Nove Jarše — nekoč in sedaj
PRVI ZASELEK 2E PRID 60 LETI - NENEHNA AKTIVNOST OBČANOV -V ČASU NOB VEČINA V VRSTAH OF - PO VOJNI NA TISOČE UR PROSTOVOLJNEGA DELA - VEDRI OBRAZI SEDAJ, KO SO NOVE JARŠE V »NOVI OBLEKI« - SOLIDNO SODELOVANJE Z OBČINSKIMI FORUMI.
Nekoč, v eni izmed številk našega lista smo objavili članek o tem, ali so prebivalci Novih Jarš apolitični ljudje ali ne. Ta je bilo še tedaj, ko so upravičeno zahtevali svoje pravice glede komunalne ureditve, saj so čakali na to že dolga leta. Vmes je bil lani še zelo razgiban in buren zbor volivcev, letos pa je že krenilo na bolje. Ce stopiš danes v to naselje, opaziš pri mnogih Jaršanih vse drugačno razpoloženje in zagledaš vedre obraze.
»No, sedaj nam pa urejajo tisto najvažnejše, ceste, da ne bo prahu in blata. Prav res, hvaležni smo odboru SZDL in našemu občinskemu odborniku, ki sta nam to uredila. In tudi občina ni pozabila na nas!«
Kajuhova ulica jc /ares lepo urejena; (oda samo do polovice; kdaj bodo uredili to cesto še naprej proti Mostam? Ali ne bi svoj delež prispevala tudi mnoga podjetja, ki vozijo po tej cesti?
Čigava naj bo skrb za Urh?
Skrb za grobove in grobnice velja vsej naši družbi, predvsem še, kadar gre za talvo monumentalni spomenik, kot je na Urhu. V čem je pravzaprav problem?
Mestni svet Ljubljana in zavod za spomeniško varstvo menita, da mora za spomeniški kompleks na Urhu skrbeti naša občina. Občina pa letno prispeva 1,1 milijona starih dinarjev zavodu za spomeniško varstvo. Ta denar gre v glavnem za razna konzervatorska dela na območju Ljubljane. Kakšna čudna logika? Ce bi ta milijon letno ostal v občini, bi Ic-ta lahko skrbela za spomeniški kompleks na Urhu. Ne gre nam-reč samo za vzdrževanje grobnice. Tu je tudi cerkev, v njej muzej, okrog vsega pa še okolica. Vse to je treba vzdrževati. Torej gre za načelen problem: ali naj skrb za kompleks na Urhu prevzame MS oziroma zavod za spomeniško varstvo ali pa naj MS ukine omenjeni prispe-vck naše občine. Na Urhu bi
Takole bi vam vedel povedati marsikateri prebivalec Novih Jarš, če bi se spustil z njim v razgovor. No, in zato smo se odločili to pot nekaj več napisati o Novih Jaršah, o enem izmed mestnih predelov naše občine, ki ima zelo raznoliko zvrst naselja in tudi prebivalcev.
POGLED V ZGODOVINO
Pred dolgimi leti, vzemimo 40 ali pa celo 60 let nazaj, bi malokdo pomislil, da bo leta 1966 v Novih Jaršah toliko novega, toliko stanovanjskih zgradb, toliko poslovnih objektov in tolikšen promet, kot v resnici je. Leta 1906 so v Jaršah stale tri hiše, kasneje je zra-
(Nadalj. na 6. str.)
Zbori volivcev
V prejšnji številki Nslt smo bralcem obljubili, da bomo objavljali odgovore na vprašanja, ki so jih občani postavili na zadnjih zborih volivcev. Tokrat posredujemo nekaj odgovorov, ki so jih pripravile strokovne službe občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, v naslednji številki pa bomo z odgovori nadaljevali. Obenem pa posredujemo bralcem nekatere tehtne pripombe in ocene zadnjega sklica zborov volivcev, ki jo je obravnavala občinska skupščina na svoji nedavni seji.
V dneh od 25. 9. do 10. 10. 1966 so bili zbori volivcev za terenska območja naselij oziroma volilnih enot občinskega zbora in zbori volivcev v delovnih organizacijah — zbori delovnih skupnosti.
Osrednja točka dnevnega reda zborov volivcev je bila posvečena delu krajevnih skupnosti, v de-
Do kdaj še hrup?
Moščani so zadnje čase precej vznemirjeni zaradi močnega hrupa, ki ga povzroča toplarna. Bojijo se, da bo hrup tudi kasneje pogost in jc zato vznemirjenost toliko bolj upravičena. Poglejmo, kaj nam je s tem v zvezi uspelo zvedeti v sami toplarni.
da so končali delo na prvem bloku, po 23. novembru pa bodo izpihovanje ponovili. Tokrat bo hrup znova zelo močan, iz-
Predstavniki toplarne zatrjujejo, da so izpihovali parovode med kotlom in turbino, saj so morali iz notranjosti odstraniti vso nesnago, ki se je nabrala med montažo in bi ovirala kasnejše nemoteno obratovanje. Glede na to, da so prečiščevali na prostem, je bil hrup zelo močan, vendar — tako pravijo — se temu ni dalo izogniti. Cevovode so izpihovali tako, da so na koncu postavili posebno zaslonko iz aluminija, skozi cev pa so spustili paro z veliko hitrostjo, dosti večjo kot pri normalnem obratovanju. Predstavniki toplarne so nam povedali,
moral biti tudi stalni honorarni kustos muzeja, ki naj bi v poletni sezoni, zlasti ob nedeljah, ko obišče Urh veliko skupin izletnikov, le-tem pravilno tolmačil vse strahote, ki so se tukaj dogajale. Dosedanji obiskovalci Urha, ki poleti množično in od vsepovsod prihajajo na Urh, niso bili deležni nobene razlage. Vemo pa, da je v Sloveniji en sam Urh, edinstven primer strahotnega in množičnega mučenja aktivistov in simpatizerjev NOB. V celjskem Starem piskru je nemški okupator načrtno streljal naše rodoljube, enako je delal v Begunjah. Toda Urh je nekaj več, zares edinstvenega ne samo v naši NOB, temveč v vsej zgodovini slovenskega naroda. Zato jc prav, da ga ohranimo še poznim rodovom, ki naj se z gnusom in ogorčenjem spominjajo vseh grozodejstev belogardističnih krvnikov, ki so naše ljudi množično ubijali samo zato, ker so ljubili svojo domovino in svobodo.
PIONIRSKO POSVETOVANJE
Pionirji osnovnih šol občine Moste-Polje so se v tednu otroka zbrali v vzgoj-novarstvenem zavodu Angele Ocepek na posvetovanje. Pregledali so delo pionirskih odredov v preteklem šolskem letu in razpravljali o programih, ki so jih sprejeli na odrednih konferencah 29. septembra — na dan pionirjev. Jugoslovanske pionirske igre pod geslom »Kdo več ve, kdo bolje zna-« bodo tudii v tem šolskem letu osrednja gonilna sila pionirske dejavnosti. Zato so tudi delovni sti, ustvarjalnosti in ženjubb programi vseh osnovnih šol usmerjeni v spodbujanje otroške radovednosti ustvarjalnosti in želja po znanju, hkrati pa poglabljajo moralne vrednote in patriotska čustva. Ker se tak program najuspešneje doseže pri raziskovanju okolja, ki ga otroci poznajo, nam zaključni del JPI »Kdo bolje pozna domači kraj« v veliki meri pomaga uresničevati delovne programe pionirskih odredov.
Nada Majcen
in gospodar-v krajevnih poravnalne
bila osrednja na zborih vo-
pihovanje pa bodo opravili v treh ali štirih dneh.
Prvo izpihovanje je trajalo nekoliko dlje, ker so se nekatere naprave pokvarile. Pri poskusnem obratovanju je treba namreč vsako napravo dobro preveriti, ker pri rednem obratovanju to ne bo mogoče. Hrup bo takrat mnogo manjši, saj so zato vgrajeni posebni dušilci zvoka. Sicer pa bodo kasneje odvečno paro izpihovali le, če bo prišlo do okvare na turbini.
Prav tako upajo, da bodo filtri, ki vsrkavajo saje delovali brezhibno in bo le zelo majhna količina saj padala na okolico. Res je, da je bil dim sprva teman, to pa zato, ker so zakurili še hladne in vlažne naprave. Morda je s tem v zvezi zanimivo, da so v vsak kotel vgradili okoli 1400 ton Samota. Kotli so bili torej vlažni in izgorevanje ni bilo takšno, kot bi moralo biti in kot kasneje tudi bo. Omembe vredno je morda tudi to, da so v toplarni pred kratkim začeli montirati prvi generator, ki ga je dobavila tovarna »Rade Končar«. Zamuda je kar precejšnja, do nje pa je prišlo ker izdeluje tovarna poseben generator, ki ga bo mogoče hladiti z vodikom, kar ima pri taki napravi precejšno prednost. Generatorje prototip, prvi v Jugoslaviji in ga je treba zato dobro preizkusiti. Prav zato so začeli v toplarni montirati provizoričen kotel, ki naj bi zadovoljil potrebe naročnikov toliko časa, dokler bodo še težave z generatorji. Kot so povedali v toplarni, bodo začeli z rednim obratovanjem najkasneje 1. januarja prihodnje leto.
Moščani upajo, da so zagotovila predstavnikov toplarne glede hrupa in saj utemeljena, zaskrbljenost ljudi pa še ni popolnoma prešla.
lovnih organizacijah po polletnem gospodarjenju. Poleg tega so volivci obravnavali tudi informacijo o delu službe za pravno pomoč občanom, dobili so odgovore na sklepe in vprašanja zadnjega zbora volivcev, predlagali so kandidate za sodnike porotnike občinskega okrožnega skega sodišča in skupnostih izvolili svete.
Kot že rečeno, je pozornost razprave livcev posvečena delu krajevnih skupnosti. Prav ta problematika bi morala zainteresirati večje število volivcev. Morda bo prav naša politika prenašanja večjih kompetenc in tudi materialnih sredstev na krajevne skupnosti postopoma razširjala krog aktivnih občanov. Če bomo uspeli po prvem koraku narediti kaj več v smeri decentralizacije odločanja in prenašanja kompetenc na združene občane, bodo dani pogoji, da se bodo občani tudi dejansko čutili poklicane in odgovorne reševati svoje družbene in materialne interese.
Poročila, ki so jih pripravili sveti krajevnih skupnosti, so bila v večini primerov skrbno in kvalitetno pripravljena. Pohvale vredno je, da so nekatere krajevne skupnosti to gradivo razmnožile in ga skupaj z vabilom dostavile volivcem svojega območja. Rezultati kažejo, da je s tako prakso nadaljevati.
Kot vedno, so imeli občani tudi ob sklicu težave z nekaterimi odborniki, ki jih nikakor niso mogli priklicati na zbor volivcev. Če bi se vsak odbornik dosledno
PREBERI TUDI...
•	ZBORI VOLIVCEV 2. str.
•	INDIVIDUALNE GRAD. NJE — DA ALI NE? 3 str.
•	SOLA IN DENAR 4. str.
•	NOVE JARŠE NEKOČ IN DANES 6.-7. str.
•	VSE O ŠPORTU 10 str.
zavedal svojih odgovornosti do volivcev, bi vse to odpadlo. Tako pa so primeri, da odbornikov ni bilo in da je zbor volivcev ostal celo brez gradiva, ki so jih ga pripravile službe. Tudi naših poslancev ni bilo na zborih — izjem, ki se redno udeležujejo tudi sej naše skupščine. Neodgovoren je odnos poslancev, ki v dveh letih niso našli poti do skupščine, kaj šele do zbora volivcev. Jasno je, da ne moremo zahtevati od poslancev, da bi vedno ali večkrat obiskovali zbore volivcev, (Nadalj. na 2. str.)
ZBORI VOLIVCEV
(Nadalj. s 1. str.
prav pa bi bilo, da bi se v tej mandatni dobi predstavili vsaj skupščini, po možnosti pa se udeležili tudi zbora volivcev. In ker ni tako, niso odveč pripombe občanov, ki pravijo, da so imeli od poslancev predvojne Jugoslavije vsaj volilni golaž.
Komunalna vprašanja so ostala po tradiciji osrednje vprašanje vseh sklicanih zborov volivcev. V tem primeru gre za probleme cest, ulične razsvetljave, vode, zelenic, igrišč in podobno. Če bi hoteli uresničiti te sklepe, ki se ponavljajo od sklica do sklica, bi morali imeti v občinskem proračunu in skladih nekaj milijonov dodatnih sredstev.
Zato je dokaj neresno sprejemati sklepe, da naj se asfaltirajo pravzaprav vse ceste, ki še niso asfaltirane na območju občine, da se napelje vodovod do vsake hiše, da se napelje razsvetljava v vsako ulico, da se uredijo zelenice, igrišča itn. Čeprav so zahteve razumljive, je potrebno postaviti tudi nekaj vprašanj, in sicer: koliko sredstev v občinskem proračunu in skladih, katerim potrošnikom občinskega proračuna jim moramo razdeliti, koliko in kaj pravzaprav ostane ob neurejenem sistemu komunalnega gospodarstva za potrebe kolektivne komunalne potrošnje na mestnem in izven-mestnem zemljišču. Ker je v občinskih proračunih in skladih vedno manj sredstev za te namene, nas bodo same potrebe prisilile, da čimprej sprejmemo odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, na izven-mestnem območju pa enkratni ali stalni samoprispevek za potrebe kolektivne komunalne potrošnje. Mestni svet je že pripravil osnutek ustreznega odloka, vendar je skrajno vprašljiva, če ne kar nevzdržna teza, da je ta prispevek dohodek organizacije za komunalno urejanje mestnega zemljišča, ki izdela načrt, kako in kje naj se ta dohodek troši. Sprejemljivejša bi bila teza, da se troši tam, kjer se vplača, oziroma da naj davkoplačevalci — občani po KS skupaj neposredno odločajo, kje in v kakšne namene se bo ta prispevek potrošil. Le tako bo odpadlo na stotine sklepov, ki jih letno sprejmejo zbori volivcev in se nanašajo na ceste, javno razsvetljavo, zelenice in podobno. Le pametna in namenska ureditev bo pripomogla k urejevanju problemov, zaradi katerih so se naši zbori volivcev spremenili v tribuno za kritiko »občine« in obravnavo oziroma sklepanje o žarnicah. Verjetno pa bi bila tudi struktura zborov volivcev drugačna, če bi prišlo na zbore več zainteresiranih volivcev, če bodo lahko poleg sklepanja in priporočanja tudi odločali o potrošnji sredstev, ne pa le post festum potrjevali program, ki ga bodo sestavili strokovnjaki, obravnavala občinska skupščina in potrdil mestni svet. Le tak sistem, ki bo odločanje prepustil občanom, lahko prepreči centralistično birokratske, lo-kalistične in razne interesne skupine, katerih praksa je bila že večkrat obsojena.
Zbori volivcev so predlagali 53 kandidatov za porotnike občinskega sodišča in 32 porotnikov za okrožna sodišča. Volivci so izvolili 9 poravnalnih svetov po območjih krajevnih skupnosti in predlagali v svete 42 članov oziroma namestnikov. Ker smo v obdobju, ko nam problematika nalaga nove sklice zborov volivcev, bo potrebno, da se vsi aktivnejše vključimo v organizacijo in se podrobneje seznanimo z vsebinsko problematiko. Nujno bo več sodelovanja vseh družbenopolitičnih organizacij na terenu tako v obdobju priprav kot same izvedbe. Prav bi bilo, da se v pripravah sestanejo odbori vseh družbenopolitičnih organizacij in se skupaj z odborniki pogovorijo o pripravah, predlagani vsebini in drugih aktualnih problemih. Ne bo pa tudi odveč, če se
oodo krajevne skupnosti ali delovne organizacije obrnile in direktno povabile naše poslance in si v naprej zagotovile njihovo prisotnost.
Vprašanja - odgovori
VOLILNE ENOTE 1—4 MOSTE
Vprašanje:
Predlagano je bilo, naj se mladina po končani osnovni šoli zaposli, oziroma nadaljuje šolanje, da se ne bi povečal kriminal med mladoletniki.
Odgovor:
Svet za vzgojo in izobraževanje je obravnaval vključevanje mladine v poklice in nadaljnje šolanje na treh sejah, in to pod posebno točko dnevnega reda.
Na seji dne 10. 6. 1966 je svet seznanil člane o rezultatih ankete, ki je bila izvedena na vseh osnovnih šolah. Svet je opozoril na izredno problematičnost tega vprašanja. Na naslednji seji dne 24. 6. 1966 je svet ponovno obravnaval probleme vključevanja mladine. Svet je tedaj že razpolagal z dodatnimi podatki in rezultati razgovorov šolskih vodstev z delovnimi organizacijami in starši. Svet za vzgojo in izobraževanje je skupno s svetom za delo ugotovil, da je problem tako kritičen, da ga je treba predložiti občinski skupščini Ljubljana Moste-Polje v obravnavo.
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na 21. seji dne 29. 6. 1966 obravnavala ustrezna priporočila osnovnim šolam in gosp. organizacijam. Svet za vzgojo in izobraževanje in svet za delo sta na skupni seji dne 18. 7. 1966 izdelala program, kako naj šole in delovne organizacije rešujejo ta problem.
Na naslednji seji občinske skupščine bodo obrtniki prejeli poročilo, kako so se šole, delovne organizacije v gospodarstvu in družbenopolitične organizacije lotile reševanja tega problema in kakšne uspehe so dosegle.
VOLILNE ENOTE 5—7 MOSTE
Vprašanje:
Volivci vprašujejo občinsko skupščino o lokaciji za gradnjo garaž. Zvedeli so, da je po zazidalnem načrtu predvidena na tem predelu gradnja garažne hiše. Ker je z njeno gradnjo povezano reševanje obstoječih objektov in nadomestitev stanovanj, bodo garaže predrage. Volivci prosijo, naj občinska skupščina posreduje prek krajevne skupnosti odgovor, kako bo rešeno to vprašanje. Obenem navajajo, da bi kazalo, da bi iniciativo za gradnjo garaž prevzela krajevna skupnost.
Odgovor:
Po modificiranem načrtu ureditve ob Kajuhovi cesti je predvidena lokacija garažne hiše. Z gradnjo te hiše je povezano rušenje objektov in preskrba nadomestnih stanovanj, kar zadržuje to gradnjo predvsem zaradi finančnih razlogov. Na te finanč: ne razlage pa upravni organi ne morejo vplivati, ker jih lahko rešuje le investitor, ki bo ta objekt gradil. Investitor je lahko krajevna skupnost, skupina občanov, gradbeno podjetje in podobno.
VOLILNI ENOTI 14—15 JARŠE
Vprašanje:
Pisarno za pravno pomoč je treba opozoriti, naj upošteva uradne ure, oziroma naj pravočasno obvesti občane, kdaj bo zaprta.
Odgovor:
Delovni čas pisarne za pravno pomoč je vsak dan od 8.—12. ure in od 17.—18.30 ure, razen ob sobotah, ko pisarna ne dela.
Odvetniki so v pisarni v popoldanskem času vedno, medtem ko so dopoldan pogosto na razpra-
vah na sodišču, administracija pa dela vedno v prostorih pisarne za pravno pomoč. Jasno je namreč, da odvetnik mora na razpravo, pa četudi je to ob uradnih urah pisarne za pravno pomoč.
VOLILNA ENOTA 27/a — PODLIPOGLAV IN 25/c ČEŠNJICE
— ZAGRADISČE
Vprašanje:
Na obeh zborih je bilo postavljeno vprašanje, kako davčna komisija odmerja davek, ker so se v zadnjem času nekateri davkoplačevalci pritoževali zaradi nesorazmerno visoke davčne odmere, čeprav bi prav ti kraji zaradi visoke lege morali imeti znatne davčne olajšave.
Odgovor:
Davčni zavezanci so prejeli na podlagi 21. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 37/64) odločbo o odmeri prispevkov za leto 1966, iz katere je točno razvidno, na kakšno vsoto davščin se nanaša odmerjeni prispevek.
Zemljišča vasi Podlipoglav, Češnjice in Zagradišče so razvrščena v četrti proizvodni okoliš, ter so po 62. členu tega zakona oproščena prispevka od kmetijstva. Predpisan pa je davčnemu zavezancu — kmetijskemu zavarovancu prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Prispevek je odmerjen v višini: 16% od katastrskega dohodka za osnovno zdravstveno zavarovanje, 5 % od katastrskega dohodka za razširjeno zdravstveno zavarovanje in 200 N din kot pavšalni prispevek na gospodarstvo.
K odločbi je bil priložen obračun odmerjenih in plačanih prispevkov. Razlika — dolg po obračunu — je četrta akontacija,
leta 1966 povečana za zvišane prispevke zdravstvenega zavarovanja (v le-j 1965 19%. v letu 1966 21 % od katastrskega dohodka) in pavšalni znesek prispevka na gospodarstvo v znesku 200 N din.
Če pa davčni zavezanec ni v celoti poravnal prvih treh akontacij prispevka, je v tej razliki upoštevan tudi ta zaostanek.
VOLILNI ENOTI 29—30 VEVČE
Vprašanje:
Na katerih območjih se troši" komunalni prispevek in kako se delijo ta sredstva?
Odgovor:
Zbrani komunalni prispevek se praviloma troši na območjih, za katera je zbran. Ker pa so na posameznih območjih zbrana le manjša sredstva, s katerimi ne bi bilo mogoče smotrno komunalno urejati celotnega območja, se za krajše časovno obdobje ta sredstva prelivajo najprej predvsem na območja, ki so prva predvidena za komunalno ureditev po gospodarskem načrtu občine Ljubljana Moste-Polje, oz. za katera je sorazmerno največ zbranih sredstev. Na tak način se zbrana sredstva najbolj ekonomično trošijo v skladu z namenom, za katerega so bila zbrana.
Sicer je že obstajal predlog občanov, da naj se vsa sredstva strogo trošijo le na območju, kjer so zbrana, vendar to ne bi bilo izvedljivo. Ob takem načinu trošenja sredstev bi namreč več kot polovica sredstev ležala neizkoriščena, ker ne bi zadostovala niti za najnujnejše komunalno opremljanje ali pa bi se nesmotrno vlagala v komunalno gradnjo in zaradi razdrobljenosti ne bi služila svojemu namenu.
VOLILNI ENOTI 29—30 VEVČE
Vprašanje:
Zbor volivcev predlaga, naj bi bil dokončno potrjen zazidalni in ureditveni načrt kraja Vevče, tako da bi se lahko lotili ureditve naselja.
Odgovor:
Zazidalni načrt soseske 8 — Polje-Vevče je bil potrjen 11. X. 1966 na seji odbora za urbanizem pri mestnem svetu Ljubljana.
Sklep o dokončni potrditvi smo prejeli 26. oktobra 1966. S pridobitvijo tega sklepa je možna izdaja lokacij na tem območju.
VOLILNE ENOTE 31—33 POLJE
Vprašanje:
Volivci menijo, da odgovora na vprašanje: »Zakaj so v trgovinah Mercator v Polju cene nekaterih artiklov višje kot v Ljubljani« sploh niso prejeli. Občinska skupščina tudi ni ničesar ukrenila, da bi bili prodajalci v teh trgovinah vljudnješi. Kupec mora čakati pol ure ali več, četudi je sam v trgovini. Streže največkrat ena sama prodajalka, druge pa se pogovarjajo za prodajalnim prostorom. Ali bi bile morda cene nižje, če bi bilo posrednikov med trgovino in potrošniki manj?
Za odgovor smo prosili veletrgovino Mercator Ljubljana — Aškerčeva št. 13, in prejeli naslednje pojasnilo:
Da so v Polju cene nekaterih artiklov višje kot v Ljubljani, je mogoče dati samo splošen odgovor: Vsako trgovsko podjetje samostojno kalkulira maloprodajne cene na podlagi predpisov v mejah določil gospodarske reforme. Tako so in bodo različne, razen cen artiklom, katerim je z uredbo določena marža ali maloprodajna cena; sem sodijo vsi prehrambeni artikli.
Maloprodajna trgovska mreža prehrambenega značaja v današnjih pogojih formiranja cen ni sposobna voditi medsebojno konkurenco, ker je dosežena marža tolikšna, da zadostuje samo za osnovno vzdrževanje osnovnih sredstev in za delno modernizacijo, nikakor pa ne za razširjeno reprodukcijo v smislu družbenih potreb. V današnjih pogojih v tej vrsti trgovine lahko obstaja konkurenca le v izbiri blaga in v odnosih prodajalec — potrošnik. Poslovna enota v Polju ima svoje pravilnike o delitvi dohodka in o delitvi osebnega dohodka urejene tako, da bi moral vsak član kolektiva biti zainteresiran za čimboljše odnose s potrošnikom in za čimvečje ustvarjanje prometa, ker predvsem od tega zavisi njegov mesečni dohodek oz. akontacija na njegov osebni dohodek.
Vljudnost prodajalcev do potrošnika je prav gotovo eden osnovnih pogojev sposobnega prodajalca. Na tem področju moramo žal priznati, da je struktura prodajalnega kadra sicer že mnogo boljša, še vedno pa ni na potrebni višini. Temu vprašanju posveča naše podjetje mnogo pozornosti. Čakanje potrošnikov pred prodajalnimi pulti je za današnje potrošnike najbolj zoprno. Pripomba, da mora potrošnik čakati po pol ure pred pultom, pa čeprav sam, je prav gotovo pretirana. Vsaka delovna organizacija ima urejeno v okviru predpisov, polurni odmor za malico. To v trgovini ni mogoče določiti v primernem času, ker je prav od 8.—11. ure največji naval potrošnikov. Zato je malica za prodajalce običajno šele potem, ko preneha naval potrošnikov.
Glavni vzrok negodovanja potrošnikov zaradi čakanja in odnosov prodajalcev pa, menimo, da je v organizacijskem sistemu prodaje. Enota Polje ima že tri leta izdelane idejne projekte za dvakratno povečanje prodajnih prostorov za območje centra Polja. Na tem območju namerava enota razširiti asortiment blaga in preusmeriti prodajo iz klasične v samopostrežno. Zal do danes celotno podjetje ni uspelo
Opomba uredništva:
AKTUALNO
Na rob pripravam za krajevne konference SZDL
Krajevnim organizacijam Socialistične zveze delovnega ljudstva letos poteče mandat. Zato bodo od 15. novembra do 10. decembra 1966 sklicane krajevne konference. Naslednji sestavek je namenjen pripravam na te konference.
Ker bodo na konferencah izvoljena nova vodstva, je prav, da krajevne organizacije SZDL že sedaj temeljito pretresejo, koga naj se predlaga v vodstva SZDL. Krajevni odbor naj bi ne štel manj od 7 članov, poleg treh članov nadzornega odbora.
V krajevnih organizacijah, v katerih so podružnice, bo treba najprej sklicati konference le-teh in na njih naj bi izvolili vodstvo in delegate za stalno krajevno konferenco. Po en član konference naj se voli na 20—50 članov, kar določijo krajevne organizacije same. Ti člani krajevne organizacije pa iz svoje srede izvolijo člane odbora KO in člane občinske konference. Za občinsko konferenco naj bi izvolili 80 članov. Od tega naj bi izvolile posamezne krajevne organizacije naslednje število članov:
Moste	12
Zelena jama	10
Jarše	4
Šmartno	3
Zadobrova	4
Zalog	4
Dolsko	4
Besnica	4
Lipoglav	2
Zadvor	8
Polje	10
Bizovik	3
Hrušica	3
Stepanja vas	3
Kodeljevo	8
Priporoča se, cfa povsod volijo s tajnim glasovanjem.
Za predlaganje kandidatov za nova vodstva SZDL je treba sklicati širša posvetovanja s političnimi aktivi tor omogočiti vpliv in sodelovanje čim širšega kroga članov SZDL. Ob teh raz-pravah moramo upoštevati načela javnega in demokratičnega odločanja. Težiti moramo tudi za tem, da bo v novih vodstvih primerno število mlajših ljudi, med njimi čim več žensk. Posebno pa je važno to, da bodo v novi občinski konferenci najaktivnejši družbenopolitični delavci na terenu, ki bodo dosledno upoštevali in izvajali načela našega samoupravnega sistema. Posebna skrb velja vsebinskim pripravam konferenc. Poleg poročila o delu SZDL v preteklem obdobju je treba obravnavati novi statut ter osnutek pravilnika, ki ga bo sprejela konferenca. Konference se ne smejo spremeniti v zbor volivcev, kjer bi razpravljali o krajevnih gospodarskih problemih, temveč morajo biti politični dogovor o dosedanjem delu in bodočih nalogah SZDL.
zbrati toliko finančnih sredstev, posojila pa ne moremo dobiti. Enak je problem na območjih Vevče in Polje—Zadobrova. P° programu ustvarjanja lastnih skladov za investicije bo probje-matika trgovine na tem območju lahko rešljiva šele v letu 1968. Do tedaj pa nameravamo trgovino v centru Polja preusmeriti v samopostrežno. Upamo, da bomo tako z manjšimi sredstvi 1® nekoliko zboljšali prodajo in * tem zadovoljili potrošnike.
Če občani z odgovorom niso zadovoljni, prosimo, da svoje pripombe naslovijo na naš časopis, ker jih nameravamo posredovati direktno veletrgovini Mercator Ljubljana, Aškerčeva 3, in pristojnim službam občinske skupščine.
Individualne gradnje — da ali ne?
Iz gradiva za sejo občinske skupščine o problemih komunalnega gospodarstva, urbanizma in gradbcno-upravne dejavnosti je razvidno, da zadnja leta stalno narašča število individualnih gradenj. Urbanistično urejenih in prostih zemljišč za gradnjo enodružinskih hiš pa je v občini malo in ne zadoščajo številnim prošnjam občanov.
Stanovanjska gradnja se bo morala vse bolj usmerjati v koncentrirane oblike, s katerimi bo mogoče doseči potrebno gostoto prebivalstva na za to določenih površinah. Poleg velikih stanovanjskih objektov, kot so to bloki in stolpnice, so za to še primerne vrstne hiše, za katere zadostuje okrog 200 mJ zemljišča, proti najmanj 400 m2 kolikor jih je potrebno za individualno hišo. Značilno je, da je sorazmerno malo interesentov, ki se odločijo za vrstne hiše. Temu je vzrok poleg želje po ograjenem vrtu tudi to, da se mora ves niz vrstnih hiš graditi skladno in hkrati, kar je med graditelji, ki se med seboj ne poznajo, večkrat težko. Nimamo pa neke organizacije, ki bi te graditelje — kot je bilo to na primer v raznih stano-
lahko zgradili z minimalnimi stroški. Po drugi strani pa moramo zemljišča ščititi za strnjeno in visoko gradnjo, ki se širi iz mestnega središča.
Velik problem predstavljajo tudi zemljišča. Gradbeni okoliši, ki so bili sprejeti leta 1957 in so določali zemljišča, ki so bila zazidljiva in po zakonu o nacionalizaciji nacionalizirana, pri današnjem obsegu gradnje ne zadoščajo. Ostalo zemljišče pa je v posesti individualnih lastnikov, ki iz različnih (včasih tudi špekulativnih) nagibov zemljišča ne prodajo ali zahtevajo zanj nesorazmerno visoke cene, ki marsikoga odvrnejo od nakupa. Tako se dogaja, da je več zazidalnih načrtov realiziranih samo deloma. Zato se pojavljajo močne in upravičene težnje po novi nacionalizaciji,
Dvoriščni prostor med bloki Povšetove, Jana Husa in Klunove ulice je še vedno neurejen
vanjskih zadrugah — med seboj združevale. Verjetno bi bile med drugim tudi to naloge krajevne skupnosti, ki bi lahko graditelje organizirala tako, da bi gradnja nemoteno potekala. Prednosti vrstnih hiš pred individualnimi so nedvomne, važ-ne pa so predvsem naslednje:
— manjša zemljiška površina Pri današnjih stalno naraščajočih cenah zemljišč pomeni zna-*en prihranek vsakega individualnega graditelja;
—• na enaki površini stojita dve stanovanjski enoti, kar znat-n° prispeva k štednji dragocenih 2emljišči ki jih že dolgo ni do-volj;
strnjeni objekti znatno polnijo ureditev komunalnih na-Pritv, s katerimi smo v občini slabo opremljeni;
. gradnja je, če so graditelji složni in enotni, cenejša od individualne.
TVditev, da je dovolj primer-nih zemljišč za individualno gradnjo, drži le deloma. Komu-balno opremljenih zemljišč, ki m bila primerna za individualen gradnjo, v občini skoraj ni. mal° ^ je tudi takih, na ka-^rih bi komunalne naprave
s katero bi bila nacionalizirana vsa zemljišča na območju mesta, ki so po generalnem urbanističnem načrtu Ljubljane predvidena za stanovanj, gradnjo. S tem bi bila dana možnost načrtne gradnje, v kateri bi bilo prostora tudi za individualne, predvsem pa za vrstne hiše.
Razdrobljena individualna gradnja nosi s seboj vrsto problemov, ki sicer ne obremenjujejo posameznega individualnega graditelja, a od družbe zahtevajo znatna finančna sredstva, ki jih pa ta nima in povzročajo negodovanja občanov. To je predvsem gradnja komunalnih naprav, ki so v tdh primerih silno drage, gradnja novih trgovin in drugih objektov, ki so stanovanjskim naseljem potrebni, a ne potem vselej ekonomsko izkoriščeni. Zato zahteve po primerni gostoti prebivalstva na nekem območju niso samo »-urbanistične kaprice«, kot trdijo nekateri, temveč so nastale iz ekonomskih zahtev in jih bomo morali upoštevati. Zato je trditev, da je individualna gradnja cenejša, le relativna. Res je delno cenejša za samega graditelja.
ki pri gradnji čestokrat ne upošteva gradbenotehničnih predpisov. Gradi pogostokrat sam in v etapah ter tega ne upošteva pri ceni. Ce pa upoštevamo vse kasnejše stroške pri urejanju
komunalnih naprav, so stroški gradnje individualne hiše višji kot pri gradnji velikih stanovanjskih objektov. Res pa je tudi, da bi morala naša gradbena podjetja začeti z gradnjo
manjših in samo nujno opremljenih stanovaj, ki bi bila zaradi nižje cene dostopna širšemu krogu občanov in bi si jih ti naknadno sami dodatno opremljali po svojih željah.
Kaj potrebujemo - igrišča ali garaže?
S požrtvovalnostjo šolnikov teku dela DPM in občanov v vse le skozi denar. (op. p.
osnovne šole Polje in krajevne skupnosti Polje in s finančno podporo tovarne Teol-OI-jarne iz Most, so v Polju pri osnovni šoli — le dobili prepotrebno športno igrišče. Igrišče je asfaltirano in je za zdaj usposobljeno za rokomet, nameravajo pa ga usposobiti še za košarko. Obljubljajo, da bodo igrišče svečano odprli in na prireditev povabili najboljše rokometaše in košarkarje iz Ljubljane, da bodo odigrali propagandni turnir.
Otroška in športna igrišča pri krajevnih skupnostih naj bi napravili občani sami, delno tudi s sredstvi, ki jih namenja občinska skupščina krajevnim skupnostim. Tako so v
stari Slovanovi jami na Kodeljevem in na Selu ob Kajuhovi cesti. Povsod delajo le z neznatno dotacijo krajevne skupnosti. Nasprotno pa je v Zeleni jami, ob Kavčičevi in Rožičev! ulici že leta namenjen obširen prostor za športna in otroška igrišča. V bližini sta tudi 2 internata in samska domova. V začetku letošnjega leta je krajevna skupnost namenila za gradnjo igrišča 2 milijona S din. Do danes pa se ni nihče zmenil za to. Pač pa okoli prostora pridno rastejo garaže in poskusili so že tudi zidati jih kar na prostoru, namenjenem za igrišča. To tudi v kratkem pričakujemo če bomo gledali

Garaž ne zida krajevna skupnost.)
CENJENI NAROČNIKI!
Ker se bliža konec leta in želimo urediti naše finančno poslovanje vas ponovno prosimo, da čimprej poravnate zaostalo naročnino. To lahko storite po položnici prek NB na tekoči roč. 503-8-211, Občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Meščanska skupnost, ali pa direktno na uredništvo Nsk, Ob Ljubljanici 42/11. Mimogrede naj opozorimo, da je še veliko število naročnikov, ki naročnine še niso poravnali.
Na redni letni konferenci mladinske organizacije VI. gimnazije v Mostah je stekla beseda tudi o učnem uspehu dijakov v minulem šolskem letu. V poročilih in v plodni razpravi je bilo slišati, da je aktivnost mladine na gimnaziji mnogostranska, predvsem pa zelo dobro delajo nekateri krožki. Ko človek tako posluša razpravo o tem, kako razgibano je bila interesna dejavnost mladine v teh krožkih, mu ne preostane drugega, kot da občuduje njihovo marljivost in prizadevnost. Prav zato pa sem samega sebe povprašal, kako so poleg tako obširnega učnega programa vse to zmogli? Ali ni morda zato trpelo učenje? Res v krožkih delujejo predvsem dijaki z boljšimi ocenami, toda če so med njimi tudi taki, ki imajo slabe ocene, nisem prepričan, da je za njih to koristno in bi bilo prav, da bi se predvsem posvetili učenju, kajti zato obiskujejo šolo.
Skušal bom ta problem načeti gledano skozi tehtno razpravo ravnatelja gimnazije Antona Medveda.
Gospodarska reforma že žanje prve uspehe v delovnih organizacijah. Utrdili so delovno disciplino, povečali storilnost, odstranili iz podjetij delomrzneže in podobno. Zato se morajo tudi izobraževalne institucije čimprej prilagoditi zahtevam reforme. Družba odvaja vsako leto 4,5 % narodnega dohodka za šolstvo. Letni stroški za enega dijaka na meščanski gimnaziji znašajo 186 tisoč S din; naslednje leto bodo narasli na 200 tisoč S din. To je vsekakor velika obremenitev za našo družbo, ki pričakuje, da se bo ta vloženi denar bogato obrestoval. Medtem pa ugotavljamo, da z učnimi rezultati na gimnaziji ne moremo biti zadovoljni. Pri nekaterih dijakih se opaža precejšnja neresnost pri delu. Dogaja se, da posamezniki začenjajo z učenjem šele po treh mesecih novega šolskega leta. Te dijake vzpodbudi k resnejšemu delu šele redovalna konferenca in takrat je ponavadi že prepozno, ker se izgubljeno ne more več nadoknaditi. Dijak s slabimi ocenami pa ne more računati na uspehe na visokih šolah. Zadostna ocena je slaba izkaznica za visoko šolo. Drži,
da je skupni procent učnega uspeha zadovoljiv, toda premalo je prav dobrih in odličnih dijakov. Velik del dijakov se zadovolji z zadostno oceno. Takoime-novana mentaliteta »toliko, da lezem skozi« je pri dijakih še močno razširjena. Zdi se, da so vse premalo ambiciozni. V preteklem šolskem letu jih je samo 49 izdelalo z odličnim uspehom ali 10% od skupnega števila, 43 oziroma 20 % je bilo prav dobrih pa kar 208 dobrih in 78 zadostnih. Samo V« je bila prav dobrih in odličnih. Brez zavestne discipline in lastnega prepričanja, da dijak z dobrim učnim uspehom predvsem koristi sebi in da se mu s tem odpira svetla perspektiva v življenje, pa ne more biti uspešnega učenja.
Prepričali smo se o tem, da dijakom, ki imajo slabe ocene, sposobnosti ne manjka, manjka jim samo resnosti in volje do dela. Dijak mora vedeti, zakaj pride v šolo. Pri tem velja omeniti, da je na seji ustavnega sodišča dne 8. 7. 1966 republiški sekretariat za prosveto in kulturo umaknil okrožnico št. 61/34/66 z dne 22. 2. 1966 o odstranjevanju dijakov zaradi slabih ocen. To se pravi, da bo šola lahko v bodoče odstranjevala tiste dijake, ki kažejo neresnost, brezbrižnost in lenost pri delu in zato dosegajo slabe učne rezultate.
So pa tu še drugi problemi, o katerih mora v bodoče spregovoriti mladinska organizacija. Delovna disciplina nekaterih dijakov in dijakinj je zelo pomanjkljiva. Prav tak je odnos do družbene imovine. Tako na primer so nekatere laboratorije na gimnaziji lani opremili z novim pohištvom, pa letu dni pa so klopi že narezane. Prav tako so na novo prepleskani zidovi že onesnaženi in počečkani. Le zakaj nekateri dijaki osebno imo-vino drugače vrednotijo kot družbeno? Mar ne vedo, da tudi za družbeno imovino prispevajo denar njihovi starši!?
V lanskem šolskem letu je bilo 19.000 šolskih »opravičenih« izostankov od pouka. Vprašamo se, kako je z znanjem, če dijak izostane samo eno uro. Težko to nadomesti, posebej ker knjig za nekatere predmete ni; razlago
pa je dijak zamudil. Lansko šolsko leto je bilo kaznovanih 125 dijakov ali '/4 od skupnega števila. Če ocenjujemo delo mladinske organizacije na gimnaziji po tej plati, potem moramo ugotoviti, da njeno delo ni bilo povsem uspešno, čeprav je bila zelo aktivna in prizadevna. Morda bi kazalo bodoči delovni program mladinske organizacije do neke mere preusmeriti in ga tudi skrčiti. Tu so poleg tega še druga vprašanja ki zadevajo delo mladinske organizacije, kot je npr. idejna vzgoja mladih. V tem pogledu lahko mnogo prispevajo profesorji, ki naj bi skozi podajanje učne snovi idejno pozitivno vplivali na dijake. Prav tako je zaželeno, da se v idejnih razpravah čimbolj brusijo različna stališča, toda pri tem morajo seveda biti sprejeta pozitivna in napredna, ne pa da nadvlada napačna ali nazadnjaška miselnost. Tu in tam je taka negativna miselnost v preteklem obdobju obstajala zlasti pri nekaterih dijakih, ki so urejali gimnazijsko glasilo GEJZIRI. Neupravičeno je na primer javno v glasilu obrekovati avtorja nekega literarnega prispevka in ga proglašati za neresnega samo zato, ker je sestavil pesnitev, ki nekomu ni bila pogodu.
Tudi drugi razpravljale! so dokaj resno načenjali probleme mladih na gimnaziji in upati je, da se bo v letošnjem šolskem letu gimnazijska mladina še bolj približala vzoru mladine — dijaka našega časa.
Viharnik in en igralec
ŽABAR: »PRIJATELJ VIHARNIK, Tl Sl NA TEKOČEM Z VSEM, OD GOSPODARSTVA DO ŠPORTA. VEM TUDI, DA Sl SPECIALIST ZA KADROVSKA VPRAŠANJA. POVEJ Ml, KAKO MORE IGRALEC V NEKEM MOŠTVU POČETI, KAR SE MU ZLJUBI, DA DRUGI TEGA NE VEDO.«
TA, SO DRUGI UGOTOVILI, DA NJEGOVA IGRA NI BILA POŠTENA.«
VIHARNIK: »SEDAJ RAZUMEM. IGRALEC JE BIL PO

VIHARNIK: »PREVEČ Sl ZAGONETEN. KATEREGA IGRALCA IN KATERO MOŠTVO MISLIŠ?
ŽABAR: »MISLIM NA IGRALCA, KI JE BIL VRSTO LET V PRVEM MOŠTVU ZNANEGA MOSČANSKEGA DRUŠTVA. VES ČAS JE IGRAL PO SVOJE IN IMEL OD TEGA TUDI KORISTI. ŠELE KO JE LEPEGA DNE POBRAL ŠILA IN KOPI-
MOJEM ZA SVOJE OKOLJE ZELO SPOSOBEN, SICER NE BI TOLIKO ČASA USPEVAL. VPRAŠANJE PA JE TUDI, ČE VSI DRUGI V TEM DRUŠTVU RES NISO VEDELI ZA NJEGOVO SLABO IGRO IN SO SE OJUNAČILI ŠELE SEDAJ, KO NIHČE NE VE, KJE JE.«
SOLE IN DENAR
Nedavno tega je svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski skupščini Ljubljana Mostc-Polje organiziral javno razpravo o osnutku predloga zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Povzemamo nekatere tehtne pripombe na osnutek zakona, ki so bile nakazane v razpravi.
Predvsem je treba pripomniti, da so o osnutku zakona razpravljale vse delovne skupnosti šolskih in vzgojno-varstvenih kolektivov, sindikalne organizacije in organizacije SZDL. V teh razpravah so se izoblikovala naslednja stališča in ugotovitve:
Ker je sam osnutek zakona nekonkreten in načelen, je tudi večina pripomb materialne narave nekonkretnih. Vendar vsi soglašajo s tem, da je treba z
zakonom zagotoviti stalna in zadostna sredstva za osnovno dejavnost vzgojno-izobraževal-nih zavodov, in sicer iz obveznih virov in dopolnilnih sredstev. Tako bi dosegli stabilnost sredstev dn ne bi bili odvisni od virov, ki bi se stekali od danes do jutri, odvisno morda celo od trenutnega razpoloženja v delovnih organizacijah.
Nadalje so se pripombe nanašale na odnos med izobraževalno skupnostjo in občino, kjer
Pionirji osnovne šole Sostro na letovanju v Zambatiji
Kako bi vključili Gimvec otrok v letovanje
Zaradi manjšega dotoka proračunskih sredstev je občinska skupščina Moste-Polje namenila letos za letovanje otrok manjša sredstva kot lani, čeprav so se stroški letovanj povečali. Komisija za letovanje otrok se je zato obrnila na delovne kolektive v občini s prošnjo, da prispevajo del sredstev za letovanje otrok njihovih delavcev.
Večina delovnih kolektivov je z razumevanjem sprejela prošnjo in prispevala celotne ali delne zneske za posamezne otroke. Tako je lahko v naših bazah v Zambratiji in na Pacugu letovalo nad 700 otrok, še več pa bi jih lahko, če bi vsi starši izkoristili priložnost, ki jim jo je nudila njihova delovna organizacija. Opazili smo namreč.
29. september - dan pionirjev
Pionirji občine Moste-Polje so tudi letos praznovali svoj dan — 29. september. Po vseh šolah so pripravili odredne konference, ki so potekale v svečanem delovnem ozračju.
Prostore, kjer so bile konference, so pionirji skrbno pripravili, na predhodnih sestankih so skupno s pionirskimi starešinskimi sveti pripravili dnevne
rede, povabili goste in se dobro pripravili na razpravo. Pionirski starešinski sveti so skupno z vodstvi šol omogočili pionirjem, da so delovni del praznovanja združili z zabavnim. Nekatere šole so organizirale športna tekmovanja, druge izlete v partizanske in turistične kraje, nekatere kino predstave ipd. Tako je za vse pionirje ostal dan pionirjev v najlepšem spominu.
da so bili delovni kolektivi pripravljeni prispevati za večje število otrok, kot se jih je prijavilo za letovanje. Vzroki za to so osebni, ker starši nočejo pustiti svojih otrok »samih« na letovanje, ali pa je kriva premajhna povezava socialne službe v delovni organizaciji s posameznimi člani. Tako je bilo npr. Železniško gradbeno podjetje pripravljeno prispevati polovični znesek za 100 otrok, letovali pa so le štirje otroci!
V bodoče nameravamo nadaljevati s takim načinom vključevanja otrok v kolonije, zato je prav, da socialne službe v delovnih organizacijah že med šolskim letom seznanijo člane delovnega kolektiva z možnostmi, ki jim jih nudijo pri letovanju otrok v kolonijah.
Le tako bodo prišli v kolonije vsi tisti otroci, ki so iz socialnih ali zdravstvenih razmer potrebni letovanja — in to je naš glavni cilj.
se je pokazala skrb, da bi v bodoči ureditvi upadla odgovornost in zainteresiranost občine za izobraževanje in vzgojo v VVZ in obveznih šolah. Po drugi strani pa se skrb nanaša tudi na bodoči odnos med izobraževalnimi skupnostmi in šolami, zlasti če bodo te skupnosti obstajale v tako širokem okviru, kot predvideva ena od variant (9 izobraževalnih skupnosti).
Naslednje odprto vprašanje, ki ga zastavljajo v vseh kolektivih, je odnos med regionalnimi izobraževalnimi skupnostmi in republiško izobraževalno skupnostjo. Iz predloga zakona namreč izhaja, da so IS dolžne iz-
na izobraževanje, ki ga izvaja DU. Po mnenju predstavnikov DU naj se del dejavnosti DU financira iz skladov bodočih IS.
Omembe vredni so tudi konkretni predlogi, ki jih predstavljajo delovne skupnosti. Glede amortizacije nekateri predlagajo, naj celotna amortizacija ostane šolam oz. VVZ. Delila naj bi se 75 % v sklad IS, s 25% pa naj bi samostojno razpolagala vsaka vzgojno-izobraževalna in-institucija sama.
Glede samouprave v IS obstaja mnenje, da bi v njej imeli večino prosvetni delavci, ker bi le tako zagotovili pravilno delitev dela in samoupravo v tej instituciji. Nekatere delovne skupnosti se ogrevajo samo za eno IS za celo Ljubljano. Vse« kakor pa bo treba narediti strokovne račune in analize, ki naj bi pokazale upravičenost take odločitve. Glede števila IS pa obstajajo zelo različna stališča.
Naslednja sporna vprašanja se nanašajo na pravice in dolžnosti v posameznih IS. Izražena je namreč bojazen, da bi tudi v bodoče obstajal takoimenova-ni dualizem (organizacijsko vodenje vzgojno-izobraževalne dejavnosti je bilo ločeno od materialnega vodenja — svet za šolstvo — sklad za financiranje šolstva).
Ugotovitev, da je procent narodnega dohodka, ki ga družba odvaja za izobraževanje, prenizek, bržkone drži.
V zadnjih razpravah v skupščini je močno prevladovalo mnenje, da se sprejme takoima-novana druga variantna rešitev. Sicer tudi ta ni brez pomanjkljivosti in težav, ki nas čakajo pri njeni realizaciji, je pa sprejemljiva. Smisel te variante je, da predvideva financiranje vsega šolstva v občini. Ali ni občina odgovorna za vse stopnje šolstva? Zakaj delati razlike med posameznimi vrstami in s tem razmejevati pravice in dolžnosti? Prav ta neenotnost je bila kriva razbitosti v šolstvu. Ta odgovornost ne bi bila več tak problem, če bi regionalne (skupnosti skrbele za celotno šolstvo. Drži pa tudi, da sam zakon o financiranju ne more rešiti vseh problemov na pod-
/*l*	' -*«1
'rv* «V r«.
Nove knjige v LK Moste
Nathan W. Ackerman: Psihodinamlka porodičnog života; Bruno Apitz: Goli med volkovi; Marcelle Auclair: Ljubezenska spoznanja; Franco Bandinl: Zadnji dnevi Benita Mussolinija; Pearl S. Buck: Pismo iz Pekinga; Jože Ciuha:
skupilo BT
GL AS! LO MOL LJUBLJANA Vi 05 ffc-POLJE
Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljubi). Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Naša skupnost 503-8-211. Celotna naročnina 3.80 N dinarjev, polletna 1.80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubi lana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo.
Potovanje v deseto deželo; Branko čopič: Stari nevernik; Jos6 Maria Ega de Oueiroz: Bratranec Basilio; Theodore Dreiser: Finančnik; Ermitaža. 1., 2. del; Erlch Fromm: Čovjek za sebe; Milan Fiist: Zgodba moje žene; Tedensz Ho* luj: Konec našega sveta; Jože Horvat: Maček s čelado; Anton Ingolič: Sibirska srečanja; Stevan J. Jakovljevič: Srbska trilogija. 1„ 2. knj.; M6r Jokaj: Zlati človek; Kalidasa: Sakuntara; Ar-mand Lanoux: Ko se umakne morje; Denise Legrix: Taka sem se rodila; Ml-hailo Marič: Kralj I vlada u emigraciji; Oblikovanje socialistične osebnosti v osnovni šoli; L'udo Ondrejov: V tropskih pragozdovih; Panonski zbornik; Stanko Petelin: Gradnikova brigada; Nikolaus Pevsner: Oris evropske arhitekture; Kurt Pollak: Sodobni domači zdravnik; Profesionalna orientacija u osnovnoj ikoli; Erlch Maria Remarque: Ljubi svojega bližnjega, Na zahodu nič novega, črni obelisk, Trije tovariši; Robert S. de Ropp: če te kdaj pozabim; Bohumil Rika: Kapitan se menja; Jerome D. Sallnger: Igra v
rži; Wolf Schnelder: Povsod stoji kak Babilon; Slovenska ljudska pripoved; France Stele: Oris zgodovine umetnosti; Fjodor Ivanovič Saljapln: Moje življenje; Lev Nikolajevič Tolstoj: Vstajenje, Vojna in mir 1.-4. del; Ukrajinske pravljice.
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Dragi bralci!
Uredništvo se obrača na vas s prošnjo, da sodelujete v našem listu. Vsak vaš prispevek nam je dobrodošel. Ni važno, če slovnično ni ravno pravilno napisan. Ga bomo že popravili! Važna je vsebina. Vsak prispevek bomo primerno honorirali.
Pionirji PO »Boris Trošt« z osnovne šole Polje so proslavili dan pionirjev še z večjim veseljem kot sicer: Odprto je bilo novo športno igrišče
vajati zakonska določila, ki jih sprejemajo pristojni organi. Nikjer pa ni iz osnutka predloga zakona razvidno, v kakšni povezavi je republiška IS z regionalnimi skupnostmi, niti v koliki meri bodo te skupnosti nastopale kot kakovostni partner.
Odprti so tudi odnosi med občino in šolo, občino in IS, kakšne obveznosti Imajo eni in drugi, kakšni bodo stiki in podobno. Vse to bo treba v zakonu točno opredeliti.
Vprašanje, ki mu velja v zakonu posebna pozornost, je izobraževanje odraslih. Po mnenju predstavnikov delavske univerze je treba finansiranje izobraževanja odraslih vkjlučiti v IS, predvsem tisti del, ki se nanaša
ročju šolstva. Treba bo še marsikaj urediti, preveriti v praksi in prilagoditi življenjskim potrebam. Treba bo stvari temeljito razčistiti ob upoštevanju vseh utemeljenih predlogov s strani delovnih skupnosti in drugih institucij. Šele ko bodo vsa variante temeljito preštudirane, se lahko odločimo z® najboljšo. Vsaka naglica in P0" vršnost ima lahko hude posledice. Spomnimo se samo pomanjkljivosti pokojninskega zakona-Ker bo šel osnutek zakona v javno razpravo, je zaželeno, d8 o njem razpravlja čimveč ljudi, kajti le tako lahko upamo, da bo v novem zakonu, ki naj Ju' začel veljati 1. januarja 19®”' čim manj pomanjkljivosti.
6 oddelkov - že premalo
' Mesec dni je minilo, odkar so sc odprla vrata novega po-' ' slopja za oddelke celodnevnega bivanja pri osnovni šoli Ketteja in Murna. Dva elana našega uredništva sva se napotila tja in naprosila ravnatelja šole za kratek razgovor.
V predzadnji številki Naše skupnosti smo objavili vest o novem poslopju, ki ga je narekoval položaj varstva otrok na Kodeljevem — bi nam sedaj povedali kaj več o tem:
četku šolskega leta smo imeli roditeljski sestanek z osnovno temo o celodnevnem bivanju — govorila je pedagoška svetovalka tovarišica Metelkova. Sam sem bil pred kratkim na se-

Nova stavba celodnevnega bivanja pri šoli Ketteja in Murna
Položaj varstva šoloobveznih otrok na Kodeljevem je bil glede na število družin, ki sta v njih zaposlena oba roditelja, v Prejšnjih letih domala nevzdržen. Zato smo letos spomladi z občinsko skupščino in Toplarno v gradnji večkrat sedli skupaj, da bi našli prvič primerne prostore za preselitev delavcev, ki so gradili Toplarno in so stanovali zasilno v poslopju poleg šole, pa ga je Toplarna zgradila že naprej za oddelke celodnevnega bivanja in drugič primerno vsoto denarja za takojšnjo namensko dokončanje stavbe. ®boje je bilo z razumevanjem delovnega kolektiva Toplarne in Pristojnih tovarišev na občinski skupščini že julija zadovoljivo rešeno in v prvi polovici septembra so bili prvi novi “Prebivalci že vseljeni.
So bile potrebe res takšne? Kako ste se pripravili na nove delovne pogoje in zahteve?
Sprva smo vpisovali vsakogar, saj smo morali v prejšnjih letih odklanjati varstvo mnogim učencem preprosto zalo, ker jim ni bilo mogoče kje dati osnovnega prostora. Istočasno smo dobili od občinskega sveta za Vzgojo in izobrazbo zagotovilo, da lahko odpremo v novem poslopju poleg lanskih štirih še dva nova oddelka. Vpisovanje Pa je preseglo celo naša pričakovanja in trenutno kaže, da je sast oddelkov celodnevnega bivanja na Kodeljevem že pre-nialo: vpisanih je namreč že bad 160 učencev, t. j. šest oddelkov je že prenapolnjenih; Yendar starši še vedno vpisuje-1° svoje otroke in sedaj vpisujejo samo orientacijsko — vse *-aže, da bomo morali iti pred skupščino z vlogo za vsaj še en °ddelek, prihodnje leto pa bomo b0 vsej verjetnosti morali odpre-u vseh 8 oddelkov v dveh izmenah za kolikor je poslopje graje-j}0- Kako smo se pripravili za uelo v novih pogojih? Prejšnje in u°vo sprejete delavke v teh od-uelkih so se posvetovale pri blokovnih službah (zavod za posvetno pedagoško službo Jubljana I) glede novih zahtev J1 pogojev dela. Redno se tudi fistajajo na svojem aktivu in plm vztrajno nastaja iz teorije d Prakse profil dela. Na za-
stanku, na katerem smo že obravnavali drobec iz te problematike: pojavi utrujenosti učencev 1. in 2. razredov in kako glede na to urediti življenje v
zdravnikov, naj otrok spi ponoči deset ur, omogočajo pa nam tako tudi razmišljanje, kako organizirano nuditi otroku še dnevno kako uro spanja (ali vsaj počitka), ki ga priporočajo zdravniki vsaj še učencem prvih razredov. Delo imamo urejeno tako, da napravijo učenci najprej naloge, nato se uče, malicajo, potem pa po potrebi nadaljujejo z učenjem, predvsem se pa tudi sproste pri različnih igrah. Pet ur tako hitro mine in že je tu druga izmena, s katero se pri kosilu srečajo in zamenjajo. In spet gke po enakem programu od 12. do 17. ure. Opomnil pa bi, da nam delo otežkoča še neko drugo dejstvo: lepo poslopje je sicer zgrajeno, vendar neopremljeno. Načrte za notranjo opremo smo sicer že naročili, vendar bodo gotovi šele čez kak mesec, za njih uresničitev pa bomo morali poiskati — po približnem računu —- okrog 6 do 7 milijonov starih dinarjev. Začasno torej delamo kar pri starih šolskih mizah in stolih, kosilo delimo kot doslej v avli šolskega poslopja, vse drugo pa še čaka. Tako bi lahko odgovoril tudi na drugo vprašanje: res je, pogovarjali smo se že, da bi v bodoči jedilnici lahko ob večerih imele družbene organizacije svoje seje, sestanke itd., saj končamo svoje delo z učenci ob 17. uri. Treba pa bo počakati na opremo. V stransko sobico se je pravkar preselil likovni klub in bodo štirikrat tedensko popoldan prihajali mladinci (lahko pa tudi drugi) k neposrednemu, ustvarjalnemu likovnemu delu. Če sem prav poučen, jih je prijavljenih 20 in to je za delo v enem prostoru več kot preveč. V iedilnico nameravamo usmeri-
V
Delovno ozračje v enem od oddelkov celodnevnega bivanja
oddelkih celodnevnega bivanja. Poudariti pa želim, da je bil to šele študijski sestanek, da dobiva torej delo v teh oddelkih po vsej Sloveniji šele zdaj svojo širšo in globljo fiziognomijo. Glede tega velja torej ugotoviti, da nismo še mnogo zamudili in da se bomo lahko kmalu plodno vključili v prizadevanja drugih šol in krajev za oblikovanje profila tako oddelkov kot dela v njih.
Kaj nam bi lahko od tega že povedali? Pa še to: slišati je bilo, da bodo v novem poslopju imele prostor tudi družbene organizacije Kodeljevega.
Doslej se nam je izoblikovalo nekaj dejstev: skoraj vsi starši, čeprav gredo tudi zgodaj zjutraj v službo, puste svoje šoloobvezne otroke zjutraj spati. S tem samo podpirajo mnenje
ti tudi vaje in delo našega kulturnega društva, v katerem lahko sodelujejo tudi drugi mladinci in starejši občani. Skratka: obstaja misel, da bi šolo prek tega novega poslopja še bolj odprli okolišu, da bi se z njim tako še bolj povezali, še globlje zaživeli z njim, saj so naši učenci otroci tega okoliša, v katerem žive skupaj s starši, sestrami, brati. Tako bo tudi šola lahko zraven svojega osnovnega dela postajala vedno bolj del družbene sredine, torej še bolj organsko povezana z njo. Seveda je lahko to tudi nevarnost za našo osnovno dejavnost: za reden pouk in vzgojo. Toda za to smo zainteresirani vsi in bomo bdeli nad tem, da se bodo stvari razvijale tako, da bo v prid tako učencem kot njihovim najožjim
in okolici nasploh.
Tovarišu ravnatelju lepa hvala za razgovor. Ko sva si šla ogledat novo poslopje, je v njem že plalo življenje: angleščina, matematika, slovenščina, risanje, petje, pa igre vseh vrst vsak oddelek je delal po svojem programu, ki ga usklajajo prizadevanja za čim bolj urejeno rast naših najmlajših.
K 1 JV O
NOVEMBER 1966 KINO »TRIGLAV«
1.	Ameriški barvni film ROBIN HOOD, 2. in 3. ameriški film AMERIKA — AMERIKA, 4.-6. ameriški barvni CS film VZEMI JO — MOJA JE, 7. nemški kriminalni film UMOR V GOSTISCU, 8. ameriški film KRVNIK, 9.—11. japonski barvni CS film SAMURAJ — PIRAT, 12.—14. ameriški barvni western CS inm TRIJE NAREDNIKI, 15.—16. ameriško-italijanski vojni lilm PET OSTRIZENK, 17.—19. ameriška kriminalna drama VRELA ULICA, 20.—22. ameriški barvni CS vojni film GOLI IN MRTVI, 23—24. domači film SVETOVLJAN, 25.-27. ameriški vojaški film PATROLA SMRTI, 28—30. italijansko-fran-coski barvni CS film Z OGNJEM IN MEČEM (po romanu Hen-ryka Smkievvicza).
kino VEVČE
2.-3. sovjetsko-jugoslovanski vojni film PREGLEDANO, MIN NI!, 4.—6. ameriški barvni CS western TRIJE NAREDNIKI, 9.—10. sovjetski vojni film BITKA ZA SEVASTOPOLJ, n- 13- mehiški barvni glasbeni film PESEM ZA KARABINKO 30-30, 16,—17. italijanski film GARSONJERA, 18,—20. ameriški barvni western film PREGON IZ PEKLA, 23.-24. domača vojna komedija NIKOLETINA BURSAC, 25.-27. francoski barvni CS pustolovski film ZMAGOSLAVJE MIHAJLA STROGOVA, 29,—30. francoski kriminalni CS film MEC IN TEHTNICA.
KINO ZALOG
5.-6. nemški barvni film NISEM JAZ CASANOVA, 12,— 13. ameriški barvni fantastični film POLET V BODOČNOST 19—20. domači vojni film DVOJNI OBROČ, 26.-27. ameriški kriminalni film — vistavision — GANGSTERJI 29.—30. domači film V SPOPADU.
KINO ZADOBROVA
2.	francoski film GERMINAL po romanu Emila Zole 5.— 6. ameriški barvni CS vojni film GOLI IN MRTVI, 9. nemški krim. film UMOR V GOSTISCU, 12.—13. danski barvni film — vistavision — KOZEL V RAJU, 16. slovenski film SAMORASTNIKI (po zgodbi Prežihovega Voranca), 19.-20. ameriške barvne risanke PRIGODE TOMA IN JERRTJA, 23. francoski film LEPO ŽIVLJENJE, 26.—27. češki barvni vvestem v CS REVOLVERAS IZ ARIZONE 29.—30. špansko brazilski barvni CS film SAMBA.
DECEMBER 1966
KINO TRIGLAV
poljski film RDEČE BARETKE, 3.—5. ameriški vojni CS film NAJDALJŠI DAN, 6.-7. domači film PRITI IN OSTATI, 8.—10. ameriški CS film KAJ SE JE ZGODILO Z BABY JANE, 11,—13. mehiško-špansko-italijanski barvni western film TRIJE NEUSMILJENI, 14.—16. španski film ANGELJ UNIČENJA, 17.—18. francosko-romunski barvni CS film GODINE, 19,—20. angleška barvna komedija TOM JONES 21—23 italijanski film ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI, 24.-26. francoski barvni CS film PREZIR, 27.—28. domači omnibus film KLJUČ, 29,—31. češka barvna parodija na westem filme REVOLVERAS IZ ARIZONE (LIMONADNI JOE),
KINO VEVČE
1- francoski kriminalni CS film MEC IN TEHTNICA 2.-4 ameriški barvni CS western GERONIMO, 7.-8. italijanski film TOVARIŠI, 9.—11. japonski barvni CS film SAMURAJ — PIRAT, 14.—15. sovjetski barvni vojni film ARMADA COLLIBRI, 16.—18. angleški barvni CS kriminalni film DRUGI ČLOVEK,’ 21,—22. ameriška filmska komedija TRIDESET LET SMEHA* 23.-25. italijanski barvni CS film GEPARD, 28.-31. španski barvni film KRALJICA CHANTECLERA.
KINO ZALOG
3.	-4. domači vojni CS film DESANT NA DRVAR 10—11 španski barvni glasbeni film PRIŠEL JE ANGEL, 17,—18 italijanski film SNEGULJČICA, ČRNI PRINC IN SEDEM ŠKRATOV, samo 21. slovenski film ZAROTA, 24.-25. angleški barvni western posnet v Avstraliji OBOROŽENI ROP, 31. francoski barvni CS film SALAMMBO.
KINO ZADOBROVA
3—4. angleški barvni westem film OBOROŽENI ROP 7 francoski barvni CS film BOJEVNIKOV POČITEK, 10,—11. madžarsko-angleški barvni CS film LONDONSKI LOPOV 14. ameriški CS film SVETIŠČE GREHA, 17.—18. angleška barvna komedija TOM JONES, 21. nemška kriminalna zgodba BREZMEJNO SOVRAŠTVO, 24.—25. angleški barvni zgodovinsko-pustolovski film POD OKRILJEM NOCl, 28. ameriški vojni film DNEVNIK S PACIFIKA (predvaja Jugoslovanska kinoteka) 31. ameriški vvestem film PUSTOLOVŠČINE CISCA KIDDA (predvaja Jugoslovanska kinoteka).
Delovna akcija osnovne šole KiM
Mladinci in pionirji, učenci višjih razredov osnovne šole KiM, so se s svojimi razredniki domenili za sodelovanje pri urejanju poti in zelenic za šolskim poslopjem. Ta del šolske okolice je edini ostal še neurejen. Že poleti je bila z odobritvijo sveta zavoda prestavljena kolesarnica. Tako bodo zdaj lahko ob telovadnici uredili igrišče in steze za skoke v višino, daljino in met krogle. Ob vsej južni meji bodo mladinci uredili nasip, skopali jar-
ke za živo mejo in jame za drevesa, ob šolskem poslopju in novih oddelkih celodnevnega bivanja pa bodo uredili steze in zelenice z zemljo, ki jo bodo sami presejali in razvozili. Delati so začeli že sredi septembra in bodo nadaljevali še ves oktober, nato pa zopet spomladi. Tako bodo mladi prispevali svoj delež k ureditvi šolske okolice, še bolj spoznali vrednost dela in ga znali tudi bolj ceniti, saj bo urejena okolica sad tudi njihovih rok.
Nove Jarše — nekoč in sedaj
(Nadalj. s 1. str.)
sla ob šmartinski cesti še šola. Dvajset let kasneje pa se je začelo porajati naselje, ki so ga z gradnjo majhnih hiš ustvarjali delavci bližnjih tovarn, Tovarne kleja, Kemične tovarne, sedanje Oljarne, železničarji in drugi ljudje »nižjega« stanu. Leta 1930 se je gradnja hiš še povečala in do pričetka minule vojne je stala že kar lepo zaokrožena vas, ki so jo okoli in okoli obdajale prostrane njive in nekaj manjših »borštov«. Le-ti pa so bili zatočišče za jarške »mulce«, ki so tam zbijali žogo in uganjali razne norčije. Naselje je bilo izrazito delavsko, le žal, da so meščani iz središča Ljubljane to napak razumeli. Govoričili so, da je v Jaršah zbran »lumpenprole-tariat«, da teh ljudi ni nič kaj prida. To pa je bilo popolnoma zgrešeno mnenje, saj se je kasneje pokazalo, da so prebivalci tega terena po srcu pošteni in zdravi, kar so dokazali tudi z aktivno udeležbo v NOB.
Vse do minule vojne in še med njo pa nekaj časa potem so Nove Jarše menjale svoje občinske »gospodarje« zdaj so bile pod Ježico, pa pod Mostami — dokler niso dokončno pristale pod moščansko občinsko streho.
JARŠE MED NOB
O aktivnosti prebivalcev Novih Jarš govori. na kratko predsednik ZB v drugem sestavku. Ta aktivnost je bila zelo močna, čeprav se je med vojno vgnezdila v staro šolo italijanska posadka, ki je precej pazila na delo in življenje domačinov. Kljub temu pa so organizatorji OF pogumno razpredli mrežo dela OF in pridobivali k sodelovanju vedno več prebivalcev. Takoj leta 1941 se je v naselju formiral »kvart 11«, ki ga je kot prvi sekretar vodil tov. Grčar. Poleg njega so bili med vojno zelo aktivni na raznih področjih dela OF Brezar, Novak, Kovač, Cepelnik, Bau, Presetnik, Grandovec, Fon, Trček, Cedilnikova, Fonova, Hočevar, Kožar, Hihar, Polak, Čatarjeva,
Pogled na panoramo Novih Jarš iz ptičje perspektive. V ozadju na desni je šola »Jožeta Moškriča« in prehodni mladinski dom
žična meja, ki so jo spletli Italijani nevarnost za terenske aktiviste. Se več, eno od domačink so ustrelili na bloku ob sedanji Križni ulici, enega prebivalca pa so tako obstrelili, da je ostal invalid brez noge. Vse to pa ni zadržalo aktivistov in Jaršani so na svoje delo med NOB upravičeno ponosni.
ŠTEVILNE AKCIJE
Takoj po osvoboditvi je bil ustanovljen terenski odbor OF, katerega je vodil prvi sekretar Anton Bau. Ta odbor je organiziral mnoge akcije, ustanovil Narodno zaščito in prevzel vodstvo političnega dela. Sestanki in zbori vaščanov »pod češnjo« so bili dobro obiskani, ljudje so aktivno posegali v dogajanja, zares, v Novih Jaršah je bila vseskozi velika politična aktivnost.
Ustanovljena je bila tudi delovna brigada, ki se je udeleževala različnih delovnih akcij. Rušila je bunkerje, urejevala kanale, cestišča, ljudje so hodili na Pšato, ra obvozno progo, v Zalog, na gozdne akcije.
Posebej pa je treba omeniti gradnjo terenskega bloka, ki so ga domačini zgradili s prostovoljnim delom in so v njem sedaj štiri stanovanja, pa še zasilna soba za razne manjše sestanke in knjižnico. Pomembno delo je bil
BREZ STREHE
Značilno pri vsem pa je, da so vse terenske organizacije, kljub veliki aktivnosti, brez lastne strehe, kjer bi lahko nemoteno razvijale svoje družbeno življenje. Tako je moral nekdanji propagandist delati lepake za sestanke z oznako »pod češnjo« za kraj, kjer naj bi bili. Če je%bil dež, pa je bilo treba sestanke preložiti. Kasneje so jih imeli v stari šoli, a so bili razredi premajhni.
Sedaj, ko imajo Jarše novo šolo »Jožeta Moškriča«, so se razmere precej izboljšale. Sestanke in zbore volivcev imajo v avli šole, ki je dovolj prostorna. Vodstvo šole je zelo naklonjeno delu terenskih organizacij in ima s SZDL tesno povezavo. Jasno pa je, da želijo odgovorni ljudje te vezi še okrepiti, kar bi bilo v obojestransko korist.
RELACIJA TEREN-OBČINA
V začetku lanskega leta se je teren Nove Jarše povsem osamosvojil. Novi krajevni odbor SZDL je krepko zaoral ledino in uspel precej razgibati večino od okrog 2000 na terenu živečih prebivalcev. Velika raznolikost ljudi, katerih se je precej preselilo na teren v zadnjih letih, pa je precej oviralo delo
Tudi »2ito« jc prispevalo svoj delež k ureditvi nove stanovanjske soseske. Razširilo je prodajalno kruha in ljudje v njej dobijo še druge stvari. Obisk kupcev sc je povečal
!
Tončka Gobčeva, Slavka Zidanova, od mladih pa Angela Bau, sestri Polak, Ruža Dubrovič, Vesel, Dušan Tratnik, Čelešnikova.
Mnogo jih je odšlo v partizane, drugi v internacije, padli so talci, zakaj tudi izdajalci so bili na delu, čeprav so bili dokaj osamljeni. Vrh tega je
okrog Ljubljane, predstavljala stalno tudi izkop za vodovod ob Šmartinski cesti in ne navsezadnje ureditev otroškega igrišča ob Kodrov! ulici, ki je bilo namenjeno za otroke in mladino, a ga sedaj žal ni več.
Pri vseh teh akcijah bi lahko našteli na desettisoče prostovoljnih delovnih ur, ki so jih opravili Jaršani.
terenskih političnih organizacij. Pa vendar je krajevni odbor SZDL, ki je nosilec vsega političnega dela, dosegel pomembne uspehe, to pa predvsem pri povezavi z občinskim odborom SZDL in tudi z najvišjimi predstavniki občine. O tem nam je povedal predsednik SZDL, tov. Tone Bančič, naslednje:
»Naš krajevni odbor Je sicer maloštevilen, vendar so vsi odborniki zelo aktivni. Zato vedno najdemo skupni jezik, prav tako pa s Svetom Krajevne skupnosti, s katerim delamo neraz-druženo. Poudariti pa moram, da dobimo največ pomoči od starejših prebivalcev, ki že dolga leta žive v Jaršah, manj pa od novo priseljenih. Le-ti so kar nekako odmaknjeni od družbenega dogajanja na terenu. Jaršani so zelo odkriti ljudje in povejo tisto, kar jim leži na srcu. Zato so tudi na zborih volivcev precej »hudi«. Uporna volja našega odbora pa je rodila uspehe. Dobili smo zelo dobre stike s predstavniki občine, ki so naposled razumeli naše težnje in nam letos zelo veliko pomagali s finančnimi sredstvi. Z njimi bomo uredili najnujnejše: Jarško in Kodrovo cesto ter nekaj cestne
Bloki ob Jarški cesti so zrasli med leti 19(12 in 1964. V njih stanuje približno 800 stanovalcev
Iz tal raste končno novi objekt samopostrežne trgovine »Prehrana« ob Šmartinski cesti
razsvetljave. 2e sedaj so ljudje boljše volje. Za vse to pa moramo dati priznanje predsedstvu občine in občinskemu odboru SZDL, ki nam daje solidne napotke za delo. Seveda bi bil krivičen, če ne bi omenil še letos izvoljenega občinskega odbornika tov. Vlada Sušja, ki se je zelo zavzel za ureditev razmer na terenu in tudi sicer dobro zastopa interese našega terena v občinski skupščini. Prepričan sem, da bomo lahko še naprej solidno delali in doživljali uspehe, seveda s skupnimi močmi in s sodelovanjem širšega
števila naših občanov.«
Tako, pri kraju smo. Pregledali s*110 »obisti« terenu Nove Jarše In ga šali kar najbolj predstaviti našli11 bralcem. Nove Jarše iz dneva v dan spreminjajo svojo podobo. Tam na vzhodu rastejo novi bloki, kombinat 2ito stoji s svojim silosom kot Čuval tega področja, Javna skladišča In dišča drugih podjetij pa dajejo s *v0 Jo dejavnostjo utrip nečesa novega ln Jaršani se prilagajajo temu utripa željami, da bi bilo tudi v prlhodnj dobro in še boljše . . .
Trije iz Jarš
BORBENE TRADICIJE
če bi hoteli v Novih Jaršah dobiti najustreznejše in najtočnejše Podatke o sodelovanju prebivalcev v NOB, se je najbolje obrniti na Antona BAUA, dolgoletnega predsednika organizacije ZB NOV. 2e 14 let vodi dejavnost te organiza-cije In je pravi živi leksikon njenega dela. Takole so se prepletajo vprašanja in odgovori:
^ Je teren Nove Jarše dovolj doprinesel k narodnoosvobodilnem gibanju?
“Glede na majhno število prebi-valcev med vojno v Jaršah je bila aktivnost prebivalcev zelo uspešna je uspelo odboru OF vključiti skoraj vse hiše in družine v sodelo-VQnje, zelo malo pa je bilo naših Nasprotnikov. Menim, da so maloštevilni stanovalci našega terena ^nogo doprinesli k NOB in je dal teren velike žrtve, saj je padlo v partizanih, umrlo med talci ali interniranci kar 56 ljudi. Postavili snio spomenik, kjer je vklesanih 41 Ifnen preminulih.«
-	Kakšna je aktivnošt ZB sedaj ^b splošnih dogajanjih na terenu?
“člani ZB so vključeni v odbo-fib vseh terenskih organizacij, so °ktivni in sodelujejo v raznih akcijah ter budno spremljajo življenj« terena.
-	Teren Nove Jarše se je v zadnjih letih zelo povečal. Koliko klanov je v organizaciji ZB sedaj?
“Res se je teren zelo povečal. J[0 pa ni bistveno vplivalo na pove-^anje Števila članstva, ker so eni
Anton Ban
Sr«li. drugi pa so se odselili. Se-5.aj Šteje naša organizacija 226 J1 n nov, niso pa zajeti v to število 'udi žlanj vvi in ROP, ki prav 'Qko sodijo v okvir Združenja bor-c«v NOV.«
"* Bržčas niste uspeli vseh novih Prebivalcev vključiti v organizacijo, čem je vzrok?
I “Organizacija ZB se je ustanovila ,eta 1948. Tedaj je štela 360 čla-n°v. od tega 116 aktivistov. Na ov° priseljeni pa po večini poza-^'jo na prijavo v ZB in se na to Pomnijo šele tedaj, kadar kaj po-«bujejo. Opozarjali smo že na kMi *^or'b volivcev na to pomanj-'Jivost. Upamo pa, da bomo tudi *0v* vključili.«
Kako je z vprašanjem prizna-jQ Posebne dobe?
T ^O vprašanje je na našem te-r nu načelno rešeno in zaključeno, • j	nekaj manjših primerov.
^Pom, da bomo vse zadeve rešili 0 konca leta.«
?ai P° *krb za *'s*° borc« !n "•viste, ki so potrebni pomoči?
^ “Odbor ZB NOV posveča primer-JJJ* *krb vsem tistim, ki so pomoči jjJjoolj potrebni, tudi otrokom pad-X. umrlih borcev in aktivistov. Po 1° skrbi posebna komisija, ki
'krh«1®0 ^0*n'm 1°r i*m Pre*
bi okrevanje na morju ali na | '•njskom. Težko je bilo še re-p ,Qnj« stanovanjskega vprašanja, ^ ‘m0 gci j[0 prod leti rešili s po-občinske organizacije ZB ^ob'1 in 0^ž,ne' Nekaj borcev je ?ir\ ' ° nova stanovanja, drugi pa *klh ^na P050]'*0- Nekaj stanovanj-b Problemov pa bomo še rešili.«
8ESEDA Z NAJSTAREJSIM JARSANOM
J«	prebivalec Novih Jarš
»lih rJ*lni Na n SAVSEK. ki že pol-školi *®t živi v Kodrov! ulici. Obi-* rtu *,T'0 na ^omu *n naPl°*li So 1 ^ razgovor o tem, kakšne so ti® *dele Jarše nekoč in kakš-]q| ° danes. Radevolje je odgovar-h® vprašanja In videti je, da doQo.2avz«to In živahno spremlja ^«Dr ni° na terenu. Mimogrede -v«dn°V i® visoke starosti, je še Skov, °i 2drav in je tudi reden obl-zbQra ®c vseh sestankov SZDL In volilcev.
jol, v začetku razgovora je de-br«d ^Ls® ^® dobro spominja Jarš, *®dQi 26 l«ti. Malo hiš je bilo še okoli in okoli same njive, kot r Pa »o bile bolj poljske poti, ^c®*t« ali ulice.
tr*^ Jor®i čutite sedaj po skoraj ae*«tletjlh precej sprememb? 90 vprašali.
g°	’ vs* ^® drugače in mno-
t«Jk0	urejeno, čeprav še ni
‘ k°t bi moralo biti. Kdor je
nekoč hodil po Jaršah, bi se sedaj v njih niti ne znašel, če že dolgo ni zašel v noše naselje.«
Ivan Savšek
— Kaj se je najbolj spremenilo?
* Od nekaj skromnih hišic je število naraslo na več sto novih, pa še novi bloki rastejo iz dneva v dan. Ceste so širše, povečal se je promet, imamo zdravstveno ambulanto, ki je tedaj ni bilo, pa seveda tudi dosti poslovnih poslopij, skladišč in proizvodnih podjetij je sedaj v Jaršah.«
— Kaj vam sedaj v Jaršah najbolj ugaja, ko tako spreminjajo lice?
•»Prav gotovo najnovejše ureditve, še posebej v zadnjem mesecu, ko bomo dobili skozi naselje dve novi cesti in se znebili večnega prahu in blata. Veseli me, da bo sedaj tudi Kodrova ulica bolj spodobna, ko bo asfaltirana.«
— Torej se kot najstarejši občan dobro počutite v jarškem okolju?
-Res, dobro se počutim, imam dobre sosede, sploh so starejši prebivalci Jarš zelo dobri ljudje. Zelo lepo se mi pa zdi, da organizacija RK in druge terenske organizacije priredijo najstarejšim Jar-šanom vsako leto pogostitev in razvedrilo ter se nas tako primerno spomnijo.«
- In še vaše želje?
••Rad bi bil še naprej zdrav in še dolgo let najstarejši prebivalec Jarš, zdravja pa želim tudi ostalim najstarejšim sovaščanom.«
NJEGOV KONJIČEK JE KULTURA
Eden najbolj vsestranskih terenskih delavcev je Franc PRESETNIK, ki živi že nekaj desetletij v Novih Jaršah. Čeprav je že v 69. letu starosti, je še vedno aktiven v KO SZDL, Krajevni skupnosti, ZK in ZB, njegova aktivnost pa se je začela med okupacijo pri OF, vse dokler ni bil odpeljan v internacijo. Po vrnitvi iz internacije je takoj prijel za delo, bil predsednik terenskega odbora OF od leta 1946 do 1948, ko je bil po krivici zamenjan, bil je sekretar OO ZK, član odbora ZB, odbornik RK, član poravnalnega sveta in sodnik porotnik. Ob vseh teh dolžnostih pa je našel šc vedno dovolj časa za kulturno dejavnost, ki mu je glavni konjiček in katere prvi pobudnik je bil prav on.
•»Na terenu smo že leta 1946 ustanovili pevski zbor,« pravi tov. Presetnik, -ki je deloval skupaj z dramsko skupino v okviru KD Oton Zupančič. Zbor in dramska skupina sta imela zasilne prostore za vaje v stari šoli na
Franc Presetnik
Smartlnski cesti, nastopati pa nista imeli kje. Zato so po večini gostovali v bližnjih in daljnih krajih. Stroške za pevovodjo smo krili iz dohodkov od nastopov, vsi ostali pa smo delali popolnoma amatersko. Gostovali smo v Hrušici, Mostah, Velenju, Topoščici, na Primorskem in še v raznih drugih krajih, kjer so nam nudili gostoljubje tamkajšnji odri in dvorane. Imeli smo tudi pionirski pevski zbor, ki je nastopal ob raznih proslavah v Jaršah, Zeleni jami, v Mostah in tudi v središču mesta.
Zares, ta agilni kulturni delavec je povedal bridko resnico, a žal vse kaže, da še dolgo ne bo moč tega problema razvozljati, ker pač ni na razpolago primernih prostorov.
r
)

i»
<>
*
<»
<»
(»
\
i>
<»
<>
<>
Razgovor na temo: TURIZEM
Čeprav je letošnja turistična sezona že končana, menimo, da je prav, da spregovorimo o tem, kako se je v novoustanovljeno turistično društvo naše občine vključilo v letošnjo sezono in kakšni so vidiki razvoja turizma pri nas. Govori tajnik turističnega društva Maks Stare:
1.	Kakšni so rezultati letošnje turistične sezone na območju naše občine?
Ker v občini nimamo prenočišč, lahko govorimo samo o rezultatih v gostinstvu in trgovini. V zadnjem času se je gostinstvo precej razmahnilo in moderniziralo tudi glede na večje možnosti privatne iniciative, in je bilo v minuli sezoni marsikaj bolje pripravljenega kot prejšnja leta. Naj navedemo samo nekaj znanih turističnih točk kot so Urh, dolina Podlipoglava, Lipoglav, prehoda na Dolenjsko stran (na avto cesto in v Besniško dolino s planinskima domovoma na Jančah in Prežganju itn.).
Gostinske kapacitete v teh krajih so že zagotovljene. Turistično društvo bo moralo skupaj z urbanističnimi institucijami najti v teh predelih primerne lokacije za vikend hišice. Tudi trgovina se, z novimi prodajalnami v manjših krajih, vse uspešneje vključuje v turizem.
2.	Kako pa usklajujete šport in turizem?
Menim, da je treba dati meščanski mladini možnost, da ceneno in v bližini svojih domov goji šport tako poleti kot pozimi. Treba bo vsem šolam omogočiti športno delovanje posebno ob športnih dnevih. Zato je treba podpreti dograditev športnega centra na Kodeljevem, gradnjo športnega centra za vzhodni del Vevč in zimskega športnega centra pod Kašelj-skim hribom. Idealne lege za zimski šport so tudi na Prežganju in na Pancah.
3.	Kako pa je z lovskim turizmom?
Najvzhodnejši del občine je hribovit in gozdnat. V teh predelih je precej divjačine in so tako dani pogoji za razvoj domačega lovskega turizma. Že v preteklem letu so tudi nekateri tuji lovci lovili na tem področju. Izhodišča za tak turizem naj bi bila na Jančah, na Prežganju in v Gostinci.
S tem v zvezi bo Agrokombinat Emona preuredil bivšo gostilno »pri Lenki« v moderen gostinski obrat, ki bo imel tudi prenočišča.
4.	Kakšne so finančne možnosti za razvoj turizma?
Razvoj turizma naj se v celoti prenese na turistično društvo s tem, da se v letnem občinskem proračunu dodelijo vsako leto stalna sredstva za razvoj te dejavnosti. Seveda pa bo moralo tudi turistično društvo samo zbrati sredstva s članarino, prireditvami in s subvencijami zainteresiranih gospodarskih organizacij. Letošnja sredstva v višini 3000 N dinarjev bomo porabili za organizacijsko utrjevanje društva. Naj omenim tudi to, da se v zadnjem času vedno pogosteje prijavljajo občani za ureditev in kasnejše oddajanje sob v turistične namene. To težnjo bo turistično društvo še nadalje podpiralo in želi še več takih prijav; interesenti pa imajo možnost dobiti pri banki tudi turistični kredit.
5.	Kaj menite o turistični vzgoji prebivalstva?
Turistično društvo bo v bodoče skrbelo, da sc prebivalstvo čimbolj seznani s pomenom in vlogo, ki ju ima turizem v naši družbi. Zato bo stopilo v stik s šolami, organiziralo predavanja in predvajanje filmov s turistično vsebino. Prek krajevnih skupnosti in z organizacijo nagradnih tekmovanj bo uredilo zunanjo podobo naselij in stanovanjskih hiš, z občinskimi organi, ki skrbe za komunalno dejavnost, pa bo sodelovalo pri urejanju problemov okrog vzdrževanja in izboljšanja cestišč, zelenic, razsvetljave in podobno. Brez tega si turizma ne moremo predstavljati. Naj mimo-
grede omenim, da že majhen nasad lepih rož, ki je okusno urejen, privabi pozornost turista. Poleg tega bomo skušali v naši občini najti neko stalno vsakoletno turistično prireditev, kot jo ima že več drugih občin.
Kako daleč ste že z delom in kdaj predvidevate, da bo zamenjava končana?
Osebne izkaznice zamenjujemo v sejni -dvorani občinske skupščine, in sicer po abecednem redu začetnic priimkov vaših občanov, s katerimi so le-ti že seznanjeni prek tiskanih navodil. Predvidevamo, da bomo končali z delom 25. novembra za mestno območje občine, za upravičene zamudnike pa od 26. novembra do 5. decembra 1966. Za izvenmestno območje bomo predvidoma končali z zamenjavo do 25. decembra in za zamudnike od 6. do 10. decembra. Za vse zamudnike v občini bo zamenjava na sedežu občine. Zato apeliramo na občane, naj se točno držijo vrstnega (abecednega) reda, kajti z zamudami otež-kočajo delo ekipi, sebi pa večajo nepotrebne stroške in dodatno izgubljajo čas. Dosedanji odziv občanov po abcednem redu ni zadovoljiv. Kaže, da bo precej zamudnikov. Tako npr. bi moralo priti 17. oktobra po
Tudi to bo pritegnilo domače in tuje turiste. Zato apeliramo na vse občane, da s svojimi predlogi prispevajo k uresničitvi te zamisli. Poleg tega pa želimo, da • se čimprej reši tako problem gradu kot vsega športnega parka na Kodeljevem. To tem bolj, ker je ta park v središču mesta. Društvo si bo prizadevalo izdelati barvne razglednice vseh naših turističnih krajev, razne prospekte in podobno.
nove izkaznice 390 ljudi, prišlo pa jih je vsega 220.
Ali ste morda pri dosedanjem delu naleteli na težave in na katere?
Težave imamo s popravki podatkov na kartončkih, katere izpolnjujejo občani sami. Ti podatki so ponekod pomanjkljivi in netočni. Res pa je, da so tudi naša navodila pomanjkljiva. Zato nam bodo izkušnje, ki smo si jih pridobili v občini Moste-Polje, dragocene pri izpopolnjevanju navodil in sistema dela v drugih občinah. Največ popravkov je v zvezi z rojstnim krajem. Temu pa so delno vzrok tudi pogostne admini-strativno-teritorialne spremembe občin, ker so bile mnoge občine ukinjene, oziroma združene z večjimi. Nekateri občani vpisujejo v karton ime in priimek nečitljivo. Zato ponekod zelo težko preberemo naslov — ena sama črka pa popolnoma spremeni ime oziroma
(Nadalj. na str. 9)
V zvezi s tem razgovorom menimo, da morajo biti prizadevanja turističnega društva naše občine podprta s strani vseh družbenih dejavnikov, ki se posredno ali neposredno vključujejo v turistično dejavnost, kajti v nasprotnem primeru dvomimo, da bo društvo lahko samo uresničilo zastavljene naloge.
Kodeljev grad je še vedno zapuščen. Občani pa nenehno sprašujejo, kdaj bo preurejen v prijetno turistično točko
Kako poteka zamenjava osebnih izkaznic v naši občini
Kot je znano, smo na območju mesta Ljubljane pričeli z zamenjavo osebnih izkaznic najprej pri nas. To delo je zelo obsežno in zahtevno. Samo v občini Moste-Polje bodo zamenjali 27.000 osebnih izkaznic. V zvezi s tem govori vodja ekipe UNZ Drago Kramar:
Dva visoka obiska v naši občini
Konec septembra in v začetku oktobra sta na povabilo predsednika republike tov. Tita prišla na obisk v Jugoslavijo dva ugledna tuja državnika, in sicer predsednik državnega sveta DR Nemčije VValter Ulbricht in nekaj dni za tem predsednik revolucionarnega sveta in vlade Alžirije Huari Bumcdicn. Oba visoka gosta sta med svojim bivanjem pri nas obiskala tudi nekatere predele in podjetja v naši občini. Oba predsednika sta obiskala perutninsko farmo v Zalogu, medtem ko si je gost iz Alžirije ogledal tudi papirnico v Vevčah. Ugledna državnika sta bila povsod deležna navdušenja in prisrčnega sprejema naših ljudi. To je ponoven dokaz prijateljstva in spoštovanja naših narodov do ljudstev obeh držav, kar oboje se bo s tem obiskom še poglobilo.
Vzdolž ceste od tovarniškega mostu do upravnega poslopja so Vevčani toplo pozdravljali
alžirske goste
Zdravstvena služba med potrebami in možnostmi
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na zadnji seji razpravljala o delovanju zdravstvene službe v naši občini. Po poročilu se je razprava usmerila predvsem v vprašanje: ali se je ta služba pri nas uspešno prilagodila novim pogojem gospodarjenja, ki jih postavlja pred nas reforma? V pričujočem sestavku bomo skušali na to vprašanje tudi odgovoriti.
Treba se bo sprijazniti z dejstvom, da so minili tisti »zlati časi«, ko smo lahko — kadarkoli smo se znašli v finančnih težavah —- potrkali na vrata ali celo samo zavrteli telefonsko številko in denar je bil tu. Smisel gospodarske reforme je prav v tem, da vsi skupaj bolje gospodarimo s sredstvi, iščemo in odkrivamo takoimenovane notranje rezerve in s tem izboljšujemo lastni življenjski standard. Da so notranje rezerve tudi v zdravstvu nam priča poročilo o delu zdravstvene službe, ki je bilo podano na omenjeni seji skupščine.
Včasih tu in tam še naletimo na zgrešena pojmovanja nekaterih delavcev v zdravstveni službi, češ da ni njihova naloga ubadati se tudi s takimi problemi. Res je takih pojmovanj vsak dan manj, ker prihajamo vse bolj do spoznanja, da je treba posegati tudi v družbena dogajanja. Ne sme nam biti vseeno, kaj se okoli nas dogaja, kako se gospodari s sredstvi v lastni »hiši«, kajti zavedati se moramo, da je od vsakega posameznika v podjetju ali ustanovi vse bolj odvisno, kakšen je osebni dohodek danes in kakšen bo jutri.
Danes več ne gre brez vsestransko pretehtanega pogleda naprej, brez predvidevanj, kako bomo gospodarili; ali so naši delovni načrti in programi realni in usklajeni s finančnimi možnostmi, ali so skladi uravnovešeni, ali je in v katerem skladu je morda primanjkljaj; ali so se in za koliko so se dvignili življenjski stroški, cene in podobno.
Skratka, kakor moramo v zasebnem družinskem proračunu pametno računati in vsi sodelovati, tako to tembolj velja za delovno organizacijo, v kateri delamo.
Tako na primer ugotavlja svet za zdravstvo pri občinski skupščini, da mu na seji dne 25. IV. 1966 —• ko je obravnaval delovni načrt zdravstvenega doma »dr. Miha Kamin« — niso bile predložene niti strokovne niti finančne analize in ocene tega programa. Tako je zmanjšan finančni načrt zdravstvenega doma od 682 milijona S din na 390 milijonov S din. Ugotovitev, da komunalna skupnost socialnega zavarovanja mesta Ljubljana letos ne ustvarja dohodka v skladu z predvidevanji, je prav tako zaskrbujoča. Tako izkazuje sklad v prvih sedmih mesecih primanjkljaj v višini 587 milijonov S din. Vzrok za ta pri-manjklaj ni samo v porastu stroškov, temveč tudi v zmanjšanju dotoka dohodkov. Zato zdravstvena služba ne more pričakovati, da bodo osebni dohodki porasli za predvidenih 30%, marveč le za 25 % in bo zato tudi dohodek iz osnovnega prispevka ustrezno nižji. Zaostajanje realizacije dohodka iz osnovnega prispevka se lahko nadoknadi samo z dodatnim prispevkom, ker bo v nasprotnem primeru nastal v skladu ob zaključku leta primanjkljaj v višini 587 milijonov S din.
Zato so tudi narasle cene zdravstvenim storitvam oziroma gre za prispevek pri nakupu zdravil, ki je od 60 S din narasel na 150 S din.
Če bi se, kot že rečeno, finančno naravoslovje skladov
zdravstvenega zavarovanja še nadalje večalo, bi lahko prišlo do uvajanja izrednega prispevka za zdravstveno varstvo in do večje soudeležbe pri zdravstvenih storitvah. To pa bi bilo seveda dodatno obremenilo delovne organizacije predvsem pa občane. Zato je v sedanjih okoliščinah in težavah, v katerih se je znašla zdravstvena služba, bistvena naloga vseh družbenih in strokovnih organov ter delavcev v zdravstvu, da iščejo notranje rezerve v pocenitvi zdravstvenih storitev (predvsem ukinjanja nadurnega dela), nadaljnjem povečanju delovne discipline in storilnosti, zmanjšanju števila zaposlenih, boljši delitvi dela ter racionalizaciji in pocenitvi poslovanja nasploh. Namesto, da gledamo bolj »navzven« se moramo obrniti še bolj »navznoter« in kar najbolj urediti stanje doma. V tem pogledu lahko zlasti mnogo storijo upravne in strokovne službe v zdrav-
stvu. Njihova naloga je, da na podlagi študij proučujejo obstoječe stanje v smeri vedno večje racionalizacije poslovanja in strokovnega usposabljanja službe.
Medobčinski zdravstveni center kot strokovni forum na področju zdravstvene službe lahko prav tako stori še več kot doslej glede nudenja strokovnih nasvetov posameznim delovnim organizacijam v zdravstvu. To seveda ne pomeni, da morajo biti strokovni zdravstveni delavci v posameznih delovnih organizacijah na področju zdravstva zgolj pasivni. Zato bi bilo potrebno v tej smeri močneje aktivirati strokovne delavce zdravstvenega doma, ker ta ustanova nima svoje strokovne službe. Večja strokovna aktivnost delavcev zdravstvenega doma pa bo prispevala k boljšemu delu organov upravljanja v zdravstveni službi in s tem tudi k uspešnejšemu prilagajanju novim pogojem gospodarjenja.
Počitnice v ČSR
O letovanju učencev osnovne iO’ le Ketteja in Murna na Čehoslo* vaškem smo že poročali, to pot po — nekoliko z zamudo — objavljamo še sestavek enega od mladih ude' ležencev, ki v njem opisuje svoje vtise.
Učenci šestega, sedmega in osmeg® razreda naše šole — 21 po številu -smo preživeli del letošnjih počitnic no Cehoslovaškem. Iz Ljubljane smo odpeljali skozi Avstrijo in se en dan ustavili tudi na Dunaju. Ogledali smo si mesto in veliko njegovih zanimivosti* med njimi tudi svetovnoznani Frater* kjer smo se tudi malo razvedrili, nato pa nadaljevali pot in se v ČSSR ustavili najprej v kraju Hvalatice. Tukaj smo se ob prihodu najprej najedli 1° spočili, naslednje dni pa preživljali ob igri namiznega tenisa in ob drugačnem razvedrilu. Če je bilo vreme lepo, smo se vsak dan kopali, če po je bilo oblačno in brez dežja, pa smo hodili na razne izlete. Ogledali smo *! nekatere gradove, kot Bitovski in Vra-novski grad.
V	Hvalaticah smo bili 14 dni, nato pa smo odšli v Tasovice, 2 km od Znojma. Tam smo si ogledali lepo urejeno šolo, prirejali razne izlete, zlasti v Znojmo. Tu smo videli katakombe in druge zanimivosti, razen tega tudi Znojmski grad, v katerem je ohranjenih še dosti umetnin in orožja Iz zgodovinskih časov. Odpeljali smo se tudi v Prago, si tam ogledali grad, znamenite Hradčane, Karlov most, mestno hišo In se tako dokaj seznanili z bogato zgodovino »»zlate Prage«. Kasnejo smo bili še v Ledenicah, nato pa smo se začeli že pripravljati na povratek * domovino.
V	Ljubljano smo se vračali skozi Madžarsko in Budimpešto, vendar nismo imeli časa za ogled mesta. ^O nas je vlak odpeljal iz Budimpešte, smo vedeli, da se bližamo domovini 1° tudi h koncu našega potovanja.
Na ljubljanski železniški postaji s° nas pričakali starši. Snidenje je bilo veselo, saj smo jim vedeli povedati v«' liko zanimivega.
Preživete počitnice na čehoslovaškefl* so bile zelo prijetne, pa tudi koristne in si kaj takšnega še želimo.
Iztok Pui*
o.	š. Ketteja in Murno
PRI ČRNIH MRAVIH
Pred kratkim so imeli taborniki partizanskega odreda ČRNI MRAV redni letni občni zbor. Na zboru so predvsem ocenili dosedanje delo in sprejeli delovni program za naslednje leto. Nekaj misli iz tega občnega zbora posredujemo našim bralcem.
Uspešno sodelovanje
V zadnjem času je med meščansko mladino in mladino jugoslovanske armade VP 4285 s Fužin in VP 3908 iz Most čutiti tesno sodelovanje na različnih področjih dela ZMS.
To sodelovanje se razvija tako na ideološko-političnem, kulturno-družbe-nem, zabavnem, tehničnem, športnem in drugih področjih v skladu z možnostmi, ki jih nudita življenje in delo v jugoslovanski armadi. Tako so npr. imeli mladinci iz Saturnusa in VP 3908 skupni koncert v počastitev 25-letnice vstaje in 1. maja, vojaki - mladinci pa so si med drugim ogledali proizvodni proces te delovne organizacije.
Pred nedavnim pa to vojaki — mla-
dinci VP 4285 s Fužin obiskali znano belogardistično mučilnico na Urhu, kjer so jim predstavniki občinskega odbora Združenja zveze borcev pripovedovali o grozotah, ki so se med NOB dogajale na Urhu. V okviru strokovno poučnih ekskurzij pa so obiskali Kolinsko tovarno hranil, kjer so jim predstavniki tovarne pokazali proizvodni proces te delovne organizacije in se ob koncu z mladinskim aktivom dogovorili za sodelovanje ob praznovanju 22. decembra, dneva JLA.
Za uspešnost plodnega sodelovanja kaže izreči javno pohvalo podporočni-ku Stjepanu Husnjaku iz VP 4285.
V	nedeljo 23. oktobra so se v prostorih Doma Tivote mladine zbrali taborniki v krojih na rednem letnem občnem zboru.
V	poročilu, ki ga je podal dosedanji načelnik Bogo Zorič, so meščanski taborniki dokaj kritično ocenili svojo dosedanjo dejavnost ter nakazali novo vsebino dela. Pri tem so predvsem poudarili, da mora biti sestavni del njih dela socialistična vzgoja mladih in pravilna usmeritev v družbena dogajanja. V želji, da to realizirajo, pa je nedvomno potrebno tesno vsebinsko sodelovanje z vsemi družbenimi, političnimi in vzgojnimi organizacijami v občini, ki dosedaj niso veliko pomagale tabornikom pri njihovi idejni usmeritvi in reševanju problemov.
Organizacija tabornikov je v občini ob velikem številu šolske in delavske mladine maloštevilna (v zadnjem času ja opaziti celo upadanje članstva), saj šteje komaj 196 članov. Zato so na občnem zboru poudarili, da bi morala taborniška organizacija v občini imeti večji pomen, kot ga ima. To pa bo moči doseči
mostiti tudi težave z domovi. K®r je dom na Jančah premajhen sedanje potrebe, so se poveza11 z občinsko zvezo Društva prijat®' Ijev mladine in bodo med zi®j' skimi počitnicami organizirali zl' movanje v Poljanski dolini °a Visokem.
V	tem letu bodo imeli tud' bogat program na področju s®' delovanja med posameznimi oa' redi zunaj naše občine pa tu<^ zunaj naših meja. Sodelovali bo do z francoskimi SKAVTI in RL^' CIMI SOKOLI iz Švice.
V	preteklih letih je bilo v °,^e redu Črni mrav najaktualnej*.
vprašanje financiranje dejavna* Le-to je bilo v tem letu d® zadovoljivo rešeno, za kar s®..n. borniki lopo zahvaljujejo 0“CI;,
ski skupščini in nekaterim dr
benopolit. organizacijam. 'dP j. pa, da bo to vprašanje v Pef hodnosti popolnoma rešeno, je — kot je znano — ^nanS£)re-nje in pokroviteljstvo nad 0	^
dom prevzela tovarna Totra Zg. Hrušice.
Ob koncu občnega zbora so taborniki sprejeli program d®^ ki temelji na osnovi sklepov zbora. Iz programa je sklepati, bo njih delo v tem letu še uspešnejše in plodnejše, pri čemet želimo mnogo delovnih uspehov.	J()
Za novega starešino je bil ponovno izvoljen Lojze Gors> >
načelnika pa Ivan Mencin.	„ ha,
Ivan Kunu
le ob povečanem številu članstva. Zato so sklenili v prihodnjem letu kadrovsko obogatiti odred, prodreti na predele krajevnih skupnosti Polje, Zalog, Sostro in ustanoviti občinsko zvezo tabornikov, ki bi vse enote medsebojno povezovala.
Na zboru so sklenili še nadalje razvijati vse oblike taborništva in bogatiti vsebino izletov, potovanj, taborjenj, pohodov, zimovanj itn. Bogata vsebina se jim bogato obrestuje v doseženih rezultatih, ki jih taborniški odred iz leta v leto žanje pred drugimi taborniki v Sloveniji. Tako so bili v tem letu nagrajeni za uspehe iz let 1963/64 in 1965 z dodelitvijo Partizanskega traku na osnovi katerega so dobili novo ime — ime PARTIZANSKI ODRED ČRNI MRAV.
V tem letu jim je uspelo pre-
Ljubo doma - kdor ga ima
Ko brskam po spisih v zavodu za socialno delo, naletim na zanimive ugotovitve. Vsak tak posamezni spis je zgodovina zase, lahko bi rekli ogledalo človekove usode, grenak življenjepis ljudi, ki v življenju nikoli niso čutili topline domačega ognjišča. O tem, kje so vzroki za to, nisem razmišljal; bolj so me zanimala nekatera dejstva. Oglejmo si jih.
■ STARČKU JE ODVZETA PEČ
■ PTICE SELIVKE
“Poglejte npr. tale primer — ^>1 je nekoliko zaskrbljeno rekla socialna delavka: Sedaj je star Petdeset let in je večji del življenja prebil v brezdelju in po-tepuštvu. Poleti ni sledu o njem, potepa se iz kraja v kraj, spi Po kozolcih, šupah in skednjih, yčasih pa kar na prostem. Na jesen se vrne sem v domači kraj, kjer prezimi pri kakem kmetu v stoji. Sem pa tja priložnostno zasluži kak dinar za pijačo, nas pa Neprestano nadleguje, naj mu jlarno bone za hrano v ljudski kuhinji in še to potem zamenja 2o Šilce žganja.«
V njegovem spisu sem res naletel na veliko število naročilnic z° izdajo hrane.
“Če mu preskrbimo lažje delo,« je nadaljevala sobesednica, ga pdklanja, ali pa se zgodi, kot je bilo lansko leto, da smo mu našli delovno mesto vratarja v nekem podjetju, pa se je prvi ^on napil in so ga seveda odpustili, Dvakrat je že bil v do-jnu počitka na Bokalcah in v Impoljci, toda obakrat je svoje-y°ljno zapustil dom, čeprav je jniel tam vso oskrbo in bi se JQhko zdravil. Če bi v domu de-.Ql lažja vrtnarska dela, bi dobil se honorar. Nikjer ni prijavljen, ker nima stalnega bivališča. Živi Pač iz dneva v dan, čas pa ne ^ela njemu v prid. Kako bo, če tako zboli, da bo za dolgo časa Priklenjen na posteljo? Njegov spis na zavodu za socialno delo Pa se veča iz dneva v dan. Se-'jpj ga iščejo organi UNZ zara-a' nekega kaznivega dejanja in J® obsojen na šestmesečni zapor. jSjega to ni kdo ve kaj prizade-ker meni, da bo vsaj čez zi-^a preskrbljen.«
Potem sem odprl drugi spis. Ja primer je skoraj v celoti podoben prvemu, le da gre za člo-Veka, ki je star šele 36 let in je 'j življenju popolnoma zavozil. Že k°t petletnega otroka ga je mati °adala v neki varstveni dom, ker 56 je sama klatila po svetu ter s® vdajala pijači; oče mu je lJniri, sam ne ve kdaj. V spisu patetimo na poročilo in izvid psi-j^atra: Pacient sploh ni sposo-,6r> samostojnega življenja. Tre-Q bi ga bilo voditi kot majhne-9° nebogljenega otroka; je ka-,Qkterno motena, neprilagodljiva lri Psihopatska osebnost.«
I vendar je na koncu poroči-0 ugotovitev, da je sposoben ?PrQvljati lažje delo. Do sedaj 1® menjal delo v dvajsetih podjetjih, Nikjer ni imel obstanka.
časa do časa pride prosit bo-j®za hrano, potem pa zopet j Sine neznano kam. Po vsej verjetnosti bo še naprej v breme za-°ria za socialno delo.
^ VARNO DOMAČE ZAVETJE JE NAJBOLJŠE
Mladenič je nekega meglene-jesenskega jutra ušel z doma c Se znašel na ljubljanskih uli-j, K sreči stanuje njegova se-Q v Ljubljani in se je zatekel niej. Res je v družini deset r, r°.k' toda 16 ha zemlje lahko 'eziyi številno družino. Od doma niso podili.
|Qi ,® lahko nahranimo devet s nih ust, bomo še desetega,« tq ^°Vorili njegovi starši. Ali fan-je|.so zamikali mestni vrvež in f,! za lepšem in lažjem življe-®čet te nekega dne prišel z jg tom p0 opravkih v Ljubljano, sil ZQtrdno sklenil, da bo poizku-pot	Tako	je nekega dne
ciQ| a' na vrata zavoda za so-p0rn° delo in zaprosil za pod-it)6 ' dokler si ne najde pri-Ug..?6 zaposlitve. Kpr je bilo ttelo ■ en0‘ te zmožen za Sride j s' doma želijo, da °dbii °omov. mu je bila prošnja ko a" Vrniti se bo moral slej ..rei domov, kjer ga bodo z ljem sprejeli.
Vsaka generacija ima svoje nazore in poglede na svet. Mlajši trdijo, da jih starejši ne razumejo, starejši pa pravijo da jih mlajši ne. Najsi bo že kakorkoli, eno pa vendarle drži: Kjerkoli se medsebojni odnosi starih in mladih ne urejajo z medsebojnim zaupanjem, ljubeznijo in spoštovanjem je bolje, da ne živijo skupaj, če je le količkaj možnosti za to. Povsem nekaj
arugega pa je, kadar star in obnemogel človek nima ne žene ne otrok. V takem primeru išče seveda pomoči in nege pri naj-bljižjih svojcih.
Štiriinosemdesetletni očanec je iskal utehe in pomoči pri svojem nečaku. Njegova sestra (nečakova mati) je umrla in starčku zagotovila v dosmrtno uživanje sobo v nečakovi hiši. Mož je bil nekaj časa res deležen oskrbe. Potem se je nekega dne začelo. Najprej mu je nečak odpovedal hrano, ki mu jo je sicer starec redno mesečno plačeval. Sedaj mora hoditi tako betežen po hrano daleč od doma. Potem so prišle na vrsto še druge nevšečnosti, grobe žalitve in podtikanje.
Nazadnje mu je nečak odstranil iz sobe tudi peč, čeprav je zima na pragu. To je storil z motivacijo, da bi starček lahko kaj zažgal.
Ves zaskrbljen je mož vzel v. roke pero in s tresočo in okorno roko napisal pismo na zavod za socialno delo. V njem opisuje znano zgodbo o peči in o nečakovi nehumanosti. Na zavodu so mu predlagali, naj se umakne v dom na Bokalcah, kjer bi imel vso oskrbo. Toda ljubezen do domačega ognjišča je premagala
vse ovire in nadloge, ki ga tarejo. V dom počitka noče iti, ker želi umreti v svoji sobi, ki mu je zagotovljena do smrti. Gmotnih težav nima, ker dobiva sorazmerno visoko socialno podporo, tako da s te strani nečak nima razloga za preganjanje. Nehote se vsiljuje vprašanje: zakaj možu ne bi izpolnili te skromne želje? Treba je imeti le malo dobre volje in razumevanja starih ljudi. Ali potemtakem še lahko dvomimo v to, da je nečakovo ravnanje nečloveško.
To so le drobci iz množice primerov, ki jih vsakodnevno obravnava zavod za socialno delo. Ko se ljudje znajdejo v težavnem položaju, iz katerega ne vidijo izhoda, se obračajo na razne socialne ustanove — včasih upravičeno, včasih tudi ne. Res je, da zavod za socialno delo v večini primerov uspešno posreduje. Zavedati pa se moramo, da tudi ta zavod nima neke čarobne palice, s katero bi delal čudeže. Veliko tega bi lahko uredili v prizadetih družinah sami ali pa s pomočjo krajevnih družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov.
Zamenjava osebnih izkaznic
(Nadaljevanje s 7. strani)
priimek. Dostikrat ni jasno, ali je črka u ali n, ali je o ali a in podobno. Zato priporočamo občanom, naj bi podatke v kartonček vpisovali s tiskanimi črkami, jpo možnosti na pisalni stroj. Veliko preglavic in nepotrebnega popravljanja imamo tudi zato, ker nekateri občani pišejo rojstni mesec z rimsko številko ali besedo, namesto z arabsko številko. Opozoriti velja tudi na to, da se morajo podatki na kartončku točno ujemati s podatki v dosedanji oseb-hi izkaznici. Ce je neki podatek različen, mora biti ta sprememba predhodno registrirana na upravti za notranje zadeve v Mačkovi ulici, ker gre tukaj samo za zamenjavo osebne izkaznice, ne pa za kakršnekoli spremembe. To velja tudi za izdajo osebne izkaznice mladini, ki je izpolnila 18. leto starosti.
Nekateri napišejo ime in priimek na hrbtni strani priložene fotografije s črnilom namesto z navadnim svinčnikom, in to
čisto narahlo. Tudi v rubriki vpisa v državljansko knjigo je mnogo napak. Za vpis v DK je pristojen kraj, kjer je državljan živel v letih 1948-49, ko je bil generalni vpis v DK.
Uvodoma sem omenil, da je že sedaj precej zamudnikov. Po mojem mnenju je večina teh zamudnikov neupravičenih, ker si niso pravočasno nabavili fotografije, čeprav so bili vsi občani o tem obveščeni prek radia, televizije in dnevnega časopisja.
Kako pa poteka zamenjava v delovnih organizacijah?
Imeli smo dva sestanka s predstavniki ok. petdesetih delovnih organizacij z območja občine. Na teh sestankih smo skupaj določili roke zamenjave oziroma točne dneve in ure, ki posameznim delovnim organizacijam najbolj ustrezajo. Pri tem smo seveda upoštevali predvsem dejstvo, naj bi delavec izgubil čim manj časa za zamenjavo. Vsak delavec se zamudi največ minuto, ker v pod-
jetjih že prej vse pripravijo in člani naše ekipe opravijo samo še nujni uradni del zamenjave. Če bi prihajali vsi sem v sejno dvorano, bi večkrat nastalo ta-koimenovano ozko grlo in zamenjava ne bi v redu potekala. Mimo tega menim, da tudi delavci ne bi mogli prihajati sem vsi zunaj delovnega časa in bi to občutno prizadelo njihovo delovno storilnost v podjetju. Predvsem pa prosimo podjetja, naj pravočasno pripravijo vse potrebno za zamenjavo, da bo ekipa v čim krajšem času opravila svoje delo. Tista delovna organizacija, ki je to storila, ni imela zastojev.
Na izvenmestnem območju opažamo, da predstavlja glavno
oviro za izmenjavo izkaznic dejstvo, da prihajajo občani z neizpolnjenimi kartončki. Zato menim, da bi bilo prav, če bi krajevne skupnosti zagotovile potrebno število ljudi, ki bi občanom izpolnjevali kartone. Prav tako menim, da bi morale nekatere KS posvetiti več pozornosti pravočasnemu obveščanju občanov o zamenjavi osebnih izkaznic, ker je to odgovorna družbena naloga, za katero smo zainteresiran; vsi, da bo opravljena čimprej in čim uspešneje. Za ilustracijo naj navedem, da je do 18. oktobra 1.1. od 27.000 dobilo nove izkaznice 6350 občanov, od tega 2350 na sedežih krajevnih skupnosti in 4000 v podjetjih.
Na koncu bi želel posebej poudariti, da je občinska uprava pokazala mnogo razumevanja pri pripravah in izvajanju te akcije. S tem pa je dana osnova za salidno delo naše ekipe. Naj samo navedem, da je uprava organizirala tiskanje navodil za zamenjavo v 10.000 izvodih, kar je precej olajšalo delo naši ekipi. Prav tako so mnogo storile vse krajevne skupnosti in zato se čutim dolžnega, da vsem tem družbenim dejavnikom občine Moste-Polje izrazim javno zahvalo.
tokrat GOVORI:	TRENER JANEZ EIŠEK
Naslednji, ki vam ga predstavljamo, je trener starejšega slovenskega ligaša iz naše občine, nogometnega kluba Slovan — Janez Pišek. Razen Roka Osrečkija je to trener, ki je najbolj treniral prvo ekipo Slovana in zaslužen za to, da ta klub zopet dobiva prijatelje. Ustvaril je ekipo mladincev, ki so vsi doma iz Most in jih popeljal v slovensko ligo. Razen njega nihče ne verjame v njihov uspeh — če bi ga dosegli, bi bil to največji uspeh požrtvovalnega dela »staroste« slovenskih trenerjev. Toda po propadu in razpustu zveznih ligašev je bila pravilna le taka pot formiranja nove ekipe.
Kako da ste se ob ugodnejših ponudbah, ki ste jih imeli, odločili prav za delo v Slovanu?
Ker v svojem poklicu nisem nikoli stremel za finančnim efektom, marveč je bil moj cilj uspeh pri delu z zaupanim kolektivom, sem se odločil za delo v Mostah na prošnjo tedanje uprave predvsem zaradi zdravega kolektiva, s katerim sem osvojil prvenstvo v slovenski nogometni ligi, čeravno sem imel boljše finančne pogoje zunaj Ljubljane in dokaj dobro ponudbo v inozemstvu. Vsemu temu sem se odrekel, ker
Janez Pišek
stojim tik pred upokojitvijo in nameravam končati svoj zasluženi pokoj v nogometnem klubu Slovan.
V	kakšnih pogojih delate?
Pogoji za delo so skromni, posebno sedaj, ko je klub začel pot amaterizma z mladimi igralci, ki so izšli iz mladinskega moštva. Z njimi je ogromno dela in je za to v prvi vrsti potrebno imeti na razpolago dovolj prepotrebnih rekvizitov za vadbo, kot so žoge, viseče žoge, mrtvi goli, garderobe, tuši, klubski prostori, športna literatura, strokovni filmi itd.
Kakšne načrte imate za svoje
delo?
V	glavnem se velja osredotočiti na svoje ljudi iz mladih igralcev, katerim pa je potrebno mnogo splošne telesne vzgoje, vadbe vseh elementov in nogometa. Pri tem me veseli pravilno razumevanje uprave in občinstva v občini, da je za to in za kasnejše uspehe potreben čas.
Vsekakor pa je moj glavni cilj posvetiti se predvsem delu s pionirji, katerih zainteresiranost je v občini zelo velika, in to s strokovnim delom strokovnih sodelavcev in z dovolj potrebnimi rekviziti ob angažiranju vseh sil. Pri tem bi se veljalo bolj povezati s šolami v Mostah, iz katerih bi se dalo dobiti kvalitetne in perspektivne igralce.
Kakšno mesto zavzema nogomet v naši občini?
Nogomet v Mostah ima svojo dolgoletno tradicijo že pred drugo svetovno vojno. Iz kluba Slovan je izšla vrsta vrhunskih nogometašev, kot so Žabjek, Kranjc, Nikolič, More itn. Nekateri še vedno igrajo vidno vlogo v zveznem merilu. Še danes je med občani dokaj veliko zanimanje za nogomet, čeprav z neuspehom v II. zvezni ligi in z odstopom od nadaljnjega tekmovanja padlo. Prehod iz profesionalizma v amaterizem pa je zelo težko dojemljiv za ljubitelje te športne panoge v občini.
Po mojem mišljenju pa je nova, poudarjam povsem nova generacija porok za barve Slovana — seveda upoštevajoč čas — in porok za lepšo in častnejšo prihodnost.
Kaj menite o drugih športnih panogah v občini?
Vse druge športne panoge v Slovanu so na zelo zdravi podla-
gi in zadovoljivo uspevajo. Kolektivni duh v klubih je na zelo visoki ravni. Košarkarski klub je izpadel iz prve zvezne lige zgolj zaradi premajhne športne sreče. Mislim, pa da bo ta kolektiv ostal enoten in zopet zavzel mesto v prvi zvezni ligi, v katero vsekakor po kvaliteti spada.
Zdi pa se mi, da je med klubi vse premalo povezave in medsebojnega poznanstva. Mislim, da bi se v tem pogledu dalo organizirati razna medsebojna tekmovanja, kot npr. igre rokomet—nogomet in obratno, košarka—rokomet in obratno, košarka—nogomet itn.
S takim načinom bi se ustvarjal še močnejši tovariški odnos med aktivnimi člani društva. Vsekakor pa bo k vsemu temu delu v društvu potrebno pritegniti ljudi, ki bodo voljni delati v raznih komisijah (gospodarskih ali tehničnih), da ne bi vse delo slonelo na ramah enega ali dveh članov odbora.
Start jc uspel

Go-cart — tokrat
prvič o tem športu pri nas
Ta šport se je v Jugoslaviji prvič pojavil v Mostah (da, v Mostah), in to I. 1961 na dirki okoli Javnih skladišč. Razen specialnih revij jugoslovanski dnevni in športni časopisi (poleg rezultatov) še niso pisali o go-cartu. Spodobi se torej, da pišemo zato prvi o go-cartu mi, kajti pionirji so iz Most. Vse, kar vemo o go-cartu, pa smo zvedeli od predsednika športne komisije pri AMD Moste, tovariša Boga Krenčiča.
Tone Gril s startno številko 51 med vožnjo
KAJ JE GO-CART?
Go-cart je majhno vozilo na 4 kolesih, ki ga poganja motor. Podoben je otroškim avtomobilčkom v Luna parku, le da je skoraj brez karoserije. Vozniki imajo čelado, kajti s tem vozilom dosežejo lahko tudi hitrost do 100 km/h.
Šport go-cart se je rodil v Ameriki: tekmovalci na cestnih avtomobilskih dirkah, ki niso zmogli ogromnih stroškov za dirkalni avto, so si omislili posebne dirke na avtomobilčkih, ki jih poganja dokaj močan motor (do 125 ccm). Kaj hitro so se našli posnemale! v Evropi in tekmovalci iz Italije, Švedske, Švice, Francije, Nemčije in Italije, zadnji čas pa tudi iz Madžarske in SZ že tekmujejo na svetovnih prvenstvih. Prva mesta kaj radi odnašajo tekmovalci iz Italije, ki pa so na letošnjem svetovnem prvenstvu poskrbeli še za posebno presenečenje: svetovni prvak v
r
\
kategoriji 100 ccm je postala ženska: Suzana Ragganelli. Jugoslovanov na svetovnem prvenstvu za zdaj še ni bilo.
OD KDAJ PRI NAS
Kot že rečeno, so bile prve dirke v Jugoslaviji leta 1961. Go-cart se je hitro razširil, na dobre pogoje je naletel predvsem na Hrvatskem. Za nekaj časa so se tja preselili tudi naslovi prvakov, letos pa so Moščani zopet osvojili najvišji naslov. Poleg domačih uspehov pa so Moščani dosegli letos lepe rezultate tudi na mednarodnih dirkališčih. Na prvi mednarodni dirki doma okoli Javnih skladišč letos je bil Stanko Šubelj drugi, takoj za italijanskim državnim prvakom, na dirkah v Diiseldorfu pa je v svetovni konkurenci Tone Gril zasedel izvrstno 6. mesto.
V KAKŠNIH POGOJIH SE RAZVIJA TA ŠPORT
Pogoji so vse prej kot dobri. Tekmovalci te panoge nimajo

Na mednarodnih go-cart dirkah okoli Javnih skladišč je v kategoriji 100 ccm zmagal Moščan Tone Gril
Jienec fc
Verjetno je vsakemu občanu znano, da so nogometni trenerji plačani za svoje delo. V naši občini so nagrajeni prav vsi strokovnjaki, ki vadijo z mladino katerokoli športno panogo. To je prav, kajti to delajo v svojem prostemu času in njihova odgovornost je velika. Odgovorni so za morebitne poškodbe (poškoduješ se lahko zaradi nepazljivosti kar mimogrede), še bolj pa za vzgojo zaupanih jim tekmovalcev. Če pa prejemajo denar za svoje delo in odgovornost, naj to tudi opravičijo s svojim delom in strokovnostjo.
2al pa so se v zadnjem času pripetili trije neljubi primeri:
—	mladinke košarkarskega kluba Slovan so se po osvojenem republiškem prvenstvu y Mariboru tako napile, da je morala posredovati milica;
—	pionirji-košarkarji TVD Partizan iz Most — so nastopili na košarkarskem conskem prvenstvu na Vrhniki: pijani; dnevno časopisje).
(o obeh primerih je obširno pisalo
— vsi učenci osnovnih šol naše občine imajo vsako soboto redna tekmovanja v različnih športnih panogah. Vsi učenci šole so najprej gojenci te šole, člani športnega društva te šole in če za nekatere tu ni dovolj prostora, vaditeljev ipd., se vključijo tudi drugam. Po sporazumit\ z društvi so lahko tudi člani društva zunaj šole. Toda prva obveznost jim je šola. Minulo soboto pa je trener Slovana prepovedal nastopiti na atletskem občinskem prvenstvu pionirjem - učencem šol Sostro in Kette-Murn, čeprav so jih za nastop na tem tekmovanju določili njihovi učitelji telesne vzgoje. Utemeljitev: naslednjega dne igrajo tekmo. In niso nastopili.
Gre za nestrokovnost ali nesramnost?
Sprašujemo se: Ali so ti »strokovnjaki«« za svoje delo še nagrajeni? Ali jim je še lahko zaupana vzgoja mladine? Ali so pristojni o tem sploh slišali?
svojega kluba, ampak so člani športne sekcije AMD Moste, ki jim finančno pomaga po najboljših močeh. Vendar pa stanejo go-cart avtomobilčki kar precej, še posebej pa je zahtevno vzdrževanje pred tekmami. To rešujemo s tem, da so tekmovalci pač vsi po poklicu mehaniki ali pa študentje tehnične smeri. Vseeno pa morajo primakniti še marsikateri svoj dinar...
Za pomoč so se obrnili na forume, ki v naši občini skrbijo za telesno kulturo, toda naleteli so na gluha ušesa. Vseeno pa so prepričani, da je njihovo mesto v občinski zvezi za telesno kulturo, kjer so enakopraven član. To pa tudi pomeni, da so upravičeni tudi vsaj do minimalne finančne pomoči.
Kadar so okoli Javnih skladišč dirke, ki jih prireja AMD Moste, je gledalcev vedno na tisoče, pa naj bodo to avto-moto ali go-cart dirke. Ljudje ljubijo hitrost, to pa dosegajo tudi go-cart avtomobilčki. O motorjih in avtomobilih vemo vse, no, upajmo da bomo sedaj vedeli več tudi o go-cart, da bomo še bolj cenili drznost dirkačev in njihove uspehe, ki jih dosegajo večjidel z lastnimi sredstvi, da bomo več vedeli o najboljših dirkačih — Stanku Šublju, Antonu Grilju, Mirku Živcu in Ivanu Jelenku — in jim bomo ob njihovih zmagah ploskali še bolj od srca; pa tudi prizadevnim funkcionarjem AMD Moste, pionirjem tega športa.
Drugi republiški rekord v Mostah
2e tretje leto zapored prireja občinska zveza za telesno kulturo atletsko ligo osnovnih šol naše občine, ki je najbolj množično in tudi kvalitetno tekmovanje šolske mladine. Toda še nikoli doslej niso bili doseženi tako izvrstni rezultati, kot v zadnjem kolu jesenskega dela konec oktobra. Pa ne samo to. Doslej so tekmovalci popravljali občinske rekorde in sploh dosegali svoje najboljše rezultate tik pred zaključkom šolanja — spomladi. Letos so začeli že zgodaj, a pred njimi je še celo šolsko leto!
Vzrok takšnemu kvalitetnemu napredku je na dlani: v Mostah uspešno deluje atletski klub Mladost in razen treh so prav vsi zmagovalci učenci trenerja čika Gustija. Neposreden dokaz o vplivu čika Gustija razen omenjenih treh (ki niso člani AK Mladost) so prav vsi zmagovalci izboljšali ali izenačili občinske rekorde.
Predvsem pa moramo omeniti nov republiški rekord za pionirke v metu krogle, ki ga je dosegla Irena Robič s šole Vide Pregare. Z rezultatom 11,65 je za cel meter izboljšala prejšnji rekord. Samo 2 desetinki sekunde jo zaostala za republiškim rekordom odlična štafeta šole Ketteja in Murna. Obljubljajo pa, do bodo v okviru Mladosti še letos izboljšale tudi ta rekord.
Izreden rezultat je dosegel dalje pionir Lado Cuzak, ki je v teku na 400 m postavil najboljši rezultat tega tekmovanja, odlični pa so bili še Jurca s šole Jarše z rezultatom 8,2 v teku na 60 m, Aškerčeva z rezultatom 48,0 v teku na 300 m, Eršte v skoku v višino s 155 cm in Dimnikova s 130 cm.
Pionirke:
Tek na 60 m: 1. Jurca (J) 8.2; 2. Bolha (J) 8,5; 3. Drolc (P) 8,8.
Tok na 300 m: 1. Aškerc (KM) 48,0;
2.	Beti (P) 50,2; 3. Vidmar (VP) 51,3.
Skok v višino: 1. Dimnik (P) 130 cm; 2. Končnik (VP) 125; 3. Rauh (VP) 125.
Skok v daljino:	1. Velikovrh (KM)
438 cm; 2. Glušič (J) 424 cm; 3. Jeriha (P) 391 cm.
Met krogle: 1. Robič (VP) 11,65 m; 2. GalješeviČ (KM) 9,53; 3. Bukovic (KM) 8,87 m.
štafeta 4X60 01: 1. Kette-Murn 33,3; 2. Jarše 34,2; 3. Vida Pregare 36,1.
Ekipno po II. kolu:
1.	Kette-Murn
2.	Vida Pregare
3.	Jarše
4.	Polje
5.	Sostro
ROKOMET
28.145 točk 26.049 'točk 23.643 točk 23.394 točk 9.861 točk
strega, ki so že lani pokazali Pre' cejšnje znanje. Tako pionirji kot P'0' nirke so najbolj disciplinirane ekipe tega tekmovanja. Pred zadnjim kolof° tega tekmovanja vodi v moški konku' renči šola Kette-Murn pred šolo Pregare, pri ženskah pa šola Via® Pregare pred šolo Kette-Murn.
ORODNA TELOVADBA
TVD Partizan v Zeleni jami j® V orodni telovadbi trenutno eno najma^ nejših društev v Sloveniji. Predvso^ prednačijo ženski oddelki, tako Pa množičnosti kot po kvaliteti. Za *ve" tovno prvenstvo I. 1970, ki bo v Ljab Ijani, je iz tega društva kar 6 kand' datk za državno reprezentanco. Za tošnjo člansko ekipo Slovenije pa didirajo 4 tekmovalke. Toliko o star®i ših. Najbolj razveseljivo pa je, da jo tudi številen In kvaliteten narašča Pred kratkim so imeli prvenstvo P'^ nirk, na katerem je nastopilo kar tekmovalk tega društva. Kvaliteta stopajočih je bila zadovoljiva, Pr vsem pa so navdušile prve 4 tek^0 valke, Lajovčeva in Jurjevčeva.
Rezultati:
Preskok: 1. Gnezda Sonja 9,7 Gred: 1. Kreuzer Teja 9,4. Parter: A
Med ekipami je treba posebej pohvaliti nastop tekmovalcev iz Sostrega, ki so se kljub temu, da nimajo nikakršnih telesnovzgojnih objektov, udeležili tekmovanja in tudi z uspehom tekmovali. Po II. kolu vodijo ekipno tekmovalci in tekmovalke šole Ketteja in Murna. Posebej moramo omeniti še izredno žensko ekipo šole Jarše pa prav vse učitelje telesne vzgoje naše občine, ki so s svojim požrtvovalnim delom v prostem času najbolj zaslužni za uspehe, drugim pedagogom pa za vzgled, kako je treba skrbeti za vzgojo in aktivnost mladine v njenem prostem času.
Rezultati pionirji:
Tek na 60 m: 1. Švare (P) 7,8; 2. Lobnik (KM) 7,9; 3. Košenina (P) 8,1;
Tek na 400 m: 1. Cuzak (KM) 57,0; 2. Komac (P) 1.00,6; 3. Jerančič (P) 1.012.
Skok v višino: 1. Eršte (J) 155 cm; 2. Horvat (P) 145; 3. Ivačič (VP) 140 cm.
Skok v daljino: 1. Hočevar (KM) 517 cm, 2. Ablreth (KM) 452, 3. Varga (VP) 400 cm.
Met krogle: Bajda (KM) 11,74 m; 2. Habjan (VP) 10,66; 3. Korinšek (VP) 10,61 m.
štafeta 4 X 60 m: 1. Kette-Murn 30,1; 2. Polje 31,5; 3. Vida Pregare 32,4.
V občinski rokometni ligi je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Na novem igrišču v Polju so lanski prvaki iz Jarš temeljito izgubili proti lanskim zadnjim — ekipi Polja. Letos presenečajo predvsem igralci iz So-
ča Lajevec 9,3.
Skupno:
1.	Teja Kreuzer 8,3 točke,
2.	Sonja Gnezda 27,2 točke,
3.	Joža Miiller 27,0,
4.	Branka Ivančič 26,6.
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v Zalogu
Novi prvaki so postali: člani posa-	dnmih HvnHnilh no mu nob® „
mezno Egon Žabkar, člani dvojice Vilko Sluga — Franci Židan, mladinci posamezno Dušan Simičič, mladinci dvojice Mirko Šemrov - Janko Pangršlč — vsi igralci TVD Partizan Zalog.
Zalog, ki je postal center namiznega tenisa naše občine, je bil 9. 10. 1966 prireditelj 2. občinskega namlznoteni škega prvenstva. Prireditelju se je pri javilo 6 ekip: TVD Partizan Dolsko ŠSD Sloga Moste, SŠD Borec Polje. SP Teol, Gradis CO in seveda domači TVD Partizan Zalog, skupaj 43 igral cev. Favorizirani domačini se niso dal presenetiti in so pobrali vsa prva me sta. Lanskoletni občinski prvak Egon Žabkar je moral že v drugem kolu pokazati vse svoje znanje v dvoboju z Mlakarjem, članom TVD Dolsko, ki Jo tudi odločil v svojo korist (3 : 2), v
vseh drugih dvobojih pa mu	^
nasprotnik ni bil dorasel. V ^o°^0g0' ci članskih dvojic sta favorita $ Židan brez večjih težav PTerna^a^0 nasprotnike s 3:0. V mladins^’ ^ ^ kurenci se je vrstni red sPrernC.^|( n* toliko, da lanskoletni prvak Sev^ ^ branil naslova in ga je v sotnosti osvojil Simčič. 1*1° VCijOtn0' dvojico Sevšok—Židan; v njuni °$^0* sti sta osvojila prvo mesto par —Pangršlč.	0[y
Vsi zmagovalci so prejeli pok°^ ^ činske zveze za telesno kulturo roditelj tekmovanja —, ki go j® ^ prizadevno društvo TVD Part'Z log. Organizacija je bila JC*° l° in gredo čestitke domačinom dobro organizacijo kot za t® . uspehe. Želimo Jim, da bi clo5°,|^ *,e nejše uspehe tudi na Pr^° ^ čanjlh s tekmovalci drugih