistkam Na 8. mednarodnem karate turnirju »Ljubljana open 2011« sta se karateistki Karate kluba Trbovlje Tea Lopan in Patricija Bukovinski uvrstili na 2. oziroma 3. mesto v svoji kategoriji. Tea Lopan je med mladinkami do 59 kg nastopila v športnih borbah. V prvem krogu je zaradi treh premočnih udarcev nasprotnice slavila s 3:0. V finalnem dvoboju je zaradi dveh nekontroliranih udarcev izgubila z 0:1 in osvojila srebrno medaljo. Patricija Bukovinski je nastopala v katah posamezno in v prvih dveh krogih z obveznimi katami premagala svoji konkurentki. V polfinalu jo je premagala reprezentančna sotekmovalka s 4:1. Nato je v dvoboju za tretje mesto kljub nekoliko slabšemu skoku premagala nasprotnico iz Srbije in osvojila bronasto medaljo. Almin Salkič je nastopil v članski konkurenci, kjer je bil uspešen v prvem kolu. V drugem kolu ga je premagal najboljši hrvaški tekmovalec, v repasažnem dvoboju pa še predstavnik Srbije. Na turnirju je nastopilo 600 tekmovalcev iz enajstih držav. Rokomet - nove zmage rokometašic RK Gen-I Zagorje Igralke rokometnega kluba Gen-I Zagorje v državnem prvenstvu še naprej nizajo zmage. Po zmagi nad Sežano z 22:39 in Burjo z visoko razliko 44:13 so ta konec tedna gostovale v Velenju, kjer so domače moštvo premagala z rezultatom 29:21. Zagorske rokometašice trenutno skupaj z RK Krim, ki ima tekmo manj, zasedajo 1. mesto na prvenstveni lestvici. Obe ekipi sta zbrali po 22 točk. Zadnjo tekmo v letu 2011 bodo odigrale 16. decembra v domači dvorani proti piranskim rokometašicam, prvenstvo se bo nato nadaljevalo konec januarja, ko bodo gostovale v Novem mestu. ROKOMET Nove zmage rokometašic RK Gen-I Zagorje Igralke rokometnega kluba Gen-I Zagorje v državnem prvenstvu še naprej nizajo zmage. Po zmagi nad Sežano z 22:39 in Burjo z visoko razliko 44:13 so ta konec tedna gostovale v Velenju. kjer so domače moštvo premagala z rezultatom 29:21. Zagorske rokometašice trenutno skupaj z RK Krim, ki ima tekmo manj, zasedajo 1. mesto na prvenstveni lestvici. Obe ekipi sta zbrali po 22 točk. Zadnjo tekmo v letu 2011 bodo odigrale 16. decembra v domači dvorani proti piranskim rokometašicam, prvenstvo se bo nato nadaljevalo konec januarja, ko bodo gostovale v Novem mestu. KICKBOXING Edina slovenska medalja na svetovnem prvenstvu v Dublinu pripadla zagorskemu pondokvanistu Aleksandru Dociču Od 19. do 25. novembra je v irskem Dublinu potekal drugi del svetovnega prvenstva WAKO v disciplinah šemi contact, füll con-tact in glasbenih formah. Prvenstva so se s slovensko reprezentanco udeležili Tina Koder, Aleksandar Docič, Tomaž Groboljšek, Peter Kastelic in Primož Bračič iz kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje ter izlaška pondokvanista Maja Vetršek in Miloš Rozman. Največji uspeh je dosegel Aleksandar Docič, ki je osvojil tretje mesto v disciplini šemi contact, kar je bila tudi edina medalja slovenske reprezentance. Docič se je v polfinalu srečal z aktualnim evropskim in svetovnim prvakom Moradijem iz Madžarske. Kljub odlični borbi na koncu ni uspel zbrati dovolj točk za zmago. V osmini finala je sicer premagal reprezentanta Francije, v četrtfinalu pa ruskega prvaka. Tina Koder je v glasbenih formah Šport osvojila četrto mesto. Preboj na stopničke ji je preprečila manjša napaka pri doskoku v zaključku kate, kar je pomenilo odbitek desetinke točke pri vsakem izmed sedmih sodnikov. V športnih borbah je Tina izgubila v osmini finala proti madžarski tekmovalki. Po vodstvu v prvih dveh rundah ji je v tretji rundi popustila koncentracija, madžarska tekmovalka je prešla v vodstvo in borbo dobila z razliko dveh točk. V kategoriji članic nad 70 kg se je borila Izlačanka Maja Vetr-šek. V zaključni borbi se je pomerila s tekmovalko iz Nemčije, ki je bila boljša, Maji pa je tako za las ušla bronasta medalja. V končnem seštevku je zasedla 5. do 8. mesto. Primož Bračič je v kategoriji do 94 kg prišel do četrtfinala, kjer je predvsem na račun slabše fizične pripravljenosti izgubil proti aktualnemu evropskemu prvaku Niceforu iz Italije. Na koncu je to zadostovalo za šesto mesto. Miloš Rozman je nastopal v kategoriji šemi contact med člani do 74 kg. Po porazu proti kanadskemu tekmovalcu se je uvrstil med deset najboljših tekmovalcev v svoji kategoriji. Peter Kastelic v kategoriji do 84 kg in Tomaž Groboljšek do 89 kg sta morala priznati premoč nasprotnikoma v osmini finala. Groboljšek je izgubil proti nemškemu tekmovalcu, kasnejšemu podprvaku, Kastelic pa proti Rusu z minimalno razliko ene točke. PLES Plesni val na evropskem in svetovnem prvenstvu Plesalci in plesalke Plesnega vala so v show dance članski formaciji na državnem prvenstvu zasedli četrto mesto, na nedavnem evropskem prvenstvu v Beogradu, kjer so se merile najboljše skupine iz vse Evrope, pa osvojili deseto mesto. Tekmovalke iste formacije so plesale tudi na svetovnem prvenstvu v nemški Riesi, kjer se je zbralo 2300 vrhunskih plesalcev iz 31 držav. Uvrstile so se na na 22. mesto. Na veliko odobravanje občinstva je naletela točka Bumble bee, vendar po mnenju sodnikov ni bila dovolj atraktivna za uvsrtitev v finale. Kljub temu so v Plesnem valu več kot zadovoljni z uvstitvijo: »Že na samo uvrstitev na največji tekmovanji smo več kot ponosni. Da gre za uspeh, pove dejstvo, da smo se kot prva celjska plesna ekipa udeležila tako evropskega kot svetovnega prvenstva v eni najprestižnejših kategorij - show dance formation adults, kjer tekmujejo le najboljši plesalci sveta,« je dejal vodja Plesnega vala Marjan Špiljar. Tudi plesalci Plesne šole Maestro pričeli s tekmovanji Plesalci plesne šole Maestro so se 12. in 13. novembra udeležili 1. pokalnega turnirja v modernih tekmovalnih plesih za sezono 2011 /2012, ki je potekal v Radovljici. Na tekmovanju, ki ga organizira Plesna zveza Slovenije, so Zagorjani osvojili dve prvi mesti - v kategoriji streetshowdance solo mladinci je bil najboljši Luka Mravlje, v kategoriji streetshowdance solo člani pa Urban Tratnik. Na stopničke sta se uvrstili tudi Eva in Špela Vidmar, ki sta med mladinskimi disco dance pari osvojili 3. mesto. Enako mesto je zagorskim plasalkam pripadlo tudi v kategoriji hip hop pari mladinci, kjer sta nastopili Eva Vidmar in Lara Turšič. Tekmovali so še Luka Mravlje in Anja Šurina v kategoriji streetshowdance pari mladinci (4. mesto), Luka Mravlje tudi v kategoriji hip hop solo mladinci (5. mesto), Anja Surina v mladinski selekciji disco dance solo (9. mesto), kot par pa sta Šurina in Mravlje v mladinskem disco dancu osvojila 8. mesto. Točke za državno prvenstvo bodo plesalci Plesne šole Maestro ponovno zbirali na pokalnem tekmovanju v decembru. Sezona 2011 /12 se bo zaključila z državnim prvenstvom, kjer bodo razglašeni državni prvaki in pokalni zmagovalci. Plavanje - finančna kriza se močno pozna V Kranju je konec novembra potekal 28. Špelin in Vesnin memorial. Tekmovanja v spomin na tragično preminuli plavalki kranjskega Triglava sta se udeležila dva trboveljska plavalca - Neža Patricija Kurnik in Žiga Kovačič. Tekmovanje, ki so ga razglasili za slovensko odprto prvenstvo, je bilo slabo obiskano - udeležilo se ga je 329 plavalcev, od tega le en iz tujine. Nekateri najuspešnejši slovenski tekmovalci so isti konec tedna raje odpotovali na miting na Dunaju, ki ponuja višje nagrade za zmagovalce. S finančnimi težavami se soočajo tudi v trboveljskem plavalnem klubu - tekmovanja in treninge finančno pokrivajo starši, klub pa si z razpoložljivi sredstvi lahko plača le treninge v hrastniškem bazenu. PLAVANJE Finančna kriza se močno pozna V Kranju je konec novembra potekal 28. Špelin in Vesnin memorial. Tekmovanja v spomin na tragično preminuli plavalki kranjskega Triglava sta se udeležila dva trboveljska plavalca - Neža Patricija Kurnik in Žiga Kovačič. Tekmovanje, ki so ga razglasili za slovensko odprto prvenstvo, je bilo slabo obiskano - udeležilo se ga je 329 plavalcev, od tega le en iz tujine. Nekateri najuspešnejši slovenski tekmovalci so isti konec tedna raje odpotovali na miting na Dunaju, ki ponuja višje nagrade za zmagovalce. S finančnimi težavami se soočajo tudi v trboveljskem plavalnem klubu - tekmovanja in treninge finančno pokrivajo starši, klub pa si z razpoložljivi sredstvi lahko plača le treninge v hrastniškem bazenu. NOGOMET Pregled rezultatov pred zimskim odmorom NK Zagorje, 3. SNL- zahod Zadnjo tekmo pred zimskim premorom je NK Zagorje odigral v Tolminu. Končala se je z izidom 3:0 za domače. Zagorjani so na tekmo prišli oslabljeni - zaradi rdečega kartona na prejšnji tekmi je manjkal kapetan Nejc Vozelj, zaradi poškodb pa niso nastopili Baš, Krajnc in Jelševar. Tolminci so prvi zadetek na tekmi dosegli v 54. minuti iz 11 -metrovke. V nadaljevanju 2. polčasa so zadeli še dvakrat, Zagorjanom pa do častnega zadetka ni uspelo priti. Pred tekmo sta si moštvi delili 3. mesto v ligi, po porazu je NK Zagorje zdrsnilo na 4. mesto. NK Rudar, regionalna ljubljanska liga LEGEA Trboveljski nogometaši so jesenski del prvenstva v ljubljanski regionalni ligi LEGEA zaključili z remijem. V Kočevju je bilo 0:0. Igralci NK Rudar so si na tekmi priigrali kar nekaj lepih priložnosti, a žoga ni in ni hotela v mrežo. S 23 točkami zasedajo 4. mesto. V jesenskem delu so dosegli 28 zadetkov, prejeli so jih deset - najmanj med vsemi ekipami. Po različnih virih pripravila Andreja Gradišar Razvedrilo zasavc PANDA GOL PRI NOGOMETU ITALIJANSKI POMOR- ŠČAK VESPUCCI OOP BOJAN AMERIŠKA IGRALKA MERMAN DOBROTNIK IZ NEGOVE IVAN OCE (UUBK.) ORANJE (ZASTAR.) NEKDANJI PRODAJALEC KISA FIZIKALNA KOLIČINA JERMEN OBŽALO- VANJE ČUFAR TONE IZVOZ MAJHNI ZAJCI TRESENJE TELESA AMERIŠKI IGRALEC LORENZO ENO- CELIČNE PRAŽIVALI LIVADA NASPROTJE SVETLOBE ZNIŽAN TON D ANGLEŠKI GLASBENIK CLAPTON DEJAVNOST TIHOTAPCEV GLASBENIK MORETTI SLOVENSKI METROPOLIT ANTON MREŽASTA TKANINA UREJENOST GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE SOODNOSNI ČLEN ČLAN VLADAVINE TREH HOLANDSKI SLIKAR DIRCK SLOVENSKA GLASBENA PRIREDITEV MESTO V SV ANGLIJI NEMŠKI SLANO OTRDITEV PECIVO PENISA DELOVNI KANADSKI PEVEC BRYAN KOREJSKI DENAR ČLEN POLET MESNI KITAJSKI Fl-LOZOF LAO NEVESTINO PREMO-ŽENJE VLADARJEVO BIVALIŠČE JAVNI IZDELKI NASAD LJUBLJANSKA BANKA DEL KOKOSOVEGA OREHA KRAJ NA GORIŠKEM ANGLEŠKA LUKA FRANCOSKA ŠANSON- JERKAPIAF RIMSKA LJUBLJANA SPANSKI AVTO JELKO KACIN GOSPA (ŠP.) UČENJE NA PAMET MADŽARI MARIBOR RAZPORED ŠOLSKIH UR AVSTRIJSKI PISATEU MAX DRAG ČLOVEK (EKSPR.) NEMŠKI AVTO PERNATE ŽIVALI MESTO V GRUZIJI ALI ŽERDIN PRI- POVEDNA PESNITEV RAZLIČNOST KRAJŠA RAZPRAVA SLOVENSKI KIRURG ZORAN SLOVENSKA BALETKA SONJA ITALIJANSKA JED 3 KrižamKe & ugamKe Nagradna križanka 20/2011 Rešitev, oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 12.01.2012 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Gabrsko 11 a, 1420 Trbovlje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 20/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem ne bomo mogli nagraditi. Izžrebanci nagradne križanke št. 20/2011 1. Manca Bovhan, Cesta OF 5, Trbovlje 2. Grčar Igor, Levstikova 9, Zagorje 3. Justina Milar, Trg revolucije 4, Trbovlje v_______________________________________________) Božič noiooč in dänog Tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, božič, praznujemo 25. decembra, ko se spomnimo rojstva Jezusa Kristusa. Datum za praznovanje je izbral cesar Konstantin. Današnja navada okraševanja božičnega drevesca in pošiljanja voščilnic izvira iz 19. stoletja in ima zelo malo skupnega s krščanstvom. Nekoč so naši predniki za božič najpogosteje jedli poprtnik, potico in sadni kruh. Najbolj so se praznika veselili otroci, ki so bili obdarjeni s kruhom, orehi in lešniki. Danes pa so naše mize v božičnem času bolj polne, prevladujejo različne domače jedi, kislo zelje, klobase, meso in seveda raznorazne vrste piškotov, potic in ostalih sladic. Tudi otroci so v današnjem času bolj bogato obdarjeni, kot otroci nekoč. Gospodinja je na sveti večer pred božičem spekla kruh. Ponavadi je spekla belega za družino in črnega za živino. Ta kruh je zavila v prt in ga postavila na mizo v kot h križu. Kruh je bil na mizi tri tedne nedotaknjen. Na praznik svetih treh kraljev, 6. januarja, pa so zjutraj ta kruh odvili in pojedli. Čeprav je bil po treh tednih kruh trd kot kamen, so ga otroci težko pričakovali. Veljalo je, da več kruha, ko si pojedel, bolj si bil potem vse leto močan. Ali se prepoznate? Ali se prepoznate? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž pokličite Jožeta na 031 524 826. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do četrtka 12.1.2012, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBELICA VRAČEVIČ molej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137 SLAVICA MARN, s.p. Tel.: 03 57 25 106 GSM: 041 508 655 Fax: 03 57 25 107 e-mail: slavica.marn@siol.net www.marn-vransko.si IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Šport zasavc Izbiramo: NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2011 Spoštovane bralke in bralci, tako kot vsako leto doslej bomo tudi tokrat skupaj z vami izbrali Naj športnike Zasavja za preteklo leto 2011. Izbirali bomo v naslednjih kategorijah: Naj športnica/ športnik Zasavja 2011 Naj mladi športnik/športnica Zasavja 2011 Naj trener/ka Zasavja 2011 Naj ekipa Zasavja 2011 Naj športni delavec/ka Zasavja 2011 Pravila glasovanja: 1. Glasuje se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnico vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! 3. Predlogi za naj športnike in športnice, trenerje, ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih - od Litije do Radeč! 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. Upoštevati morate naslednje kriterije: - za ekipe , da tekmujejo v 1. državni ligi - za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu - so športniki, ki so člani prvoligaških ali drugoligaških ekip iz tujine - za mlade športnice in športnike, da nastopajo v mlajših kategorijah na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopali na mednarodnih tekmovanjih in na evropskem ali svetovnem prvenstvu - za naj trenerje/-ke lahko predlagate tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športnike in športnice - za naj športne delavce/-ke lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji/-ke, niso aktivni kot športniki/-ce, opravljajo pa delo športnega delavca/-ke najmanj pet let V prvem krogu bomo glasove sprejemali do dvanajstega januarja, prvih pet iz vsake kategorije gre v drugi krog . Glasovnice za drugi krog bomo sprejemali do četrtka, 08. marca 2012, do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 15. marca. V prvem krogu bo prvo mesto točkovano s 3, drugo z 2 in tretje z 1 točko. Glasovnice pošljite na Uredništvo časopisa Zasavc, pp 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom naj športniki. Z Glasovnica št. 1/2011 1. Naj športnik/-ca Zasavja 2011 1. Mesto 2. Mesto 3. Mesto 2. Naj mladi športnik/-ca Zasavja 2011 1. Mesto 2. Mesto 3. Mesto 3. Naj trener/-ka Zasavja 2011 1. Mesto 2. Mesto 3. Mesto 4. Naj ekipa Zasavja 2011 1. Mesto 2. Mesto 3. Mesto 5. Naj športni delavec/-ka Zasavja 2011 1. Mesto 2. Mesto 3. Mesto Ime, priimek glasovalca/-ke: Naslov: V J 30 let Pon - Do - Kwana Zagorje V četrtek, 15.12. klub borilnih veščin Pon - Do - Kwan Zagorje slavi 30 - letnico svojega delovanja. Čestitamo! 39. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2011« -najstarejši karate turnir v Evropi V soboto 17. decembra 2011, bo v Trbovljah potekal 39. Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2011«. Turnir sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi in ima poleg zelo uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Pričetek tekmovanja bo ob 9.00 uri, uradna otvoritev pa se začne ob 14.00 uri. Tekmovanje bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške, v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. BS Peter Kauzer ml. in Eva Terčelj kajakaša leta 2011 Peter Kauzer ml. iz Hrastnika je postal po vseh pričakovanjih ka-jakaš leta 2011. V Bratislavi je osvojil naslov svetovnega prvaka in si s tem že zagotovil nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Dve zmagi in tretje mesto so mu prinesli zmago v svetovnem pokalu, na evropskem prvenstvu v Seu d'Urgellu si je priboril tudi ekipno zlato. Prireditev je bila v sredo 30. novembra v Narodnem domu v Celju. Kolajne je v iztekajočem se letu osvojilo kar 20 tekmovalcev, ki so skupaj priveslali več kot 25 kolajn. Za kajakašico leta je bila izbrana Ljubljančanka Eva Terčelj. Uspešna kajakaška sezona v vseh pogledih! Petru pa čestitke in najlepše želje za prihodnje, olimpijsko leto. Ranči Moljk Fotografija: Nina Jelenc Veseli december SPREVOD DEDKA MRAZA Z OGNJEMETOM V Trbovljah bo sprevod dedka Mraza s pravljičnim spremstvom potekal v sredo 28. decembra. Sprevod bo izpred Delavskega doma krenil proti parku ob 17. uri, tam pa bo ob 18. uri tradicionalni ognjemet. Prireditev, ki jo vsako leto obišče okrog 1000 ljudi, organizira Društvo prijateljev mladine, za ognjemet pa poskrbi Občina Trbovlje. V decembru otroke obdarijo trije možje - sveti Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Ne glede na njihov izvor so jih otroci zelo veseli, še posebej če so zelo radodarni. Sveti Miklavž (Nikolaj) je svetnik in stanuje v nebesih, torej prihaja k nam iz nebes. Otroke obdaruje 6. decembra zjutraj. Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko kapo, v roki pa škofovsko palico. Spremljajo ga angeli in parklji (hudiči). Miklavž prihaja k nam peš ali tudi na saneh (ki jih ne vlečejo severni jeleni, ampak ponavadi konjska vprega). Običaj je, da otroci večer pred dnem sv. Miklavža (5. decembra) nastavijo peharje, v katere jim dobri mož ponoči prinese darila. Božiček stanuje na severnem tečaju (ali na skrajnem severu Skandinavije). Otroke obdaruje na božično jutro, 25. decembra. Oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo. Spremljajo ga škrati. Pripelje se s sanmi, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Prvi v vpregi je jelenček Rudolf. Dedek Mraz izvira iz Rusije in domuje pod Triglavom. Otroke obdaruje pred novim letom ali (predvsem doma) na novoletno jutro. Oblečen je v ovčji krznen plašč s slovenskimi vzorci, v roki ima sprehajalno palico, na glavi polhovko. Ponavadi nima spremljevalcev, lahko pa ga spremljajo palčki. Pripelje se s sanmi s konjsko vprego. IM MIKLAVŽEVA SEJMA V petek 2. decembra smo na OŠ Toneta Okrogarja priredili že tradicionalni dobrodelni Miklavžev sejem. Zaposleni smo ob pomoči učencev in gostov pripravili stojnice z domačimi dobrotami, voščilnicami, ročnimi izdelki, baloni, knjigami, predstavitvijo Nemčije ter hrano in pijačo. Otroci so se lahko pomerili v ciljanju pločevink, manjkal ni niti srečolov. Sejem smo popestrili s kulturnim programom. Predstavila sta se šolska otroški in mladinski pevski zbor, mlajše je zabavala Pika Nogavička, za dober zaključek pa so poskrbele šolska plesna skupina, Plesna šola Urška in Plesna šola Maestro. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, saj se je zbrala množica otrok s starši in vsak od njih je našel kaj primernega zase. Zbrali smo kar nekaj denarja, ki bo nakazan v šolski donatorski sklad za pomoč socialno ogroženim učencem, nakup didaktičnih pripomočkov ter nagrade učencem. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi sejma. Upamo, da bomo to obliko druženja ponovili tudi prihodnje leto. M. G., L. Z. V petek 2. decembra so dijaki in profesorji Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje izpeljali že četrti Miklavžev sejem. Sejem se je začel popoldan, potekal pa je na pločniku pred Gimnazijo. S stojnic so vabila darila, ki so jih mladci izdelali sami. S sladkim čajem in kuhanim vinom so gasili žejo obiskovalcev, s pestro ponudbo slaščic (med katerimi se je našla tudi čokoladna fontana s sadnimi nabodalci in mun-chmellowi) so dramili brbončice; copatki, venčki, čestitke, plišaste živalce, svečke, angelčki in podobne zimsko-božične drobnarije so kar mamile k nakupu. Za praznično vzdušje je bilo še dodatno poskrbljeno z glasbenim ozadjem in glasbo „v živo“ - prepevali so pevke in pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora GESŠ Trbovlje. Med obiskovalci se je seveda sprehajal tudi Miklavž z angelčkoma, v njegovi bližini pa se je ves čas potikal tudi Parkelj. 5 prodajo izdelkov in trženjem domiselno predstavljenih nagradnih vprašanj so dijaki na stojnicah zbrali 3.685,12 €, ki bodo šli v celoti v dobrodelne namene - pomagali bodo socialno ogroženim zasavskim družinam in denar predali Območnemu združenju Rdečega križa Trbovlje. Katra Frol Hribar Pesna šola Maestro. PRVO MIKLAVŽE VAN J E PO OSAMOSVOJITVI Zagorjani, ki so bili leta 1992 še otroci, se verjetno z veseljem spominjajo miklavževa-nja, ki sta ga po desetletjih zatišja obudila Anica in Marjan Klančnik. O tem je takrat poročal tudi naš časopis. Takratni Radio Trbovlje je imel prenos v živo, prireditev pa je vodil Bogdan Barovič. Postavljena je bila tudi stojnica Gostinskega podjetja Trojane, kjer so otrokom podarili več kot sto slastnih krofov. Podjetje Žito iz Ljubljane pa je za malčke prispevalo 15 kg bonbonov. Starši so darila za otroke že prejšnji dan prinesli v Semenarno Anici in Marjanu, Miklavž pa jih je naslednji dan razdelil na ploščadi. Aktualno | zasavc Nova socialna zakonodaja S 1. januarjem 2012 začne veljati nova socialna zakonodaja, ki prinaša spremembe pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zdaj so merila in pogoji za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev v Sloveniji različni, prav tako so različne opredelitve posameznih kategorij in parametrov, zato je sistem nepregleden in neučinkovit ter dopušča precejšnjo možnost zlorab. Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se po novem uvaja enotna vstopna točka, tj. center za socialno delo. Za pridobitev katere koli izmed enajstih v zakonu urejenih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil boste po novem oddali le eno vlogo. Ugotavljanje materialnega stanja posameznika ali družine, ki bo zaprosila za denarno socialno pomoč, bo temeljitejše in doslednejše, saj bodo socialni delavci upoštevali vse vrste dohodkov in tudi premoženje, torej nepremičnine, osebna vozila, plovila, vrednostne papirje in podobno. Upoštevanje premoženja prosilcev naj bi omogočilo pravičnejše razdeljevanje pomoči in jo zagotovilo socialno najbolj ogroženim. Ukinja se državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine bodo na ta račun lahko dobile višji otroški dodatek. Ukinja se tudi državna pokojnina, dosedanji prejemniki bodo lahko prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Vloga je objavljena na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, dostopna je tudi na straneh e-uprave in CSD-jev, lahko pa jo kupite tudi v knjigarnah. Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 dalje na pristojni center za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko. Če ste že prejemnik katere od pomoči, vam te ni treba ponovno uveljavljati. Vlogo morajo v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo, tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca, in/ ali tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011. Vlogo pa lahko v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek in ki želijo imeti pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, odmerjene že skladno z novim zakonom. Vir: www.mddsz.gov.si Prvinska želja - imeti svojo nepremičnino Zakaj si vsi Slovenci želimo imeti lasten dom? Kaj nas žene k nakupu svoje nepremičnine? Odgovor je - geni. V preteklosti smo bili sužnji, tlačani, hlapci ter smo sanjali o lastnem koščku zemlje, lastni bajti, prostoru, ki bi bil samo naš in kjer bi se počutili svobodni, skriti. In te sanje so se nam zapisale v gene, pustile neko sled, tako da jih še vedno nosimo s seboj tudi sedanje generacije. Želja po lastnem domu je tako močna, da smo se pripravljeni za celotno življenje odpovedati ostalim dobrinam v zameno za lastne stene. Stene, čeprav gole, pa saj sosedje tega sploh ne vedo. Ali znamo kupiti nepremičnino? Iz zgoraj napisanega torej sledi, da kupimo ali prodamo nepremičnino le enkrat za časa svojega življenja. Redki so tisti, ki to storijo večkrat. Torej je ta postopek enkraten oziroma unikaten in ni kot nakup, denimo, pol kilograma kruha ali pa 10 dag salame, ki je postal že kar ritual - na isti dan, v isti trgovini, kupljeno od iste prodajalke. Ali znamo pri nepremičnini preveriti pravno stanje? Kaj pa dejansko stanje nepremičnine? Poznamo vsebino plombe v zemljiški knjigi? Je višina cene ustrezna? In še na kopico drugih vprašanj je potrebno poiskati odgovore, da je nakup ali pa prodaja izvedena 100-odstotno. Zanemarljiv ni niti čas, ki nam ga iskanje odgovorov ukrade. Kaj je druga možnost - alternativa? Vsa dela lahko namesto vas, povrh tega pa še kakovostno in strokovno, opravi nepremičninski posrednik. Ta zastopa interese prodajalca in kupca, čeprav se to sliši izključujoče. Pozna postopke, organe, na katere se je potrebno obrniti, sprejema »nadležne« telefonske klice, organizira oglede in svetuje. Neznanje in nepoznavanje poslovanja v prometu z nepremičninami lahko prodajalca in kupca pripelje do številnih tveganj, sporov in tudi izgube denarja, reševanje pa je dolgotrajno in žal tudi drago. Vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami lahko naslovite na: bostjan.hudomalj@re-max.si ali pisno na uredništvo revije Zasavc. Odgovore vam bo posredoval nepremičninski posrednik z licenco. V prihodnji številki pa o cenah nepremičnin. Jubileji/Mali oglasi ( MALI OGLASI Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca Zasavc, Gabrsko I la, 1420Trbovlj. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam: - Kozla belega z rogovi za pleme, je miren, vajen paše. - Zajko in zajca, bela za pleme, - Petelina mladega, belega ali rjavega, - Orehe domače, suhe, - 2 lesena kolesa za okras, od vozov. Telefon: 03/56 76 310, GSM: 031/ 469 279 Prodam sliko J. Kneza, nabožne vsebine, Jezus na gori Oljki, olje-platno, 150x90 cm,tel.: 031 645 288. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo); ŽENIN: n O TO K I ki Ime in priimek: Vladimir Zakošek Datum rojstva: 25.01.1939 Naslov: Novi log 7 a, Hrastnik Priča: Brane Zakošek NEVESTA: Ime in priimek: Stanislava Zakošek Datum rojstva: 30.11.1936 Naslov: Novi log 7 a, Hrastnik Priča: Andreja Zakošek DATUM PRVE POROKE: 30.12. 19 DATUM ZLATE POROKE: 26.11. Uradna oseba pred katero je bila sklenjena zakonska zveza: župan Miran Jerič MATIČAR: Rok Jenko Stanislava in Vladimir Zakošek. ŽENIN: Ime in priimek: Edvard Kirn Datum rojstva: 20.02.1935 Naslov: Ulica mladih borcev 4, Hrastnik Priča: Stanislav Kirn NEVESTA: Ime in priimek: Antonija Kirn Datum rojstva: 13.12.1941 Naslov: Ulica mladih borcev 4, Hrastnik Priča: Darko Planinc DATUM PRVE POROKE: 25.11. 1961 DATUM ZLATE POROKE: 26.11. 2011 Uradna oseba pred katero je bila sklenjena zakonska zveza: župan Miran Jerič MATIČAR: Rok Jenko Antonija Kirn. in Edvard Kofetkanje | zasavc LE VHKUP, LE VHKUP, WOG A G MAINA ... Davnega popoldneva 6. maja 1635. Gamberk je v plamenih. Z vinom in krvjo opiti prekucuhi se opotekajo pred gradom in po spodnji pristavi, kjer pa ni bilo več nikogar, nobene žive duše. So se tako hlapci kot dekle z otročaji vred poskrili, brž ko je do njih in naprej v grad iz Zagorja prijezdil sodinov mlajši sin, kosez, in skoraj brez sape povedal, kaj se je zgodilo z zagorsko mitnico. Da gori in da je, baje, nekaj mrtvih. Kastelan je vedel, da se bo nekaj zgodilo. So mu naključni popotniki vedeli povedati, da se na oni strani gore med podložniki nekaj kuha. Pa tudi njegovi oboroženi hlapci so od začetka pomladi sem zasledili v gamberških vaseh neznane pohajače. Ti so, ko so jih krepko privili, priznali, da jih pošilja »ta mladi Skorja« hujskat in vabit na punt. Grajsko gospodo, plemenite Lamberge, je pravočasno pregovoril, da so se umaknili v Ljubljano. Na varno. Kaj pa se je to pomlad v Savinjski dolini, na obronkih Ojstrice in Prebolda, sploh zgodilo, da je to krvavo, uničevalno nasilje pljusknilo sem k nam, na našo stran? Povod je dajalo nenehno, izredno kruto nasilje grofa Strattenbacha, lastnika ojstriške in preboldske gospoščine. Grof Felix Strattenbach je bil star vojaški poveljnik. Že leta 1593 se je udeležil bitke pri Sisku, poveljeval je v raznih utrdbah Vojne krajine, kjer je bilo kruto ravnanje nekaj povsem običajnega. Tako je temu primerno ravnal tudi s svojimi podložniki. Tudi njegov sin, ta čas najemnik zgornjega celjskega gradu, ni bil prav nič boljši. Vzrok, da se je en tak lokalni, krajevni upor v hipu razširil na vso Štajersko, na Gorenjsko in malo tudi na Koroško, pa so bile predvsem tedanje razmere. Naše zvesto bralstvo si zasluži, da se s temi, za podložništvo nepriljubljenimi okoliščinami, pobliže seznanimo. Najprej ta neprestana turška grožnja. Res se je po hudem porazu v Sisku Turek pritajil. So pa te nenehne grožnje zahtevale stalno vojsko, dobro oboroženo in dobro izurjeno. To je bilo mogoče le z vojaki - najemniki, čeprav je še vedno veljala častna dolžnost plemstva, da se po potrebi osebno, s svojo vojsko, udeleži vojne. A še po starem, na svoje stroške, le en mesec na leto, in še to le v domači deželi. Plemstvo se je zmeraj bolj nerado odzivalo vladarjevemu klicu. Poleg tega je novejše vojskovanje, od iznajdbe smodnika naprej, zahtevalo neprestano skupinsko urjenje. To je bilo zemljiškim gospodom zaradi njihovega načina življenja skoraj nemogoče. Tako je bil deželni knez prisiljen vzdrževati najemniško vojsko, ki pa je zahtevala redna, dogovorjena plačila tudi v času, ko ni bilo vojn. Deželni knez je že brez stroškov vzdrževanja vojske komaj zmagoval lastne stroške in stroške deželnih uprav in sodstva. Denarno stisko vladarja so spretno izkoriščali fevdalci, tako da so v njegovem imenu uvajali nove in nove davščine ter tlako. Še mnoga desetletja po verski revoluciji so se tudi v Cerkvi pojavljale nezdrave, grešne razmere, ki so prav tako vplivale na že tako bolj malo verno kmetstvo in meščanstvo. Naj navedemo le nekaj najbolj v nebo vpijočih primerov: v Savinjski dolini je duhovnik zvezal duhovnika ter ga zvezanega vlačil po tleh; šmartinski župnik ni hotel dati svoji nekdanji dekli dolžne plače 22 dukatov; vikar pri Sv. Štefanu ni hotel izročiti župniku dohodkov župnije; župnik pri Sv. liju se je vmešaval v službo šmartinskega župnika, pokopaval je njegove župljane in pobiral darove; neki župnik je kar med mašo udaril kaplana s čašo po glavi in podobno, a nespodobno. Da bi lažje in dražje prodajali vino, ki so ga dajali cerkveni vinogradi in desetina, so se duhovniki oprijeli krčmarske obrti in težko je bilo tiste čase najti župnišče, v katerem ni bilo tudi krčme. Nam najbližji primer je bil na Zasavski Sveti gori, o čemer zna veliko povedati tamkajšnji župnik Maks Kozjek. Tudi cerkvene pristojbine so rasle. Za maše; posestnik je moral dati za pogreb svoje žene kravo, posestnica za pogreb moža vola ... Prešuštnike, ki se za odpuščanje svojih grehov niso hoteli odkupiti z denarjem, so dajali duhovniki s šibami tepsti. Nekateri duhovniki so v spovednicah nagovarjali verne, naj jim zapustijo svoje premoženje. Vse to se je ob puntu, o katerem je danes govora, obrnilo proti duhovščini. Tako je med tem puntom prihajalo do hudih groženj in mučenj, celo umorov duhovnikov kot tudi do zlorabe redovnic v samostanu Studenice in izropanj cerkva. Za uživanje fevdalčevega zemljišča je moral podložnik plačevati različne dajatve in opravljati tlako. Vse to je bilo zapisano v letnih urbarjih (erberen). Največje kmetovo breme je v času, ko se dogaja naša zgodba, predstavljala redna dajatev »činž«, s slovenskim imenom »velika pravda« in »mala pravda«. O tem smo že pisali, zato nadaljujmo z dajatvami: poleg obeh pravd so morali podložniki plačevati še za uživanje gozda, paše, polšjega lova, s prodajo posesti, posmrtnino. Zanjo je ponekod zadoščala ovca, večinoma pa vol, ki so mu pravili posmrtni vol (Sterbochs). Za potrebe gradu je moral podložnik dajati še les za mostove, za ograje, kole za vinograde itd. V primeru vojne je podložnik moral poleg zapisane dajatve v urbarju dajati še oves za vojaške konje (Marchfutter). Ob teh nepisanih in nepravičnih zahtevah fevdalnega gospoda so se podložniki sklicevali na »staro pravdo«. Kajti po kmečki pameti je bilo staro tudi dobro. In stara pravda je bila po njihovem nezastarljiva. Tako podložniki v času uporov, vsaj na njihovem začetku, v sebi niso videli upornikov, temveč borce za pravično staro pravdo. Tako se je spet začel beg podložnikov v mesta (ein Jahr und Tag macht Stadluft frei), kmetije so opustele (tudi gamberški urbar pozna zapisane, a opustele kmetije). Piše: Marjan Klančnik Oglas NAŠ PROIZVODNI PROGRAM ImAsPdM ZMAS-PRINT d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68 1000 LJUBLJANA Telefon: 03 565 3 910 fax: 03 565 3 920 s-print@siol.net zmas@siol.net, www.zmas.si » katalogi » revije » reklamni letaki » zgibanke » plakati » » » » » » » » podjetniška glasila reklamno propagandni izdelki s potiskom novoletni program koledarji namizne podloge in reklamne kocke neskončni tisk (računalniški obrazci) UPN obrazci CMR obrazci » personalizacija obrazcev » digitalni tisk » sitotisk » dopisi » bloki » kuverte » vizitke » nalepke » posebne položnice (izdelava, izpis in kuvertiranje) » reklamni napisi » štampiljke » oblikovanje POSEBNA PONUDBA - KOLEDARJI PO NAROČILU 3 '4 c ,o n iz ? 8 Ä « a 2, g u ,r,f -o,? 201. ;g » 23 24 .2'58 IS' J wa ii.:ai; I | tiiuii iii,'ti? I *P.Sf| Širjen ilE Bti I liiiiir' tiiilii * iS < iiifjŠj .... „a ® -12' 12 listni koledar Tisk 4/0 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 12 + 1 list Natron vrečka 200 kom - 4,586€ 300 kom - 3,594€ 500 kom - 2,801 € 1000 kom - 1,902€ 6 listni koledar (12 mesecev) Tisk 4/4 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 6 + 1 list Natron vrečka 200 kom - 4,468€ 300 kom - 3,330€ 500 kom - 2,423€ 1000 kom - 1,745€ enolistni koledarji format a3 tisk 4/0 papir 200 gr premazni 100 kom - 1,216€ 200 kom-0,791 € 300 kom - 0,610€ 500 kom - 0,521€ 1000 kom - 0,421€ enolistni koledarji format a4 tisk 4/0 papir 200 gr premazni 100 kom - 1,202€ 200 kom - 0,777€ 300 kom - 0,591€ 500 kom - 0,491€ 1000 kom - 0,391€ 6 listni koledar (6x2 meseca) Namizni koledarji Tisk 4/0 Format 32x47 Premazni papir 135 gr 6 + 1 list Natron vrečka 200 kom - 2,663€ 300 kom - 2,097€ 500 kom -1,643€ 1000 kom - 1,303€ Namizne podloge Poslovni koledarji G305® W 0989505 Trgovina za male živali pon - petek: od 08.00 do 20.00 ure, sobota: od 08.00 do 17.00 ure GSM: 040 512 700 e-mail: imperial.pet@siol.net KJE SE NAHAJAMO? Trgovina Imperial Pet je locirana v strogem centru Zagorja, v neposredni bližini glavne ceste in mestnega parka, na Cesta zmage 16c. ODPIRALNI ČAS: KAJ NUDIMO? -PESTER IN ŠIROK PRODAJNI ASORTIMAN ZA VSE SKUPINE NAŠIH LJUBLJENČKOV ( psi, mačke, glodalci, ptice, akvaristika in tudi teraristika ) -VISOKO KVALITETNA HRANA PREMIUM IN SUPER PREMIUM RAZREDA -SVETOVANJE PRI NAKUPU TER PREDSTAVITEV IZDELKOV -PROFESIONALNI NASVETI V SODELOVANJU Z VETERINARJI, KINOLOGI, REJCI ter vrhunskimi AKVARISTI -SODELOVANJE S KINOLOŠKIMI DRUŠTVI tečaji za pse |--mm ilmo nature IBEBCTEil Voui pel s tevounle bund äifj Hills BIO-GROOM