fu »irečji tlovcniki dnevnik ▼ Združenih državah VeUaxavie leto • • . $6 00 Za pol leta ..... $3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l ! i J Tke largest Slovenian Dally iu i the United States. broad e?e» » daj except Sundays List slovenskih .delavcev v Ameriki* TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 34. — ŠTEV. 34. Entered as Second Class Blatter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. ' - » ■ * ——— - •EELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 10, 1927. — ČETRTEK, 10. FEBRUARJA 1927. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Čete bodo izkrcane na Kitajskem. — Izjavili pa so seveda, da le v slučaju potrebe. — Osem rušilcev za ojačenje brodovja. — Mandžurski diktator Cang Tso Lin se poteza za naklonjenost velesil. PEKING, Kitajska, 9. feb. — Današnja poročila iz Hankova pravijo, da so bila naenkrat zopet obnovljena pogajanja med kantonskim zunanjim ministrom Cenom ter angleškim pooblaščencem O'Malleyem. Konferenca je bila prekinjena v preteklem tednu, ko je izjavil Cen, da ne more njegova vlada skleniti nobenega dogovora z Anglijo, dokler bo angleško brodovje na poti proti Kitajski. PEKINq, Kitajska, 9. feb.—Mandžurski diktator maršal Cang Tso Lin je izdal včeraj, kot vrhovni poveljnik zveze severnih vojaških diktatorjev, proklamacijo, v kateri obljublja, da bo zavarovala vlada v Pekingu življenja in imetja inozem cev ter izpolnila narodne kreditne obveznosti in tuja posojila, ki so zajamčena potom kitajske carine. — Na drugi strani pa pričakujemo, da bodo sile primerno upoštevale naše javno mnenje in naše su-verne pravice, da bodo oproščeni Kitajski strahu pred možnim vmešavanjem od zunaj. LONDON, Anglija, 9. feb. — Angleška vlada se igra z ognjem, — je izjavil včeraj prejšnji ministrski predsednik MacDonald v poslanski zbornici Tekom debate glede včerajšnjega prestolnega govora je zahteval, naj se nikjer na Kitajskem izkrca čet, ki se nahajajo sedaj na poti proti Daljne mu iztoku. Ministrski predsednik Bajdvvin, ki je govoril za MacDonaldom, je izjavil, da bo vlada primerno nastopila, če bodo angleški zastopniki v Sanghaju smatrali za potrebno takojšnje izkrcanje angleških čet. Ministrski predsednik se noče pogajati s kantonskim zunanjim ministrom ali s kom drugim glede čet, ki so bile odposlane za "varstvo" Angležev. V Hankovu se ni ničesar pripetilo, kar bi moglo izpremeniti *sklep Anglije, da doseže svoj cilj potom miroljubnih pogajanj. Vlada bo najbrž v četrtek podala parlamentu nadaljne informacije. Osem rušilcev je odšlo včeraj iz Sheerness za o-jačenje angleškega brodovja na Kitajskem. HONGKONG, Kitajska, 9. feb. — En Glouce^ ster polk je dospel danes semkaj. Poročila iz Pekinga pravijo, da ni hotel kabinet odgovoriti na zad nje angleške predloge za uravnavo kitajskih problemov. SANGHAJ, Kitajska, teb. — Semkaj so dospela poročila, da nasprotujejo kantonski vladni krogi priporočilu ameriškega državnega tajnika, soglasno s katerim naj bi se ohranilo šanghajsko inozemsko naselbino izven ozemlja vojevanja. — Mi ne uvidimo potrebe, da bi inozemci branili naše ozemlje, — je baje izjavil kantonski voditelji Sun Fo. BERLIN, Nemčija, 9. feb. — Soglasno s poročili iz Moskve pričakuje sovjetska vlada, da se bo Anglija poslužila kitajskega položaja, da prekine svoje stike z Rusijo in da bo zmagal vpliv Birken-heada in Churchilla v angleškem kabinetu. V Moskvi so mnenja, da smatrajo Angleži za potrebno zavzeti napram Kitajski močnejše stališče, da preprečijo posnemanje kitajskega vzgleda v Iztočni Indiji. Ameriški letalci napadli mesto v Nicaragui. MANAGUA. Nicaragua, 9. feb. Po zračnem napadu z bombami in strojnimi puškami s pomočjo dveh aeroplanov.' prideljenih silam konservativcev, so razobesili liberalci, ki so se v nedeljo polastili mesta, belo zastavo. Dva meriška le- VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Morilci policista v rokah pravice. Smrt veterana je razkrila tragedijo. Morilec je ; bil „ zasačen Chris W. Ney, samotar in ubit v taborišču Adi-' Iowe, je služil kot od-rondacka. — Detektivi vetmk, vojak, urednik so izsledili morilca po-j ter filipinski ekseku-licista Mastersona ter, tivni uradnik. ga ustrelili v bitki. —! - Mladič in ženska tudi *.A*SKS*' Ioua' februarja- ~ ... " Zivljenska trajredija. ki je izpre- p J ta. menila sijajnega, dobro vzgojene- ga mladega moža v samotarja, ko-jega intimne zadeve so skrbno čuvali njegovi maloštevilni prijate- Vstaško gibanje na Portugalskem. Vstaii so se polastili kontrole v Lizboni. — Več ministrov je bilo aretiranih. — Predsednik Carmcna se skriva. WASHINGTON, D. C.. 9. feb Ameriški poslanik na Portugalskem. Fred Morris Bearing, je s celim svojim štabom zapustil ameriško poslaništvo v Lizboni. Te- kom bojev med vstaši in vladnimi Iji. je bila razkrila včeraj po smrti ^*etami J«1 bilo poslopje večkra/za- Thcmas Martin in Stephen Donahue, ki sta znana kot izvrstno detektiva, sta povečala svoj sijajni policijski rekord v policijskem Christ Neva, starega petdeset let,|dcto kro-relj iz strojnih pušk. departmentu včeraj zjutraj, ko ki je podlegel poškodbam, katere V kabelskih poročilih poslaništva se dostavlja: — Položaj v Lizboni je zelo resen ter bo osta! tak še nadaljnih par dni. LIZBONA, Portugalska. 1». feb. Ministra za zunanje in notranje zadeve sta bila aretirana. V glavnem mestu je bil stavljen revolucij onarni komitej. Par oseb je bilo ubitih in več kot dvajset ranjenih. Vstaši so napolnili eeste ter kričali: Naj živita republika in ustava! — Voditelji vstašev so zahtevali takojšnji odstop predsednika f'armone in njegove diktatorske vlade. Poročila iz Oporta pravijo, da bandit ranil Martina v desno zapestje. Ob istem času aretirani moški je bil Peter Seiler, star 20 let, o katerem pravi policija, da. jc priznal, da se je udeležil s Tippin- Prelskava sedanjih priseljeniških kvot. WASHINGTON, D. C., 9. feb. Priseljeniški komitej je včeraj odo bril preklic določb v priseljeniški |K>stavi, ki naj bi ugotovile priseljeniške kvote na temelju narodnostnega izvora. Komitej je nadalje odredil, da naj se protokolira senatno resolucijo, s katero naj bi se preložilo za eno leto tozadevno določbo, obenem r. amendmentom za popolni preklic. Na temelju tega amend men ta naj bi ostalo reguliranje priseljevanja na sedanji k votu i podlagi. L v talca sta izvedla nočni napad. Kot poroča eden teh, William Brooks iz New Orleansa, so prišle v mesto zopet konservativne čete. Domneva se, da se bodo liberalci t par dneh zopet vrnili jt ojače-nji t&r nadaljevali z bojem. sta v družbi dveh nadaljnih de- je dobil pretekli teden, ko ga je tektivov in dveh državnih orožni- oplazila po glavi veja padajočega kov naskočila neko zasneženo ko- drevesa. čo v Adirondack gorah, ubila ene- Xcv je prišel v Ames pred štiri-ga moža ter prijela drugega. Oba uii leti. se nastanil v neki majhni je iskala policija radi umora po- koči ter se vpisal v department za lieista Mastersona tekom nekega električno inžinirstvo na držav-roparskega napada v restavraciji nem collegu. Kmalu nato pa je za-na zapadni 103. cesti, dne 31. ja- pustil šolo in tekom zadnjih treh nuarja. jot je ^jj naVaden dninar, ki je Ubit« je Walter Tipping, star 38|Sprejei delo kjerkoli ga je dobil, let, katerega jc ustrelil detektiv Listine, katere so našli v var-Martin v desno sence, potem ko jc n0stnem predalu neke tukajšnje banke, so razkrile, da je dovršil pravo na vseučiliščih v Minnesoti in New Yorku. Ney je služil v 13. minnesot-skem polku v Filipinih leta 189G ni imel \'ojni minister, ki je bil po-goin in d verna nadaljnima dotične- tor ^ poVzpel do čina poročnika, slan tjakaj, da zatre vstajo, nika-ga roparskega napada. Pri sebi jc Ko j0 zapustil vojaško službo, je kepa uspeha in da so se včeraj Ha-imel pištolo, katero so Ident ifiei-1 ustanovil list Manile Tribune, ki dal je vali boji. rali kot last Mastersona, ter dve j0 bil prvi ameriški list v Manili. Ojačenja za vstaše v Oporto so uri, kateri je ukradel žrtvam. De-jjjeta |9oj je ^jj imenovan od pred- dospela iz Valencije. tektivi so tudi aretirali Mrs. Grace sednika Tafta . governerjem pro- Med javnimi poslopji v Oporto, Peterson, staro 27 let. ženo George!vjncc Xueva Yisqaya, na katerem ki so bila požira na. sta poštno in mestu je ostal do leta 1!*0<;. brzojavne poslopje in gledišče sv. Ko so stopile Združene države Ivana, v svetovno vojno, je stopil v enaj- GIBRALTAR. !>. februarja. — sti inžinirski polk ter se udeležil Tri angleške bojne ladje so dobile številnih spopadov. (nkaz. naj se napote v Oporto za Po premirju se je vpisal na vse- varstvo angleških interesov. To so učilišču Sorbonne v Parizu ter je križnika "Comus" in dva torped-žrtve roparskega napada, a detek-j ]>omafral pri rehabilitaciji ameri- na rušilca. tiva Martin in Donahue, ki sta bi- £k,h vojakov. Listine, katere so - la tako uspešna v številnih moril-' tukaj, kažejo, da je bil nav-j p, nih slučajev, posebno onih, v kale-Lo5 na konferenci v Parizu, ki jc rieiuCe za novorojene, rih so bili ubiti policisti, bosta na-j(iovedla do ustanovljenja Ameri-' DUNAJ. Avstrija. 9. feb. — Od daljevnla s vojim lovom na ostale legije morilce Mastersona. j _ Martin in Donahue sta dobila | od umirajočega.Mastersona dobro opise banditov. nakar sta obiskala prejšnje zločince, ki so se "poboljšali" radi Baumes postave, ki določa dosmrtno ječo v slučaju četrte obsodbe. V soboto sta sporo-•ila inšpektorju Carey, da so odšli možje, katere iščeta. proti severu. v Adirondaeks pogorje. — Ne veva natančno, kje so. a j sva izvedela, da se nahaajo v ne-j kem kraju, ki se imenuje Camp, Utica. — sta rekla. — Mogoče je! ta kraj v bližni Utice. V Albany sta dobila dva državna orožnika, ki poznata Adiron-\. i dack gore. Prišli so v Utico ter se vrnili nato v Herkimer, kjer so odšli po Hudson River stranski progi New Cela stvar ni bila posebno težka, i kajti železničarji so se dobro spo-l NOVA ZAROTA V MEHIKI Petersona iz Forest Jlills, lastnika dotične koče. •fteilerja, M rs. "Peterson in truplo Tip pin ga so prevedli v New York. Truplo Tippinga bo odvedeno v mrtvašnico, da ga identificirajo včeraj naprej bodo vsi na Dunaju [rojeni otroci opremljeni s perilom ur, občinske stroške. Y slučaju Bivši kajzer se zopet ščeperi. j dvojčkov ali trojčkov bo dar po-■ dvojen ali potrojen. Maršal Mackensen je bil naproxen. iia.j sporoči prejšnjemu kaj---zerju čestitke otiih. ki so mu res- Stara armada je pozdra- wnL I Sestanek, ki je imel namen oživiti duha stare armade, je bil ta- Mehiska vlada je objavila, da je zatrla v kali zaroto, katero naj bi se izvedlo v dveh državah. — Liga za obrambo verske prostosti je baje nače-lovala tej zaroti.—Objava zanimivih dokumen-tcv. — Duhovniki zavratno umorjeni. MEXICO CITY, Mehika, 9. feb. — Mehiška vlada je včeraj objavila, da je zatrla v kali nadalj-no katoliško zaroto v državah Queretaro in Gua-njuto. Vlada je nadalje tudi poročala o porazih vsla-ških skupin v drugih delih Mehike. Devet vstašev je bilo ubitih in devet ujetih pa dve uri trajajočem boju z zveznimi četami v Chapala gorah v ch-žavi Juanajuato, soglaspo s poročili na vojni department. General Alvarez, predsednik štaba predsednika Callesa, je rekel včeraj, da so razkrili v mesiu Queretaro neko protivladno zaroto Lige za obrambo verske prostosti. Pričeli so zasledovati osemdeset vstašev, ki so skušali zanetiti upor na temelju tega načrta. Zvezne čete so ubile enega teh mož ter ujele tri, ki so nato priznali, da je Liga za obrambo verske prostosti započela to gibanje. — Vlada je odredila, da se uveljavi vse potre'o-no» — je rekel Alvarez. To pomenja, da bodo vsi ujeti krivci ustreljeni. MEXICO CITY, Mehika, 9. feb. — Na ducate zveznih vojakov je bilo ubitih v spopadih z vstaši, o katerih ne ve ničesar mehiško časopisje, in duhovniki so bili zavratno umorjeni, soglasno z dokumenti, katere je objavil včeraj delavski list Sol, ki izjavlja, da so bili zaplenjeni od mehiških uradnikov, ki so razkrili središče zarote v glavnem mestu. Dokumenti so spajali domnevano revolucijsko središče z zadnjim gibanjem, v katerem je bil Renc Capistran Garza, voditelj Lige za obrambo verske prostosti, imenovan provizoričnim mehiškim predsednikom. Revolucijonarno središče je izdalo tm št. 4 \ v katerem se glasi: * Rešitev sedanjega konflikta je nujno potrebna. Tirani nadaljujejo z izvrševanjem strašnih zločinov nad posvečenimi osebami duhovnikov. Potrjena so bila mrka poročila, da so bili v vojaški jetnišnici v Tlateloic zavratno umorjeni duhovniki, ko jih večina je prišla iz države Durango. Grozote, katere navajamo, so nevrjetne, a resnične. Boj bi moral postati bolj nasilen, da bo prej končan. 'vojni bule- * 'Treba je pomagati z nakitom in lastnino vsa ko miren, da so popolnoma mirno j Ke vrste> katero je mogoče izpremeniti V denar, da yila prejšnjega kajzer-ja kot svojega voditelja. —"Bog je z nami! neopkženo izginili iz dvorane ko-1 se oboroži oprostiteljske legije, ki bodo osvetile Naprej!"_se je glasil nuni^i" ki so priš,i na zborovanie: K^*« odmev iz Doorna. prišli na zborovanje j svoje brate v namenu, da vprizore kraval. Re-i ki i ?>o. tla je boljše, če umre stvar; sama od sebe. Večina nacionalističnih listov da sploh ne o Orožje generalne stavke na površje važnost definiran ;a in L0XD0X. Anglija. 0. febr. — V prestolnem govoru, katerega je rpritv V - o, i ■ - - - ...... hočejo vzeti delavcem. r»fc.KLlA, Aemeija. 0. febr. — apori monarhistov. da vprizore se je dogovorila, z včerajšnjo proslavo petdesetlet- meni te zadeve. siraiwM n'Ce vstopa prejšnjega kajzerja Maršal Mackensen in razni višji' prečital včeraj v parlamentu kralj. York Central železnice iViIjema v nemško armado njegov častniki so odpotovali ob polnoči; je omenil tudi generalno stavko z . x ______,________povratek, so se izjalovili. iz Berlina v Doorn.v da čestitajo, naslenjimi kratkimi besedami: prejšnjemu kajzerju. — Zadnji dogodki so spravili izjalov Čeprav je bil določen za glav-minjali potnikov. Rekli so. da so m«a govornika maršal von Ma-odšli proti severu, ter stopili iz katerega je oboževala vlaka v Fulton Chain. stara armada radi »i^ove uspeš- Tain je postala stvar še lažja. ^ kampanje proti Romunski, je Poslali so detektive v Old Forge, kjer so izvedeli, da so prišli v.torek trije ljudje, ena ženska in dva bila veteranska armada slabo zastopana. Najhujši pristaši starega režima moška in da so se nastanili v neki so prišli v uniformah, posutih z koči, imenovani Camp Utica. medaljami in redi. Maršal Ma-Tapping ima za seboj dolg poli--ckensen pa je nosil uniformo hu-cijski rekord, a Seiler, sin ugled-jzarjev z mrtvaško glavo na kapi. nih starišev, ki so izjavili, da nisoj Potem ko je naslikal vojaško imeli nobenega pojma, o zločinskit življenje prejšnjega vladarja v karijeri sina, je bil popolnoma neznan policiji. Nov žarkemet za letalna pristanišča. WASHINGTON, D. C., 8. feb. Velikanski žarkomet. ki naj bi o-lajšal nočno j>ristanje aeroplanov, je bil včeraj uspešno preizkušen v mornariški letalni postaji v Ana-costa. ■ najbolj £roletarnih barvah kot zlato dobo militarizma, je prečital maršal dolgo brzojavko, ki je bila pozneje poslana v Doom. V nji se je glasilo, da negujejo resnični vojaki še vedno duha stare armade x svojih sreih in da zrejo še vedno na njegovo "veličanstvo" kot svojega resničnega voditelja. Prečitan je bil odgovor prejšnjega kajzerja :— "Bog z nami ! Na-prej!" _ amendiranja postav glede indu-strijalnih sporov. Tozadevni predlo crt vam I)ik|i< predloženi. Izjavo razlagajo na tak način, da bedo predloženi zakonski »> nutki, ki bodo onemogočili v bodoče uporabo. Se znam To je sesnam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali 11 rak. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudb« ugajala, posebno fte, ako boste vpoMevaii svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. , Dinarji Lire Din. ---- 600 ____9 9.45 Lir . . ... 100 $ 5.00 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... 200 ... . . $ 9.70 Din. ---- 2,500 ____$ 46.25 Lir ... 300 ... . $14.25 Din. ---- 6,000 ----9 98.00 Lir ... ... 500 ... .. $23.25 Din. .... 10,000 .... 9183.00 Lir ... ... 1000 ... .. $45.50 Za poMljatre, U presegajo Deset tisoč Dinarjev aH pa Drstlsoi lir doroljiij«no poseben sueška pfliaisii s popust. MaoOa pe MiJmm ptane » t aajkrajkesi •ase ftar Posebni podatki. Pristojbina se tayb-ČU» ameriških dolar. Jw v Jugoslaviji ta Italiji smaSa kaber Mi :za $25. ali annji znesek 79 eeo-tar; e« |29. naprej Se $3M. pe t ecEtto eS rsakeea Šolarja. Za ve^le svete pe FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street itaai oobtulndt esar Nck YorE KL Xi i« GLAS NARODA (8LOVKNB DAILY) Frank Omud and Published by P&OVMNIC PUBLISHING OOMPAJflC XA Oir&rtHon) , president. Loui* Benedik, freaewrer. PIam of bmantm of the corporation and addreaees of above offiecea: 62 Cortlaadt St., Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. Q h A 8 NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sunday and Holidayt. JSa sala Ista valja M aa Amerika in Kanada.-------$6.00 %a pal lata_______$3.00 Za četrt lata .$1.50 Za New York aa eela let% Za pol leta ------— $7.00 $9.80 Za inoeemttva aa eela lata —$7.00 Za pol leta______$3JO 8ubtcription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ieveemii nedelj in praanikow. GLAS XARODA, 10. FEB. 1927 ■B slovenske fare po Ameriki o priliki katoliških shodov in predpriprav za Evliarističuo kongres i Koliko so morale frančiškanske fare prispevati za njegovo farmo in njegov k luster t Koliko so mu privatniki posodili, da je vse do zadnjega časa igral vlogo bonvivana in k a vali rja, napram kate Iz Jugoslavije žene Stano. Hiša je pogorela do tal. Kako je eksplozija nastala, ni znano, niti se ne ve. odkod je Gorjrje dobil dinamit. Domneva se. tla je z dinamitom nbijal ribe. Drzen roparski napad. v ' V Novem Sadu je bil izvršen ro- Dopiad brea podpisa in osebnosti m ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli poiOjati po Money Order. Pri apremembi kraja naro&ni-kur, prosimo, da aa nam tudi prejšnjo bivališče namani, da hitreje najdemo naslovnika. '.G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NEKAJ O ŠTEVILKAH Grozna smrt vsled dinamita. V hereegovitiskem selit iSkoru-pn j«- v hiši seljaka Gjorgje Sto-jica' eksplodiral dinamit. Eksplo-.... . " .. . . . . . . . , i - i l^ij« je-bila strahovita ter je na renin so bih najbolj prebrisani jugoslovanski hohstapler- kosc raztrgala Gjor.ja in Ilje|!OVO ji pravi greenliorni? "Amerikanski Slovenec", ki na dolgo in široko poroča, če se je kaki tereijalki napravila pika na jeziku, pa vztrajno lholči o tem. O tem naj bi kaj poročal "Amerikanski Slovenec*'. (Je on noče, bomo mi. Ne iz škodoželjnosti, pač pa da izpričamo vsa naša domnevanja, ki smo jih zadnja leta izustili o Koverti. Mi smo vedeli, kaj govorimo, mi smo vedeli pred kom svarimo ameriško slovensko javnost. Tisti, ki nam niso hoteli verjeti, občutijo danes na lastni koži resnico naših besed. O tem naj razpravlja, o tem naj piše "Amerikanski Slovenec'^ In tudi gospod G rdi na naj se o tem kaj v "Glasilu" oglasi. "Glasilo" mu je vedno dajalo po cele kolone prostora za neutemeljene napade in ongavne čvekarije. ^ienda mu bo urednik dovolil, da bo v "Glasilu" ROJAKOM V NEW Y0RKU IN OKOLICI NA ZNANJE. Radi praznika. IJM'OLS'S BI RT 11 D A V. posluje mu c soboto, dne 1-i. FEIiRU ARJ A. samo dopoldne. Frank Sakser State Bank Dopis. Oglesby, 111. Ker že pošiljam naročnino za Peter Zgaga Vsepovsod. kamor se človek o-zre. posebno po velikih mestih. sama rekhua. Reklama z lučmi. slikami in drugimi privlačnostmi. Kje so tisti lepi časi. ko ni bilo reklame in ko je moralo hiti blago zares dobro, da ga je človek kupil . .. | -Tir parski napad. Neznan moški, ki je priljubljeni list Glas Naroda, ho- Hje. imel obraz zavezan s krvavo ruto. j čem tudi poročati nekoliko iz naje vstopil v stanovanje trgovca še majhne naselbine. Oglesbv je Maksa Ifajoša ter zahteval od žene. ki je bila sama doma. naj mu izroči ves denar. Prestrašena žena mala naselbina s približno 4 tiso«" prebivalci. Med temi so vse narodnosti kakor Slovenci. Poljaki. mu je dala 800 Din., nakar se je Italijani in Švedi. Pravih Angle-ropar odstranil, ženi pa še prej zagrozil. da jo ustreli, ako bi pred zev. mislim, da je prav malo Večino pa tvorijo Poljaki, ki imajo potekom ene ure zapustila stano-J tudi svojo cerkev. Oglesbv je bli-vanje. zu mesta La Salle. kjer živi dosti ; Slovencev. Tam grade sedaj tudi Železniški uradnik, ki ni vedel za .velik železni most čez reko. Pra-svojo srečo. i da bo stala 2 milijona dolar- Kakor znano, je srečka državne i jev. Tam se tudi lahko delo dobi. Gradnja bo trajala 2 leti. Ako ka- "Ainerikauski Slovene«-" rad včasi katero bevskne o številkah in računih. Toda račune zahteva le od tistih ki se ne'strinjajo žiijim. Mi sino dosedaj odgovorili Še na vsako vprašanje, ki nam ga je stavil v tem ozirn. Kot se sliši, je pa v Chicago, v neposredni bližini "Amerikanskega Slovenca" velika težava z računi iu s številkami. "Amerikanski Slovene«-", glasilo klerikalnega, ne katoliškega slovenskega elementa v Združenih državah, ima svoje kolone široko odprte vsakemu klerikalnemu kolofoktarju in vsakemu klerikalnemu zavede lini, kateri je pomilovanja in usmiljenja vreden. Ce je res tako pošten in odkritosrčen kot pravi, da je, — zakaj pa ne poročil podrobnosti o Kovertovi aferi i Do zadnjega časa so bile "Slovenčeve" kolone polne o Koverti ter njegovi krvni in duševni žlahti. — Sedaj naenkrat pa tak nenaden mir. Ali "Amerikanski Slovenec" res tako malo spoštuje in uvažuje svojega preroditelja in preroka, da se mu ne zdi vredno povedati čitateljem, kje s<- pravzaprav nahaja sedaj ta zvezda, ki je imela povesti izvoljene in izbrane (med temi so Kremenščev oče) v deveta nebesa že na tem bodisi opral svojega rimskega kompareta. ali ga bo pa (loterije štev. !)7.70<5 zadela dobi gradnja bo t raj , , • , , ' , , v tek v znesku 200.00 dinarjev, terega veseli, lahko poskusi. prav salamensko ozmerjal, ker mu je tako nesrečno se- r + , - „Mfi„ik t,r-, ' | Lastnik te srečke je nraunih. i»ri del na lini. V nekem italijanskem letovišču s«* mudi nemški državni kancler Stresemann. Mussolini je poslal k mu posebnega odposlanca, naj <_ra pozdravi v njegovem imenu. Pozneje se ho sam osebno sestal ž njim. | Ta sestanek b<- gotovo tako vpli-, val na Streseinanna. tla ho v naglici pozabil vprašati Musolinija. kaj vendar počenja z Nemci v .Južnem Tirolu. < >b takih svečanih prilikah di-plomatje marsikaj pozabijo. ) Ko je bil jugoslovanski zunanji minister Ninčič v Rimu. je tudi pozabil vse. kar mu je bilo di-rektno in indirektno naročeno od , primorskdi Slovencev. Snovi je torej dovolj, gospoda! Pa j naj se niiame javna debata o tej stvari, da bo Na društvenem i»oljn tudi ni- i železniški direkciji v Subotiei. Še-1 smo tako mrtvi, kakor bi kdo mi-' ( lo te dni je izve5 S. X. P. J. nam ved- vam . i ko Tu-ral je prvič v razredni lote- no prireeli kakšno zabavo. Tako je narod ze Vsaj spoznal volkove v ovčji koži ter bo po dol-j^ £ so (r{1 tovariši le težko pre-i sklenilo tudi sedaj prirediti raa- premoženja. gill ill temeljitih izkušnjah končno vseeno začel razliko- govorili, da je kupil srečko. iškeradno veselico dne 2«. februar-! vati med pravim prijateljem in lizunskim izkoriščeval ceni. hočete vedeti, koliko obresti Fordovo premoženje, evo Ford ima dva tisoč milijonov ('e ima ta denar naložen samo ; ja zvečer. Določene s«» tudi na- na pet p-oceiit< v obresii. nm ]»ri- Novice iz Slovenije Lenard pi. Ghiczy in brata Fremru, ^rade za najlepšo ni najtršo ma- nese sko. Torej na tekmo. k«lo l»o naj-j (>hei. čaka najjrrsi. v zaporu. Kakor poročajo s Snšaka. reški j lepši ali }>a tribunal nadaljuje preiskavo pro-j nagrada. ti bratoma Premru. Kakor kaže I Zato vabi odbor društva Vrtni-potek preiskave. Lenanl pl. Giczvjca vsa društva iz <>glesby in oko-uaibrže ni imel zveze z bratoma lice. da se udeležite te naše zaba-Preniru i ve ter nam i»omagate do lepšega na leto na mesec na teden na dan na uro na minuto $100.000.000 1 ,#23.07« 27:1.072 11.41« 1 f M > Voz ga je poškodoval. spremi, češ da se boji sama nada- gozdu nad Kamnikom je pri Ijevati i»ot. ta ]>a jo je potolažila. nakladanju hlodov hlapec pri les- da ni tako hudo in da je streljal brata I uspeha. Slišal sem rojaka, ki >e je prito- nem trgovcu Piršu. France Žebac. »jen fant. toda ne nalašč. Jakliče- J< <, ze\al: tako nesrečno pade na zmrzli va je nato odšla m stražnik je na- J ' . v. , , \ v -;,.„ ii-,.;; i1 ..... _ - i i - ■ - . uri proda i i u esroveara posestva.: društveno blagajno. — A ženskami je ir> kii/. I gozdni poti. da ]e za trenotek iz- -Janezicevo samo. i'"1 l'ruu*,>1 gubil zavest. Tisti hip pa ga je zadelo še vozno kolo in mu prebilo lobanjo. Nesrečneža so morali ne- ni mu pa bilo znano, da sta nevar-: Maske s«» proste, za moške je •"><> sebno s tistimi, ki se za vsako ma Dva pogrešana zaljubljenca. na vlomilca. Za vsestransko lenkost razburijo. Xaprimer moja. j zadovoi jnost bo skrbel zato izvo-. Vsak dan je najmanj "petdesetkrat . ,. , N Siski. v takozvanem '.Malem mu doma prepeljati v ljubljansko » •» - . . . . .. . . . . ' J domu je stanovala pri družini centov vstopnine, zadovoijnost } 1 jeni odbor. 'tako jezna, da sploh govoriti ne bolnico. V razburjenju — v smrt. (Jlede strašnega samomora, ki ga je izvršil na progi v Šiški 15-letni ključavničarski vajenec Anzi Ivih-s vet u, — ter že na tem svetu pogubiti preklete in obsoje-!nika1'-so detektivi "grotoviii vzrok. / i * . . . ,. i./.i i - i , , v.,, Med dečkom in njegovim inoi- ne (med temi je tudi "Glas Naroda ) 111 do tal porušiti! , ..... , . i strom jc prišlo do nekih nesogla- libralno trdnjavo na Cortlandt Streetu, i se rojaki malo ve'-j ^ ♦ralka. uslužbeiia v Delniški ti- jc ,>c. zdravniškem naročilu i/, zanimali za pisanje dopisov. M i-j ntnH.j jM|i|j0 ,nudrost. o- skarni v Ljubljani. Dekle je bilo skupne sobe preselila v kuhinjo, j slim, da nam ženskam stoji kuhal- u ^ . ^^ ,\ok*7.c in otroci v splošnem mirno, prikupne vna- Sedemletnega sinka, ki je vedno niča bolj h rokam, moškim pa bolj . ^ .svojc tolmar-ijo vsako stvar. Najbolj pereče vprsišsmje pri njih j«*. ' dkod prihajajo mali otroci. njosti in dostojnega vedenja. Z spa| pvi njej v postelji, so ločili od kozarec kakor pa pero družino, pri kateri je stanovala, se \*a ubogo ženo je vse to de- (iliis Xaroda mi zelo ugaja, tii-je izborno razumela in domači so ]oValo tako neprimirajoče, da se ko da ga prav težko čakam. Kn- Ce mu prostora primanjkuje, naj zaenkrat izpusti %*Pisano Polje", katerega itak več nihee ne rita, odkar je Rev. Trunk dooral, — ali pa Smoletovo tedensko pridigo, ki ni niti v najmanjšem skladu z njegovimi dejanji. Zakaj "pošteujaški" "Slovenec" ne pove svojim naročnikom, da je sedaj konce Kovertove komedije, da je bila vse premišljeno zlagano, kar je Koverta govoril iulnostni stražnik Ivan Rutar na ee- jo imeli radi. Njim mc je sicer po- je u. (i„i zjutraj v kuhinji obesila man na zadnji strani je vedno pr-( jf] IM|||-ka s1;l M> f(0. zapustil j p0jn0raa zaupala, ni kod ar pa ni o- j,, tHk0 naredila konec svojemu vi na vrsti, potem pa Petrova ko- IPOy • j.( delavnico in izginil, golorok. pu-'menila (la ima s kakim moSkiin trnHmiill Iona. ki je zmiraj zelo zanimiva.^ ^^^ j(i 73trjrv;,];, fjtl Inak. kakim moškim trpljcnpi stivši jopič kar v delavnici. Kam resnejže razmerje. Živela je solid-* ' _ je hitel, se je deznalo šele pozne- no in so rada držala doma je. ko ga je našel železničar Pro- sen razpolovičenegft poleg tračnic v Šiški. • Dne 2. t. m. se je naenkrat po- Strel zaljubljenca. Podkupljiva ljudska zastopnika. AUSTIN, Texas. 8. februarja. — Mislim, da mora imeti veliko malho. da jih toliko notri stoji. No. sedaj jra pa povabim na na šo maškeradna veselico, pa bo za nekaj časa preskrbljen. ' Pozdrav vsem čitateljem. (»lasni |otroke angelji prineso. dočim je fant dokazoval, da jili štorklja prinese. Debate ni biio ne k-Miea ne kraja. Slednjič jo je pa fantiček vpra- javil na Mežekovem stanovanju j vojak Avgust Vidic. ki služi svoj | vojaški rok pri. I. četi savskega | neboračkega bataliona v Zagrebu, Zakonodajni komitej. ki je pre- Narr(|a |):l želim dosti naročnikov. ^ Zvečer je začul patruljajoči var- j pft prjše] na pardnevni dopust. i ^revolverja,: veC.krat sestpT z njo zunaj ali jo oba kriva sprejemanja podkupuj- ha izloči ,z zhorniee.- drnoim iamo L- ' ' !^r0mU S° ^ ^^^ - obiskal n. stanovanju. Gizela------~ drugiin jamo kopalo. |K-liei na pomoč. Meneč, da se od- &edaj seveda ni mogla tajiti. da Zakaj m v "Slovencu" uiti kratke vrstice, kakšnopsrava v bhžm« zopet kaka krva- vzdržuje ž lljim ]jubavno razmer-breme je nakopal Koverta slovenskim faranom v Cikali? VR dra,na- ^ stekeI stražn\k- je. še več: na večer je celo zaupa- ■ 'so ga nesle noge v smer, odkoder ----- la Mežekovim. da jo hoče Vidic prihajalo vpitje. In res je kma- ^^ y Kamnik. odnosno v I lit zajrledal v temi na cesti med ^pitalič. kjer ima s prejšnjo Iju- !io kmalu nekdo ustrelil. Stražnik ^ ^^ momor je dekle oro'!- . . , . je. da bo nezakonski materi pred- šljev krompirja posadilo kot so ga je pridelalo jeseni! ^ 7 ^ ^ Ali bi ne eitali eitatelji edinega slovenskega ^katoli-i<1a neko zen- J J . / t- - —i i se vojak \ idle m (iizela res od pe- ško. Ko je prišla Janezieeva numo J , . . ,, ,ljala v Kamnik, ali sploh kam iz moškega, m se je oddaljila par ko- J . . , • t; Tijubljane. ni ugotovljeno, (lotrvo rakov, se je ozrla nazaj. Tisti hip JJ . J . , ... j. • i___ »pa je, da se Vidic ni vrnil k svoji se je okrenil tudi on 111 brez Asa- ' J . . . _ . . J* ke besede ustrelil proti njej z revolverjem. .Tanežičeva je začula pok, videla, da se je nekaj posvetilo in cula mimo glave žvižgati kroglo. To jo je tako prestrašilo, da je ostala za trenotek kakor vkopana na mestu, potem pa se spu-stila v beg in prieela klicati nav pomoč. Moški je nato izginil, ona pa je spoznala v neznanki 18-letnd delavko Antonijo Jaklič iz Gline. Janežičeva jo je prosila, naj jo vojaški edinici. Zato je končno res zelo vrjetno. da sta si zaljubljenca iz neznanega vzroka v kakem sderitem kraju prostovoljno končala življenje. Smrtna kosa. V Mokronogu je umrl po kratki bolezni Jože Tekavčie. deželni aodni svetnik, brat dvor. svet. Tva-j na in ljubljanskega odvetnika dr Frana TekifmČa i VREDNOST VLOŽNE KNJIŽICE V pismih, ki jih prejemamo «»d strank, opazimo večkrat zagotovilo, da lialože pri nas denar, kakorliitro spravijo v to svrlio večji znesek sku- Kes jc, da večji znesek več zaleže, ni pa pravilen pričetek nalaganja. Dokler imate denar v žepu, v predalu ali mogoče eelo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite brez posebne potrebe. <~e pa naložite denar v sigurni banki, se t(j $ nevarnosti izognete. Vložua knjižica ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas lahko obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne (ta izraziti v številkah. Vloge od $5.— naprej obrestujemo po Y/c z i znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg -tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, K. T. Pa mi to povej. ali /'»• »ne. j Tc*tljij j«* p;i f.int zmagoslavno mlvrnil : I — Vidiš, jaz •^••m pa /-•• videl štorkljo. Današnji svet je res na glavo , postavljen. Poznam družino, ki ima tri o-troke — eno hčer in dva fanta. Sedaj pa poslušajte: hči je zaposlena v harbershopn; starejši fant je v neki lekarni bartender: mlajši fant pa v mesnici zelenjavo prodaja. * Kdina želja modern«* ženske je. *Ia je pretehtana in prelahka spoznana. * Današnji se. t.-iki pogovori na dnevnem redu: — Ti. ali si videla najnovejšo o-bleko sosedove hčere. — Xe. najnovejše še nisem vi-clela. Tisto sem pe videla, katero je prevčerajšnjim kupila. Advokat je rekel: — Gospodje porotniki, skušal bom dokazati, da je obtožence streljal v samo-,ol>ra m bi. Državni pravdnik : — Ali je u-morjeni prvi streljal? Advokat*: — Xe. Toda mi bomo dokazali, da bi bil streljal, če bi imel pri sebi revolver. srn .JirJhi if i»s. ..-v i' L. . r1' ■ aLL*. .. : Si .<■ -2'i... i i^Kii NABORA, 10. FpB. 1927 H E L M A R kadilci so povečini možje, ki so spoznali, da manjka navad n i m cigaretam kakovosti. Začeli so kaciifci HELMAR. Kaj ti HELMAR j e cigareta, Jfateri dajejo moški prednost, ko s o se haveličali navadnih. Tisočer začenja j o kaditi HELMAR vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELMAR. Naj bo danes ta c!an. Montana glasovala za amendment* DETEKTIVA Po "Narodnem Dnevniku". C H. L U C I E T O li, n vedno v bližini ]>odmorniku, ki so ga. privabljali. Ko ji' .slednjič prešel k napadu in sit* začel i*>ča.si dvigati iz voJe, je aeroplan to javil rušileu. ki je začel z vso naglieo voziti, da se za- Večina teh poročil je bila podpisanih z besedami: 4*Ad Us um delphini", kar se pravi za uporabo delfina. "Delfin'' se je namreč imeno-: , . , ~ .. , , . , .. ... 'leti v podmornik v. trenutku, ko val francoski podmornik. ki je' vsak dan ob vs&em vremenu šel Ukat vsi kodnevno poro«!-i 1 o, ki ga je eden naših agentov, izboren pla-vač. prinesel plavaje na domenjeno mesto. 5 km ob obrežja proč sredi morja. To poročilo je bilo zaprto v hermetieno zamašeni steklenici, in na Uti način .so naši poveljniki pred nosom nemških agentov pošiljali svoja velja in vprašanja našim agentom, ki .so se nahajali v lielgiji. To organizacijo, ki je funkcionirala do konca vojske, niso Nemci nikoli odkrili, in menda sploh niso imeli pojma, da obstoja. Lahko .-i mislite, da jc bilo to delo zelo uspešno, kajti na 1a način poslana j»oroeila je dobival francoski protipodmorniški komandant, obvestil pa je takoj v>o svojo organizacijo, in ker so bile pomorske prometne ceste od naših vojnih ladij natančno zastražene, so podmornik i le redko ušli naši m rt« i, 22. poyfa rje. TOK 1'K DNI RUJŠILCI IN A Eli o PLANI PHOTI I'ODMORXI-KOM Ko jc nemški podmorski ropar dospel do vodovja, v katerem so d*iovale naše la Ije, je zadel ob naše straže. Našit obranilm je bila prilnpodena n<" eni strani obliki obrežja, na d 1-114» i .strani pa grlo-hini morskejra dna. tako da je hilo delovanje podmornika takorekoč kanal i žira no. Ce je i«vlmornik plaval v glo-bočini 1(1 ali 15 metrov in mislil, da je dobro sikrit. so ga večini .slučajev zapazili naši hidroplani iz zračnih višin, (nikoder se izborHO vidli zelo globoko v morje in javili so njegovo prisotnost v bližini vozečim torpeilnim rnšilcem. Obenem pa bili ti hidroplani pripravljeni vreči na pirata, v trenutku, ko se je dvignil na vodno gladino, < no onih bomb. ki se razletijo pod votlo in ki so toliko potlmorniknv uničile. Zelo dobro je videti obrise pod morsko gladino vozečega podmornika in odsev velikega izv i dilema aviona, ki leti ravno nad njim, in opazuje vse njegovo gibanje. Podmorski ropar, ki ga je odkril avion, se .skoraj nikoli ni več vrnil v svoje pristanišče, in sicer iz sledečih vzrokov: Ko je avion brezžično priklical patruljne ladje, so le nalašč kazale kot cilj podmorniku. Ce se bile to majhne ladje, se je podmornik, redko dvignil na površje vode, kajti za te .se ni .splačalo streljati torpede. Če je pa patrulja ^.stojala iz torfiedmh rušilcev. jih je podmornik skoraj ve J no poskušal potopiti. Pri tem pa ni vedel, da je aeroplan. krožeč nad njim. javljal rusilcem, kje .se nahaja in da so se ti potem tako 'kretali, da se nikoli niso nahajali v strelni osi njego-govih forpediiih cevi. Vozili so .se v krogu, .se ustavlja- se ta dvigne iz vode ali pa pa, v slučaju da .se mu to ne posreči, obstreljuje s svojimi tojjovi. 1 Ce >e v.se to ni posrečilo in se ji- podmornik iz kateregakoli vu-ka mogel umakniti rušilen, je prišel avion na pomoč, ter začel metati .svoje bombe, dokler ena izmed njih, ki se je tik podmornika razletela jmj vodo, ni razbila njegovih bokov in ga tako potopila. Trije podmoraiki, ki so bili zapustili Zeebrugge prejšnji ve er, .s poveljem, da vznemirjajo skupino ladij, ki je vozila iz Anglij«- v Le Havre, so bili najavljeni našemu uradu. Naši hidroplani so jih kmalu Ji mnogo hitrejši kakor on .sam, tako da je bil v nevarno&ti, da v:a potopijo, pred no bi sam mog-d začeti z bojem. In vendar se je podmornik odločil, da napade. Iz zračnih višin .smo videli, da je začel vo/.i* i naprej in sicer Vedno hitreje, .[a je še enkrat obkrožil ves transport, menda premišljajoč, kako bi na šel dobro mesto za napad. s Ali .smo brezsrčno javljali vsako njegovo kretnjo in zelo točne smo videli iz višine, kako so na krovu rušilcev topničarji obračali brzo-.streluc topove v ,smeri. katero smo jim javljali. Ko se jc začel podmornik polagoma dvigati ravno za rušdcem. ki ga je mislili torpedi rat?, smo prihiteli nadenj, da bi vrgli nanj bombo, v trenutku ko se pokaže iz ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOWEIQW LANGUAGE INFORMATION SERVICE —- JUGOSLAV BUREAU OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIK AN CEV. 1. februarja 1859. — Rojstni dan Viktorja Ilerbert-a, proslav-jelnega ameriškega glasbenega dirigenta in skladatejla. Hodil se je v Dublinu na -Irskem. V rani mladosti se je učil glasbe na Nemškem in je bil nekaj časa čelist v dvornem orkestru v Stuttgartn, ki je prirejal koncerte po vsej Evropi. Leta 1886 je prevzel mesto solo-čelista v Metropolitan orkestru v New Torku in je potem nastopal bodisi kot eelist. bodisi kot dirigent z glavnimi orkestri Združenih držav. Od leta 1004 do svoje smrti je vodil svoj lastni orkester. — Njegove večje skladbe so oratorij 'Captive' in razne komične opere, j po katerih je najbolj zaslovel, kot 'Prince Annanias'. ' Ser ena- vode. J,,a Ko se je dvignil i/, valov in se»de'< 'Dabe:r in Tovland* 1,1 mala odkrili in sicer 10 milj od je njegov stolp prikazal, je ruS.KvI J 1800' ^T^ tiča (Jris-Nez ' zaCel streljali. Mi smo iz zraka Mlllard Mmore. Millard Fill i V trenutku "je bilo vse priprav-j vrgli tri bombe nanj, dve sia se ljeno in odpeljali .smo se k na j m-{ razleteli na njegovem krovu, ena du. ! je pa padla v morje. Dva podmornika. ki .sta pLtvai*i Kljub temu je imel jiotlmornik na povi-šju. sta nas takoj za pazi-(še čas, da je iz-trelil torpedo, ki la in se potopila ter izginila našim očem. Videli jih nismo nikoli v č. je .šel komaj 10 metrov proč mimo rušilea. Vendar pa je bil smrno Tretji zelo veliki podmornik pa; zadet. Videli smo. kako se je pre- je vozil s precejšno brzino v muc-Ti najavljenega ladijskega transporta. kojega potopili ali razbiti jc imel povelje. Proti 10. uri .se je |M>kazal na tirokem morju črni dim tru-rw- j port nili ladij, ki sta jih spremljala dva ameriška torpedna ruš ula in več oboroženih motornih laiij novega tipa. ki so pozneje silne fskodovale potim orn ikom. li l pa ob onem času še niso pokaza'e, kaj piemorejo, .K« je prišel jKwLmornik v bliži ■ ni transporta -se je ustavil in pn--sjil. da .se vozil mimo njega. Nedvomno je hotel pregledati število ladij, iz katerih je sestavljen in-moč spremljajočih vojni': bro-doV. Devetnajst transport nih lad i j je uko vozilo mirno mimo njeg;;. kot ti«; ne bi imelo pojma o bližini pirata. Enako menda tudi na Krovu ru-si'n'V in motornih ladij nih« * r.i >;.njal o nevarnosti, kajii moštvo .se je mirno pogovarjalo na kvocu. V Isti n i pa smo ladjam ktko; tudi njih spremljevalkam zadevo javili in vse je bilo pripra\ljeno. •ia se brani v slučaju napada V 1st in i pa smo ladjam iakor tudi u jih spremljevalkam /.adevo javili in vse je bilo pripravljeno, da se brani v slučaju napad «. Vsekakor bi se bil laK napad splačal, in potlmornik bi ime? lahki. tk'lo. bodisi .s torpedi, lenltsi s h o pom, če transport ne bi bil ob-\tščen. Radovedni smo bili ka/, bo na-j vavil. Ali se bo pokazal n;. vodni jria lini sredi transporti)ladij, iz-strelil svoje torpede 111 n:g.nil • Na to ni bi]o misliti, kajti če >r, bili tovorni parniki še tako brezbrižni. so vendar bili v bližini našega obrežja, to .se pravi v vodah, kamor so pogosto prihajal: pod-anorniki. vedno pripravljen na boj. Podmornik se tudi ni mogel po kazati na vodili gladini pred ali za traiisjK>rtom. kajti rušil d so i-meli dalekostrelne topove iu l i vrnil in ])(»tcui izginil. Od njega je t*stal samo oljnat madež, ki se je polagoma veeal na vodni -gladini. . . Tako je poginil l "-20. je z devetsto možmi, da kaznuje napadalce. Ko se je li. novembra 1811 ameriška vojska utabortia blizu Tippecanoe, so prišli indijanski poslanci v svrho pogovora. — Sklican je bil tak pogovor za prihodnji dan. Ali že ob 4. zjutraj so Indijanci napadli Ilarrisonov Tabor. Hoj je trajal do zore in Indijanci so bili poraženi z velikimi izgubami. V vojni 1812 je bil Harrison imenovan glavnim poveljnikom severo-zapada z naslovom major generala. 1'dizu reke Thames je ujel vso angleško vojsko in po- Jijanei. »Skupaj s sveyim bratom raziskal velik del K^ntuekyja, kjer se je kasneje tudi naselil s svojo družino. Ko je izbruhnila -ameriška revolucija in so Angleži šinitali Indijance proti naseljencem. je bilo Danielu usojeno, da brani svojo domovino v samotni in tedaj jako oddaljeni pokrajini Kentucky, ob neki priliki so bili on in njegovi tovariši ujeti od Indijancev, ali rešil je svojo četo s tem. da se je navidezno zaeel pogajati z Indijanci. Povest o njegovem begu se vedno čita z napetostjo. Da premoti svoje ugrabitelje, se je delal, kakor da bi jra veselilo ostaTt za vedno med Indijanci ter se je po«fvrgef Ceremoniji spre- izpuh jema v indijansko pleme li so mu vse lase. razen kodra sredi glave, po indijanskem običaju, "izprali" v reki njegovo "belo" polnoma porazil Indijance, ki so - • . - . ... ' . ' (kn in našemili njegovo lice. (»b pr- bih zavezniki Anjrležev. Na ta na- Dva tirolska učitelja pregnana. BOZENVTirolsk«. !»• febr. — V južni Tirolski vlada veliko razburjenje radi poročila, da so odvedli iz Trident a dr. Jožefa Noldina v neko interuaeijsko taborišče, kjer je bil obsojen na petletno izgnanstvo na sicilijanskih otokih. Ž njim je bil pregnan Uudolf llietll, ljud-j skošolski učitelj iz Tramina. George Young "MANIKURIRANJE" SLONA HELENA, Montana. 0."febr. — Montana se je včeraj pridružila državam, ki so sprejele glede dela otrok amendment k zvezni ustavi. Lucy Curran iz Roosevelt okraja, edina ženska v zakonodaji, je vložila v zbornici tozadevno resolucijo, ki je bila sprejeta. V senatu pa so jo včeraj sprejeli z 28 glasovi proti 21. HCMNY MILLER. WASH. D. C. sedemnajst let star Kanadee. ki je preplaval ožino med Catalina otočjem in californijsko obal jo. Tekme se je udeležilo nad sto ; plavačev. pa je on etlini dospel na cUj. Hitra ednomoc zopgr K A S L J li T londonskem zverinjakit vsako spomlad "maniknrirajo" slone. V to svrho služi uslužbencem mala šttSfl J more, deveti predsednik Združenih držav, se je rodil v Summerhill. New York. Učil se je igrava in posvetil se je odvetništvu in politiki. Postal jt1 odličen prvak v tako-zvani "SVhig stranki (polit, stranki, ki je zagovarjala zaščitno carino in je bila predhodnica današnje republikanske stranke.) Leta 184S jra je njejrova stranka postavila ! za podpredsedniškega kandidata I in je bil izvoljen. Novi predsednik, general Taylor, je nastopil svoje mesto v marcu 1840. a umrl je že v juliju l$r>0. Tedaj je podpredsednik Fillmore postal predsednik Združenih držav. Bila je tedaj do-b;i izredne n«»|>ftosti med severnimi in južnimi državami radi stt-ženjskega vprašanja. V svoji poslanici se jc predsednik Fillmore izjavil za zakon o ujetju pobeglih sužnjev* (fugitive slave law) in je priporočal visoko carino. Za časa njegovega predsednikuvanja je bila Ca 1 if orni j a sprejeta v T'nijo kot država. Leta 18.",(i je bil Fillmore predsedniški kandidat takozvane American party, ki je bolj znana pod pridevkom stranke "Know -Nothings", (onih. ki ničesar ne vedo). Ta stranka je bila odločno nativistična. 1o je, da je poveličevala tukaj rojene Amerikance .nasprotovala je priseljencem in katoličanom. Leta 1855 se je dozdevalo. da bo ta stranka zmagala povsod. in prestrašeni konservativci obeh vladajočih strank — demokratov in Whigov so trumoma prestopali k novi stranki, da bi se tako izognili glavnemu političnemu vprašanju — onemu suženjstva. ki je sililo narod na rob propada. Predsedniške volitve pa so pokazale, kako puhlo strašile je bila ta stranka: Fj 11 more je dobil clektoralne glasove v eni sami državi. Ko se je umaknil iz političnega življenja, je živel v Buffalo, kjer je umrl leta 1874. 9. februarja 1773. William Henry Harrison. — William Henry Harrison, deveti predsednik Združenih držav, se je rodil v Berkeley, Va. Po očetovi smrti je opustil medicinske študije in se posvetil vojaški karijeri. Značilno za ono dobo je. da ko ga je Washington imenoval častnikom, je Harrison potoval peš iz Philadelphije v Pittsburgh, da se priključi svojemu polku. Leta 1798 je ostavil vojsko in se naselil na zemljišču blizu današnjega mesta Cincinnati. Leto kasneje je odšel v kongres kot prvi delegat takozvanega Northwest teritorija. Tekom onega zasedanja kongresa je bil iz dela tega teritorija ustvarjen Teritorv of Indiana. Ta teritorij je obsejral današnje države Indiana, Illinois. Miehigan Wisconsin in /del Minnesote in je imel poleg Indijancev kakih 5000 duš civiliziranega prebivalstva. — Harrison je postal prvi governer novega teritorija. Mnogo važnih vprašanj je zahtevalo njegovo pozornost. ali najtežavnejše in najbolj kočljivo vprašanje je bila nezadovoljnost in končna sovražnost Indijancev pod vodstvom slovitega Tekitmseh. Ilarrison je z ravno-dnšnostjo in pogumom dostikrat preprečil vojno z Indijanci. Končno pa so neprestani napadi s strani Indijancev prisilili Harrisoiili na strožje postopanje. Odmarširal čin se je vojna v zirornji Kanadi končala. Dobo med vojno leta lsl2 in predsedniškimi volitvami leta 1.M0 je Harrison deloma posvetil službi za domovino, deloma pa življenju bogatega farmarja. V decembru leta 1839 ga je narodna konvencija whig stranke imenovala svojim kandidatom za predsednika Združenih držav. Politični javni shodi in parade so prvič prišli v rabo in volilna gesla in znaki so bili prvič vporabljeni z velikim uspehom. Ta volilna agitacija nosi ime 'hej-cabin and hard cider campaign'. Vzhodni det hiše generala Ilarri-sona v North I»end blizu Cincinnati je obstojal iz kolibe, napravljene iz hlodov, iu pravilo se je, da je imel doma dobro zalogo jabol-čnika nnestn vina. Log cabin in hard cider sta tako postala vodilna znaka in simbol republikanske preprostosti. Nasprotniki niso mogli nič doseči piH>ti popularnosti Ilarrisona in tako je bil izvoljen z velikansko večino. 1'mrl pa je že 31 dni po svojem iistoličenju. Sledil mu je kot predsednik John Tyler, ki je bil skupaj ž njim izvoljen podpredsednikom. Benjamin Ilarrison. 23. predsednik Združenih držav, ki je bil inavguriran leta 1880. je bil vnuk predsednika William Ilenry Ilarrisona. 11. februarja. Daniel Boone. — Izmed vseh. ki so pomagali raziskati obširno ozemlje Združenih držav in pripraviti pot za civilizacijo, ga ni bilo bolj drznega in simpatičnega človeka nego Danici Boone, raziskovatelj Kentucky-ja. Boone se je rodil dne 11. februarja 1735 nedaleč od Reading. Pa., v naselbini ob tedanji meji civilizacije. stalno izpostavljeni napadom Indijancev. Tmel. je malo izobrazbe. ali kar mu je primanjkoval«! na književni učenosti, je na-doinestoval z dovršenim znanjem lova. kateremu je bil strastno n-tlan. V starosti 18 let se je s svojim očetom preselil v North Ca:o-Iino. naselil se na farmo in s«* oženil. Ali življenje civilizacije ni hilo po godu velikemu lovcu in oh prvi priliki je odšel. Leta 17(>V se je pridružil skupini raziskovalcev in lovcev in prodrl ž njimi do za-padnib pokrajin. Od tedaj je bilo vse njegovo življenje nepretrgan vi priliki pa je ušel in v petih dneh dospel do trdnjavice Boonesbo-rougli. o kateri j<» znal. da jo bodo Indija ne i napadli, in jo pripravil za obrambo. Za svoje zasluge je bil imenovan za majorja. Po vojni se je povrnil k farmi in lovu. Kentucky je bil leta 1702 sprejet v Cnijo kot nova država. Cstanovljena s<» bila sodišč;;, in kiKso ta preiskovala lastninske pravice nasejtencev. so ugotovila, da je bi! pravni naslov Booneja in drugih naseljencev pomanjkljiv. Izgubili so vs asvoja zemljišča. Danici Booue je sploh trpel mi kronični mržnji proti vsem pravnim fomrditetam in nj*'-govik xanemarji'ii.jt* potrebnih prav nih korakov pri nakupu zemljišč ga j«' več kot erkrat spravilo ob vse. Ko je izgubil v.se imetje v Kentucky ju. se j" preselil dalje proti zapadli v pokrajino, ki je bila tedaj španska last. Spalni so ura napravili za poveljnika Femnie Osage okraja in mu podarili približno s."»0 akrov izborne z-mlje ob severnem delu Mississippi reke. — Ali izgubil je tndi to zemljišče, ker se mu enostavno ni hotelo iti v New Orleans, da bi uredil svoje lastninske listine. Značilna jc sledeča povest za njegovo poštenost in priprostost. Ko je zapustil Kentucky .je mnogo njegovih dolgov ostalo neporavnanih. < "un pa je na bral precejšnje število kož iu jih prodal, je hitel nazaj v Kentucky, plačal, kar so ljudje zahtevali od njega, in se povrnil v gornjo Loui-siano s pol dolarjem v /epu. Leta 1812 je kongres potrdil njegovo lastninsko pravico do ^50 akrov zemlje ob reki Mississippi, ŽENITNA PONUDBA. Fant star 3K let se želi seznaniti s Slo\ enko od 2-"> do let staro, ki želi živeti na farmi. Pišite na naslov: "Farmar", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. SEMENA V ZAMMJI IMAM N.UBOUŠA I'OLISKA. VRTNA IN CVKT-Llf NA SKMKNA Pišite iakoj po lire/plarni rrnik. Itla^o iMršiljatu |»oši nine pn»sto. MATH. PEZDIR Rox 712. City Hali Sta-New York. N. Y. UIDITE NOŽU Bolečine v križu so morda brezpomembne. toda če ne odnehajo, če se čutite slabega, če imate glavobol, neprebavo. nespečnost pazite! Zamuda je nevarna v slučaju bolezni na ledieah peviiosi - ^jiiainc 111 | ^ HAARLEM OIL ^S? da jutri zahtevalo operacije. Pijte dosti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Delujejo kot odvajalni mirilee ter pomagajo ledi- ali mehurju. Kar pOB,ejte xi ime g«w n»«iai smatrate danes za vinjevi in zlati Slcatlji. Zavrnite strupe. V malenkost, bo mor- nadomestila. nah 35c, 75c cam in drugim or-na ganom preganjati zapeča- Vjjrvovrrtnih lekar. ^ft škat,jah^ JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota ■ i Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacij« z eno blagajno iti enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solvent na, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženj« in sedemnajst tisoč članov ▼ obeta oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in posmrtnim). Čita j te njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji J8KJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Pishler, Ely, Minn. i .-.li-i ■i: <8ESfii6$eiSS&8x8*»i3''- »> -š J.,. 17. mare*: DeutschLand. Cherbourg. Hamburg. All. bilu jc tako lepa. tako opojno in očarljivo lepa! Pole« te-j/a pa je bila izvanrediio sjiosobna ter bi bilo nekoč izvrstna gospo-«linja. Xikdar v svojem življenju si ni mislil, da bi znale tako nežne, bele roke tako pridno lotiti se vsake stvari v gospodinjstvu. Kuhali in peči. krpati in opravljati delo na vrtu. vse so znale te nežne, bele roke. Krilila je bila mlada, skoro sedem let mlajša od njitga ter je bilo naravnost ustvarjena zanj. Vsi v hiši so ljubili 1'ršulo in tiikdo bi ne imel ničesar proti njegovi izbiri, mogoče z izjemo tete Klizabete. ki je vedno bolj pogosto govorila o črni. skrivnostni gospe j. Par slučajev je napravilo staro devico nervozno. Mkofo'bi'ke naglas zasmejaJ* tako čudne so se mu zdele v tem trenutku govorice tete Elizabete. 1'ršula strah! Uršula, v moderni izdaji zopet vstala Itetina Koden, ki je umrla pred stotimi leti? To inlatlo. jrorko in sveže življenje strah, ki je vtal iz svojega ffroba, da pomapra svojim potomcem .* Teta Elizabeta je bila res komična. Nasmejati se je moral najrlas. Uršula je sedela, zatopljena v pogled na pokrajino. Smeli Iler-berla je vzbudi njeno pozornost. Vprašala je: — Ali sinem vedeti, kaj vzbuja tvojo veselost, Herbert? Razmišljal je. če naj ji rajše zamolči resnico, ker ni mogel ve- je mogla dejanski pokazati svojo hvaležnost. deti. kako bo sprejela 1 "rštila tetine fantazije. j Trenberg je postal zanjo pristanišče, v katero se je zatekla. ] • _ 1__•_____ . . 1 l- ■ . , Originalen slepar se je moral te dni zagovarjati pred berlinskimi sodniki. Kurt Da mast si je preskrbe! s pomočjo svoje sestre niz naslovov njenih številnih prijateljic, katerim ui povedal kdo je. marveč je šel k njim na obisk ter se izdajal za davčnega uradnika. Xa ta način se mu je posrečilo priti do važnih podatkov, s katerimi je goljufal naprej. Ko je zbral dvanajst takih davčnih izkazilnih listin. je šel od časa do časa na davčni urad iu javil, da je njegova nevesta X. porodila nezakonsko dete. Urad mu je izdal potrdilo, s katerim je odšel k bolniški blagajni in tam je potegnil lep znesek za "porod", ki ga sploh ni bilo in za oskrbo dojenčka. Ta prevara se mu je posrečila v . _ . 11 treh primerih, ko se je deklariral je mogla pomagati Just Rode,h,. ko ga. je hotel v propast it i zlobni' za nezakonsl™ "očeta" Davčna Cher Ilenry Ford je ves navdušen za ameriške starine. Kupuje stare mline in posestva, pred kratkim je pa kupil znamenito staro šolo ob novoangleški obali. Xa pragu stojita Ford in njegova žena, obdana od šolskih otrok. Uršula je razmišljala o tem, kako ilolrro je naklonila usoda, da ,, . ,-----------------c očeta .......... tierstman. | . , . . , . .i j oblast pa i«-- vpisala v svoje regi- Spomnila se je bajke o miši in levu. V tem slučaju je bila ona'stre dvanajst deklet za nc3sakon_ ske matere, dasi ni niti ena izmeti miš in njene male moči*so zadostovale, da je premagala leva. i Sprejeli so jo na Trenbergu ne da bi jo mučili z nadležnimi jih rodila otroka. sleparija 22. februarja: lS«rl.n. Cherbourg. 23. februarja: Republic. Cherbo-i«-?, 24 februarja: Westphalia, Hamburg. M. februarja: Paris, Havre; Leviathan, bo ur*. AquiUuilm, Cherbuurf. 1. marca: liar t ha Washington, Trst. 2. m raca: • Pres. Harding, Cherbourg. Brert.cn. J. marca: Albert BalUn. burg. S. marca: Olympc. Cherbourg; Cherbourg. Bremen. S. marca: Pres. Itoosevelt, men. lO. marca: RoWmmbeau. Hamliurf. 12. m irca: Ker« ngaria. 1». marca: Aquilanla, CberUour*. IV. marca: Leviathan. Cherbourg; Cherbourg. Bre*nen. 23 marca: Pres. Wilson. Trst. Columbus, CbsriMurg, 23. marca: La Bivole. Havre. Cs>rf» Washington, Cherbourg P' »iiwih 24. marca: Cleveland. Hamburt 76. marca: Olymp.c. Cherbourg; Cnerbourc. Bremen. - Republic^ Cherbourg, Ham- Hue neben. Cherbourg. Bre- Havre; Thuringla Cherbourg: France SO. marca: Pres. Hardin*. Cherbourg, Kremen. 31 marca: Suffren. Havre: Ha»nbur*. Cherbourg. Hamburg; Berlin. Cher'-K'urg. Bremen. 2. aprila: !■ ram-e, Havre — SKLTNI 1ZL1JT * 14. maja: SKOPNI IZLET a parnlkuin PARIS 2. julija: SKITNI IZLET 3 ILK. DE FRANCE. novim painikotn je vprašanji ter ji nudili zavetišče. Kako dobra je postala prilika, 'la priaa ^ dan 8dc tedaj, ko je dav- čni urad izpolnil tiskovine, na pod- , ...... . . , >0~jlagi katerih je hotel terjati neza- Lotila se je me je veselost, — je odgovoril, — kajti krasno tem ko se je zdrobila njena življenska ladja zunaj na morju žrvlje- j^ns^o-a očeta za alimente Se-* ' * "" ' uja. Uživela se je. vreme mi je stopilo v glavo kot mlado vino. Postal je odkritosrenejsi. — Vidiš, Uršula, odkar se mudiš ti tukaj na Trenbergn, je podalo v očetovski hiši dosti lepše in domačeje. Številne skrbi so od tedaj izginile. Vse kaže. da si nam ti prinesla srečo. Rožnata liea Uršule so postala bledejša kot so bila ponavadi. — Xi mogoče, da bi jfiz prinesla srečo, ki vedno beži od mene in če se je sedaj nastanila v Trenberku, ne more biti v nobenem stiku z mojo navzočnostjo. Herbert je vprašal milejše: — Ali ti mogoče ne ugaja pri nas. Uršula, ali se ti zdi (Dalje prihodnjič.) Jugoslavia irredenta. Prefektura v Gorici. veda so se ob tej priliki pojasnile tudi nemogoče stvari. Neka dek-liea. katero je slepar naznanil davčni oblasti kot nezakonsko mater, je bila celo osumljena, da je svoje dete umorila. Suma se je oprala popolnoma šele tedaj, ko je bil Da-| mast razkrinkan. Slepar je priznal Ona mora zmagati. Oni. ki se ču- svoje dejanje ter je bil radi golju-tijo v svoji globini Italijani, ve- fjje obsojen na dve leti ječe. do dobro, kakšna je njihova na-1 _ Obmolknil j preveč odkrit. loga na teh tleh. vedo. da se tu ne sine dopustiti nikako zavlačevanje in popuščanje. Gorieanom je določeno, da izpolnijo ideje in Se dobro se spominjamo časo , , , r,, • , , , . ^ •, J^r« \ ee pjsncpra prj]jkj so dolgočasno? Tvoja lepota spada v hrupni svet. \ easih se nu zdiš , , ... \ ,, . , ., ,. , . . 4 . . . * . .. . .. v , .. . . . .klopih mesto Gorico k videmski I:ot draprosenost. ki mora blesteti pred tisoe leti. ki pa se je izgu-1 ' „ , . .. , ... , , , >. . t prefektnri. Tedaj je bilo zelo ne bila na stranskih potili, kjer lezi pokrita s prahom, da nikdo ne spo- . . . . . , 1 i varno pisati ali govoriti proti tei /na njene resniene vrednosti. J . . ' .. .. „ , * nameri; kdor je bil nasprotnega Xroee se je ozrl vanjo. , .'mnenja, ni veljal samo za antifa- smls,va ^^Manske.ga prodiranja - fcden pa JO spoznava v,di njene žarko pred prahom, hrepem ^ ^ ailti.Ttalija.| med slovanski svet". po tej dragoeenosti a se ne drzne iztegmtj svoje roke po njej Ycmlju. je bj]o tmli y faSistovJ To so besede, ki govore dosti kaj i mislil je prestrasen, da je postal nekoliko ^^ ^^ j.^,. ^ ^ bi.| jasno. Besede so sieer, a lahko za1 'i; t«; »fiL-ini^tT-; «« n{,s tudi nekaj pomenijo, imeli bo-! To j, bila pravcata na„ov,d ljubezni. ! !!!,..?.',:':J: ' : "j .1., prefck.a. številni uradi bodo ™ditdjev italijanskih emigrantov AKTI V MATTEOTTIJEVEM PROCESU Italijanski vseučiliški profesor Oaetano Salvemini. eden izmed rnoM covtaao waw to cov»m.d "»».a — SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: "FRANCE" 19. februarja — 12. marca 14 P A RIS " 26. februarja — 23. aprila NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zaiaint ite si prostor za prvu vožnjo novega velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali: FRENCH LINE — — — — State Street, New York Premagali so «ra njegovi občutki vspričo tega krasnega jesen- rali uda t i poveljem iz Vidma in iz inozemstvu, je te dni deponiral deku- - - i Rima i pomagali pri raznarodvalnem de-,x skega jutra. Premagalo ga je tudi dejstvo, da je bil sam z Uršulo., . . Iu z vsemi mogočimi sredstvi. |v izredno važen Sedaj je čakal na odgovor, katerega si je želel, a obenem tudi' Gor,t'a postala po tem urad-, Tjjm ^ bi] . ^^ b() ment, ki bo pripomogel do zgodo- (nem dejanju malo podeželsko me-j^ zda j ^ ^ obJ vinske lastnosti sedanje dobe v Xi se ozrl v Uršulo ter čakal mrzlično njenih besed. isto brez vollke-a ',omena-va3S-,r.;„(» K-i nriL-i.nlionn m«.5 l>oznejših časih. Posrečilo se mu je bal. MAJCEN EJŽA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ | direktna 8mer ~ POTOVANJA Kratka želeaniika votnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu »n Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 1. marca — 12. aprila Poseben velikonočni izlet TRKSIDENTE WILSON m^r. VpraSaJte za cene m prostora v bližnji a«enturi. , PHELPS BROS., 2We»t St , N. V. Ker pa j«* predolgo molčala, se j sele na njenih trepalnicah solze. — Ti j očes. Uršula ? — jf vprašal, ves kaj pa sem .storil ? liejši uradi so bili v Vidmu. Xaši v. čine. ki so zdaj priklopljene uie- namreč dobiti iz Italije celo vrsto ki se tičejo umora socija- ozrl vanjo ter videl, da so vi- " " " ........ ......J"""......... stil. bodo izvajali še mnogo hujši I ljudje so morah po važnih oprav-j ^^ ker ^ bodo bfjH slova spisov. preplašen. - Moj BogJj ^^lat, dolgo pot v \ulem- Ka-jskih volHeev Jn H..Al«i 1 r ! i » T • A f . ____1!___! ___ A___ njegov namen. jin Gorica v splošni krizi zavela Dotaknil se je z levico nežno njene roke. Hotel jo je prositi: — ** boij ^podarsko propadati. Xi Ne bodi huda! — a ona se mu j.- zv zopet smehljala sredi solza. ir'u\ io je odgovorila Uršula istotako s primero. In pole- tega še z nera-(predlo?- "" prOVKa "Sj,t'ra ~ zumljivo primero. Nikdar bi ne mogel in hotel vrjeti. da težita lepo ?veta P™vi,Kia- Za Prefekta je 1'ršulo greh in krivda. Krivci nimajo tako jasnih potez, tako čistih i ©Oi. ' glašeno. da je Mussolini na tem Dokumenti, ki jih ima v rokah profesor Salvemini, pa jasno pričajo, da je bil Mus- ga in uspešnejšega uja. Pripomniti pa moramo takoj,, da se v teh računih naši na rodni,solini Pri stvari totl* nasprotniki zelo motijo. Vsako dišče je seveda šlo mimo momen- •-, i . - tov. ki so obremenjevali nunistr- njili novo sredstvo je samo ogenj, " * J — - skega predsednika in voditelja fa- šistovskega režima. Akt je vzbu- veja. ki odpade od nas. nas ojači. z mislijo, da smo stali tisti, ki smo J najčistejši in nas ne more uničiti nihče daleč več v naše rodove ne. Zmajal je z glavo. — Uršula, ti ne smeš reči kaj takega, ker ti ne pristoja. C'e nisi taka kot si ti greh in krivdo, ne verujem več nobenemu človeku na celem svetil. Solze Uršule so izginile, ker se je zopet obvladala. Zakaj je postala naenkrat tako slaba? Ona, koje obraz je postal nezipremenjen, ko je storila to, kar dejanski presega človeške moči.' Ona. ki je šla skozi življenje s stisnjenima ustnicama ? Zakaj je morala ravno Herbert Rodenu ]X>kazati svoje solze? Ifenebrt Roden jo je ljubil. To je vedela in čutila že davno, a vedela je tudi. da ne bo nikdar več imela poguma postati tovarišiea moškega .... Senca so jo pričela^ boleti, tako grozno so jo mučili spomini, ki so prihajali sedaj iz preteklosti ter zrli nanjo, trdi in neusmiljeni. Cula je, kako je Herbert poleg nje težko dihal in spomnila se jc. da čaka odgovora. Razmišljala je, da nima nobenega pomena govoriti semintja v primerah. Herbert gotovo in razumel globokega smisla tega. kar je rekla ter tudi ni bilo treba, da bi jo razumel. To je bila kazen za njeno!ne ^ treba hoditi tako' daleč v krivdo, katero.si je naložila samo. Skušata se je nasmehniti: — Midva govoriva velike neumnosti. Herbert. Uas je. da prenehava s to kruto igro. V splošnem pa hočem, da bo tvoja mati zadovoljna. ko se vrne domov in vsled tega se morava sedaj pošteno jK>truditi za gospodarstvo. Uršula se mu je hotela izogniti ter je jasno pokazala, da mu ne zaupa. / Na čelu Uerbcrta se je prikazala guba. Ne da bi govorila sta sedela drug polej^,drugega. Uršula se je od strani ozrla na svojega sorodnika. Smilil se ji še: Vzhodna Furlanija je postav ■ ** "" ----«. —1--»- — re^jer imenovan mož. katerega lastnosti nam še niso podrobnejše znane, vemo pa. da ni uradnik, ampak — fašist. Vest je bila v Gorici v resnici sprejeta z velikim navdušenjem, ker so Goričani dobili nazaj, kar so bili že izgubili. Industrijalci in obrtniki so imeli svečano zborovanje, na katerem je trgovec Orzan mlajši spregovoril nekaj zelo ostrih besed na naslov tistih ljudi, ki so delali preje na to. da je bilo ustreženo Vidmu in prefektura tja prenesena. Zo gospodarskega stališča moremo Slovenci ustanovitev nove pre-fekture le pozdravljati. Saj smo bili mi svoječasno tisti, ki smo se po svojih močeh silno upirali degradiran ju Gorice iz glavnega v podeželsko mesto. Našim ljudem dil v Londonu razumljivo pozornost. Mussoliniju. ki se je še pred kratkim hvalil, da spi sladko kakor dete. pa bo verjetno prikrajšana marsikatera urica spanja. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Burduzzi v Gorici. Slovesno je bil sprejet on. ISar-duzzi v Gorici, kjer je sprejel vodstvo fašistovske stranke za goriško pokrajino. Odslej se bo neprestano vozil iz Trsta v Gorico in izj Gorice v Trst. Na "lepem sedežu" i , , , . „ ~ j vičen voliti vse lokalne, državne ALI VESTE — da je vsak naturaliziran ali rojen Amerikanec v starosti 21 let upra- goriškejra fašija v Trgovskem Do , ... • -in zvezne uradnike: toda predno mu so jra pozdravili goriški go-, ... . ' . .. . . i i i Ito store i. mora biti registriran, spodje. katerim je napovedal ob-J . .. . „ . , , , — f v- i Dnevi za registracijo so določeni sedno tlelo, da se uresničijo fasi-j .7 ., , i - t> i - • ; .w. Iter objavljeni na vidnih mestih ter stovski Clip. Barduzzi je izdal po- J J „ slanico na fašiste v goriški deželi>'lokalnem časopisju. Da lahko yo- v kateri zahteva od njih strogo mora ^vljan prit. na prostor • z • - * * - {za resristracijo ter odgovoriti na disciplino, zatajevanje, vestnost in j 0 - , , - t ■ „ ' protova vprašanja. Ali veste, da sei zelezno voljo. Izginiti morajo vsa ° • Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter rsebuje nakratko vse podatkf O državljanstvu. Stane 25 ccntov V zalogi jo ima knjigarna Glat Naroda, 82 Cortlandt Street, Ne* York City. _ Želim izvedeti za naslov svojega brata PETRA BARICII. doma iz Sinjega vrha, štv. 44. pošta Vinica pri Černomlju. Leta 1J>21 je bil v Minneapolis, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za ; njegov naslov, naj ga mi na-. znani, ali naj se pa sam javi svo-j jemu bratu: John Barich, Box 15, Levack, Ont., Canada. (4x 10—14) Videm. Prihranili bodo čas in' denar. Naši trgovci rn meščani bodo tudi imeli marsikak dobiček od tega. * Toda ... tudi tu je neizogibni "toda", kakor pri slednji stvari. "La Voce di Gorizia" je že tedaj. ko je samo slutila, da se bo to zgodilo, napovedala važno nove province za italijanstvo. Ona pi- osebna vprašanja! Teh pa je med Goričani ranopro. Nedavno jim je "Po pol o di Trieste" očital koristo-lovstivo in rekel jim je v obraz, da so premnogi fašisti le po zunanjosti, njihova duša pa je daleč proč od fašizma. Barduzzi si je naprtil težko palogo. . : Ne verjamemo, da se mu posreči pOfašistiti Trst in Gorico tako. kakor si to danes: namišlja. Bo prej omagal! - i l t. fi j _ Nov fašistovski nabor razpisuje generalni tajnik istrskih faaijev Mrak. Zdi se mu. da je v fašijih mnogo takih elementov, katere treba iztrebiti. Po naboru se bodo izdajale nove izkaznice fašistovske stranke. "Istrsko življenje mora priti v zdravo in svetlo obliko nove fašistovske civilizacije". Kaj torej čaka Tstro v le tu 1927$ ' I . i . . 1 t h Helmar obračajo že dvajset let moški, katerim druge cigarete ne ugajajo zastran kakovosti. HIŠA NAPRODAJ V DOMŽALAH. Šest sob. dve kuhinji, vse priti-kline. velika klet. Hiša je stara par let ter je zgrajena po ameriškem uzorcu. Veliko zemljišče, deloma zasajeno s sadnim drevjem, deloma obdelano za poljske pridelke. Nasproti kolodvora. V bližini sta šola in cerkev. Pripravno za obrt ali trgovino. Cena nizka. Za po drobnosti pišite na: John Nachtigall, 223 Madison St., Hoboken, N. J. (3x 1.3&10) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENBKI DNEVNIK V ZDR. DOMAČA ZDRAVILA V zalod imam Jedilne dl&av«, Knajpovo Ječmenovo kavo ln Im-portirana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PlSite po brezplačni cenik, r katerem Je nakratko popls&na vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bode?« naill le m no* o drugih korletnfh stvari. Math. P e z d i r Box 772, City Hsll Sta. New York, N. V. Prav vsakdo- kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — ' MALI OGLASI v "Glas Naroda01. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati ▼ •tarl kraj. Je potrebno, da Je poa-fra o potnih listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne JjtknfinJe Vam ml Mmoremo dati najboljša pojasnila In pri por (Varno, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrSavljanl aamr/ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti §i morajo dovoljenjt all permit 1* Washington*, bodisi za eno leto ali 6 mese<>ev ln se mora delati pro* injo v naj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. G. na ge&eralega naaelai* Skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila r veljavo SI. Julija, 1921 se nlkomar več ne poSlje permit po poftti. ampak ga mora iti Iskati vsak poslles osebno, bodisi v najbllinjl naselnl-Od urad ail pa ga dobi ▼ New Toko pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjl zaprosi. Kdor potnje ven bres dovoljenja, potnje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce fa starega kraja. Kdor teli dobiti sorodnike ali prej plfie za pojasnila. Is Jogosls-▼Ije bo pripusčenlb t tem leto 070 priseljencev, toda polovica te kvote je določena sa ameriSke državljane, ki Sele dobiti sem Ttarlle ln otroke od 18. do 21. leta is pa aa poljedelske delavca. AmerlSkl dSarljanl pa samor&jo dobiti sem lene in otroke do 18. leta bres da bi bili Stetl v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo ▼ Washington. Prodno podvsamate kaki korak, plflte FRANK SAKSER STATE BANK 8S CORTLANDT ST- NEW YORK I ADVERTISE in GLAS NARODA j Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu ' Glas Naroda*". S tem boste vstregli vsem. .Uprava 'Glas Naroda', _i_ _ _ _ (■••'•tMi.^JV.f J__ .■i "-M!^: TM-t.,*:* _t___