Inseratl se sprejemajo in velj& trist ;pna vrsta:
3 br., če Be tiska lkrat,
i o	o
1 * n n n n - >i
t® n ii n ii 3 ,,
Pri večkratnem tiBkanji se cena primerno «manjša.
Rokopisi
Be ne vračajo, netrankovana
pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvi (administracija) in ekspedicija i;> Starem trgu h. št. 16
SMEM
■Juli i ullub«
Političen iist za slovenski naroo.
Po pošti	prejeman velja:
Za cele leto	. . 10 g|. — kr.
za pol leta	, . ö .. — ..'f*
r.a četrt leta	. . 'i ,, 50'
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kri t.h pol leta . . + „ 20 „ ta četrt leta .	„ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Umor konzulov
v Solunu je še vedno glavni predmet, ki ga obravnavajo časniki, kterih ga pa dva enako ne pripovedujeta. „Pol. Corr." piše, da mlada Bulgarka se je hotela zarad nekega turškega mladenča poturčiti, česar ji pa starši niso dovolili. Da bi ji ne delali zaprek, vzeli so jo turški vaščani in peljali v Solun, da bi tam prestopila k turški veri. Pa kristijanski prebivalci so šli za njo in so jo Turkom šiloma iztrgali in peljali v hišo amerikanskega konzula. Drugi dan, v soboto 6. t. m. so se Turki zbrali pred hišo guvernerjevo in so zahtevali mlado Bulgarko. Guverner je obljubil vse, pa namesto da bi bil sklical vojake, poslal je po mestu popraševat po deklici. Turki so se med tem zbrali v mošeji, kjer so jih ulemi (turški duhovniki) podšuntali, da nikakor kristijanom ne smejo pustiti deklice, če bi morali tudi nektere kristijane pok lati. Zdaj še le je guverner začel zbirati vojake, da. bi razburjeno ljudstvo vkrotili. Med tem sta pa zvedela konzula nemški in francoski, kaj se godi v inošeji, in sta hitela tje, da bi ljudstvo pomirila. Pa komaj sta bila v mošeji, planili so od ulemov nahujskani Turkj čez nju in ju s koli pobili. Kmalo potem je prišla deklica v mošejo in ljudstvo se je mirno razšlo."
Bolj verjetno reč pripoveduje francoski list „Correspondance universelle" po sporočilu, ki ste ga dve vnanji vladi poslali svojim zastopnikom v Parizu: Ob 10. uri 6. t. m. pripeljal se je amerikanski konzul na kolodvor, kjer je slišal kričanje neke mlade krščanske kmetice, ktero je hotelo okoli 20 Turčinov šiloma vleči
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukovi č.
(Dalje.)
„Svitli kralj", spregovori Gontarel, „sme li najponižnejši sluga izjaviti svoje osebno mnenje?"
„Zvesti Gontarel, razumni poveljnik hrabrih Skitov, sobratov in zaveznikov, sme prav popolnoma prosto brez strahu govoriti. Poslušam ga."
„Kralj, obdrži izdajico! Ukleni ga! Obljubili mu res nismo ničesa. A pomisli! Že skoro dva meseca se klatimo todi. Vse je snedeno, izmolzli smo do cela vso deželo. Glej, zavezniki se že pritožujejo, da, še celo tvoji Huni godrnjajo."
„Gontarel!" zdivja kralj.
„Milostljivi knez!"
„No, toraj govori! Svobodno besedo sem ti dovolil."
„Godrnjajo toraj, da nimajo kaj jesti. Enako se sliši drugod; sosebno se skazuje občna nezadovoljnost pri mnogobrojnih Gotili. Tje doli
v mošejo. Konsul je ne brez nevarnosti deklico spravil v svoj voz in se ž njo odpeljal v svojo hišo. Množica je drla za njim do hiše konzulove in je kričaje in razsajaje zahtevala, da naj deklico izpuste. E11 del ljudstva pa je ves razkačen šel v bližnjo mošejo. Med tem, ko Je amerikanski konzul pozvedoval o narodnosti otete deklice, poročilo se je nemškemu in francoskemu konzulu, da so Turki neko njunemu varstvu izročeno osebo šiloma vlekli v mošejo. Konzul nemški, g. Abbot, in francoski, gosp. Moulin, se nemudoma podasta tje, pa komaj ju je ljudstvo spoznalo, padla je razkačena množica čez nju in ju ni umorila, ampak v v pravem pomenu s koli potolkla. Ko je italijanski konzul zvedel, kaj se v mošeji godi, hitel je k guvernerju, ki je naglo zbral vojake in ž njimi obdal mošejo; en oddelek pa je poslal k hiši amerikanskega konzula, kjer so ljudje skušali vrata vdreti. Iz tega poročila je vsaj razvidno, zakaj da sta konzula šla v mošejo. Ker namreč poznata šege turške, ni verjetno, da bi bila šla tje razkačeno ljudstvo mirit, ali pa da bi bila hotela deklici braniti poturčiti se, če bi bila to storila prostovoljno; Turki so marveč mlado Bulgarko po sili vlekli v mošejo in konzula sta se vsled napačnega poročila, da se njuni podložnici sila dela, podala med razkačeno ljudstvo. Posebno čudno pa se glasi novica, da vso to reč je ua-lašč napravil konzul amerikanski, ki je rodom Bulgar in kakor nekteri listi pišejo, sorodnik omenjene deklice, in da se kristijanski prebivalci v Solunu, ki so obilnejši od turških, za mlado kristijanko niso zmenili.
Kakor piše „Agence Russe", je ta dogodek
do dalmatinskih skal dirjajo njihove čete. Ni živeža, ni živine. Vedi le, Koper, Poreč, Pulj, Novi Senj, Zader, Škradin, Šibenik, Solin, Spljet, s kratka, celo Istro in gornjo Dalmacijo so naše čete ožulile. Daleč okrog ni druzega, nego razvaline, Norik in Karnija sta slabejša nego so panonske pustine. Milostljivi knez, le silen udarec na mesto nas reši glada, da potem, ko se v Ogleju ojačimo, drvimo naprej proti jugu do rimskega mesta, kjer te čaka carova sestra Ilonorija, da se potem vsedeš na prestol, od tam gospodujoč celemu svetu. Izdajica nam zna mnogo hasniti, a če ga izpustiš, mnogo škodovati."
„čeravno predrzno, vendar-le pametno govoriš. Dobro! Se danes čem se sam prepričati, kako stvari stoje."
Znamenje da z roko. Gontarel odide s seboj peljaje trepetajočega Ilelijo, ki preklinja Rufina, Oglej in Evdoro, zarad ktere je zločinstvo navalil si na dušo.
„Zlodi me ima v rokah", grozi se, „in ta ne bo odjenjal, dokler mi ne sne kože in kosti." Skiti ga zopet sprejmejo v varstvo, ter dobro privežejo na bojni voz.
ptuje naselnike v Solunu in Carigradu jako vznemiril; boje se, da bi se turški fanatizem, ki ne pozna nobene mere, zopet ne vnel. Zastopniki vnanjih vlad se zbirajo vsaki dan, da se dogovore o svojem vedenju.
V nedeljo so se bili poslanci zbrali pri ruskem poročniku generalu Ignatievu, kjer so sklenili, kako zadostenje se ima od vlade turške zahtevati. Tirjalo se bo, da se morajo vsi krivci javno ob življenje djati; umorjena konzula se imata slovesno pokopati z vojaško dostojnostjo iu vpričo vseh turških gosposk; družinama umorjencev pa se ima plačati primerna odškodnina. Turška vlada je obljubila vse, a storila še ni nič; kakor se je iz Soluna na Dunaj telegrafiralo, morivcev še niso prijeli, ker je posadka mestna preslaba, razkačenost med turškim prebivalstvom pa vedno huja; čakajo, da dojde. iz Carigrada prej vojaška pomoč.
Nemški listi se nad tem hudodelstvom posebno ne hudujejo in „Augsb. Allg. Ztg." morivce celo zagovarja, češ, da je hudodelstvo zakrivil kristijanski (!!!), ne pa turški fanatizem, ter naravnost pravi, da ta dogodek bi bil komaj tako gnjusen, kakor preganjanje Judov v olikani Rumunski in Rusiji, če bi ne šlo za može, kterih osebe so po mednarodnem pravu posvečene.
Veliko bolj razdraženi so listi francoski, kterih eni naravnost zahtevajo, da mora Francija stopiti na noge. „Dozdeva se nam, piše sicer jako zmerni „Journal des Debats", da pri teh okoliščinah odložna politika ni več prava in da z dišečim črnilom pisana pisma ne zadostujejo. Le preočitno je, da Turki ne morejo zadušiti vstanka, ki ima svojo podporo
' - ' -------------------r -----------------Bgasagji
Komaj se prikaže svitlo solnce izza gora, zaseda Atila svojega naglega vranca. Spremljajo ga razni viši dostojniki in močan oddelek skozi ostrog. Molče sprejmejo hunski vojaci svojega kralja, molče vzdigujejo hunske žene sestradane svoje otroke proti kralju. Kralj temno pogleda nemo pritožbo, molče jezdari naprej.
„Hrabri kralj, milostljivi oče", pristopi Elak, „glej zveste Ilune, lakot že trpijo."
„Molči!" zagrmi kralj. Prestrašen se Elak umakne.
Dospejo v tabor Ilerulev in Rugijev. Načelnik hiti uaproti, do tal priklonivši se mogotcu pridruži se spremstvu. Molče sprejmejo tudi Ileruli kralja, tu pa tam čuje se zamolkli nevoljni klic. Dalje če jahajo, večja je nevolja med narodom. Tu pa tam čuje se v znamenje nezadovoljnosti tiho brenkljanje orožja."
„Maldalon, kaj je to?" vpraša s plam-tečiui pogledom kralj.
„Kralj, Rugiji stradajo in ..."
„Zadosti!" zakriči Atila.
Maldalon prestrašen obmolkne. Kralj se umakne iz tabora, udari jo s spremstvom preko
in vedno novo hrano v dveh malih sosednih od vlad varovanih državicah. Ravno tako očitno je, da pa tudi vstajniki sami niso tolikanj močni, da bi se Turkov otresli in da se bo boj le razširil in imel strašne nasledke, uamesto da bi se pomiril." Še huje piše „Repubiique Fran-t-aise", kteri se dozdeva, da so konzula nalašč in z&vratno spravili v mošejo, da bi ju tam umorili. Zato zahteva strogo preiskovanje. „Vzhodni prebivalci, pravi, poznajo in spoštujejo le silo. Že vest o uesrečui naši vojski je bila omajala našo veljavo na Jutrovem; brezbarvena in omahljiva politika, ki smo jo pozneje tam kazali, pa nas je popolno vrgla s tiste častne stopnje, na kteri smo nekdaj tam bili. Zato moramo ravno mi bolj kakor kaka druga država na iztoku pokazati, da Francija je še vedno močna država, kteri raz-žaljenje ue ostane nekaznovano.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. maja.
Avstrijske dežele.
Državni vojni minister bar. Koller je hotel iz ministerstva izstopiti, ker so njegovi predlogi v ministerskem svetu ostali v manjšini, pa cesar mu izstopa niso dovolili. Baron Koller tedaj ostane vojni minister, pa v delegacijah bode vojni proračun uamesto njega zagovarjal sekcijski načelnik tml. Bene-dek. Tudi je šel Koller za 6 tednov na odpust v Baden; vojno ministerstvo bode med tem vodil fml. Vlasič.
V u^crskeili zboru je od stranke miuisterske odpadlo 80 poslancev, ki so osno vali lasten klub. Stranka ministerska šteje še 240 poslancev, nasprotnikov v raznih strankah je 140. Pa ker hoče Sennyey s svojimi glaso vati za sporazumljenje, bode proti ministerstvu glasovalo okoli 120 poslancev.
Andrassy v Berolinu. Neki šaljiv list na Dunaju kaže dovtipno, da skor bolje ne more, kako se godi grofu Andrassy-ju v Berlinu. Na zadnji strani ima v podobi tri taroke, škiz, mond in pagat, in škiz je Bismark, mond Gorčakov, pagat pa Andrassy in spodej podpis: „Pripetilo se je že, da je škiz monda in pagata ob enem vjel."
Vnanje države.
'Si jugoslovanskega bojišča se
naznanja, da avstrijska vlada je Turkom res
prepovedala vojake svoje na Kleku izbarkovati in da je tje odposlala ladijo „Custozza", ki bo imela čuti nad izvrševanjem te prepovedi. Iz Zadra se tudi poroča, da vlada begunom zopet daje podporo, ki jo jim je bila ustavila. Nihče ni mogel verjeti, da bi se reveži pustili brez pomoči, tudi bi bilo tako ravnanje jako nepolitično, zlasti sedaj, ko se v Berolinu razgo-varjajo o zadevah jugoslovanskih vstajnikov.
V „Magdeb. Ztg." piše neki oficijozen dopisnik, da bodo vendar le Avstrijanci posesti morali Bosno in Hercegovino, ker drugače se vshodnje vprašanje tudi začasno nikakor rešiti ne dii, če se prav ustavljajo temu na Dunaju in v Peštu. Kaj pa potem? Ne bo li Bismark zahteval kaj Avstrije?
Vstanek bulgarski se čedalje bolj širi in skoro z vsakim vlakom tje dohajajo vojaki, ki imajo krotiti prebivalce. Vlada turška je v silni skrbi, ker mora svojo vojno cepiti na toliko krajev. Če že vstanka v Bosni in Hercegovini ne more zatreti, se ji bode še trje godilo, če se razširi tudi po drugih dozdaj še mirnih krajih.
Muktar-paša je došel v Mostar in pravijo, da se hoče z vstajniki zopet pogajati zarad pomirjenja.
I\Ta Turškem imajo zopet nove ministre. Veliki vezir je namesto Mahmuda postal Mehmed Ilušdi paša. Husein Avni paša je postal vojni minister in višji poveljnik (general en chef) cele vojne. Tudi Šeih-ul-lslam, Ilasan Farni Efendi, s kterim turški bogoslovci niso bili zadovoljni, je na njihovo prošnjo dobil naslednika.— Vlada je zaukazala, da od 11. t. m. se morajo vsi listi pred natisom dotični uradniji izročiti v pregled, če bi to veljajo pri nas, bi se liati gotovo tolikokrat ne koufis kovali. — Po novejših poročilih je pa ta ukaz zopet že preklican.
ICiiska vlada je na Poljskem neki zasledila zarotbo. ki je v zvezi s skrivnimi socialističnimi društvi na Ruskem. Prejšnji teden so vsled tega v Ljublinu, Plocku, Lodzu iu Lenczycu prijeli mnogo ljudi. Najbrže je zopet več hrupa, kakor nevarnosti.
Ifrrolinska sodnija je 11. t. m. obravnavala zadeve grofa Arnima, ki ga kot spisaielja brošure „pro niliilo" državno pravdništvo toži zarad veleizdaje. Grofa, ki biva na Laškem, sta zagovarjala odvetnika Munckel in Qu en stadt. Sodnija je uslišala pismeno
prošnjo zatoženčevo in obravnavo prestavila na 5. dan oktobra. Tudi je sklenila kot priče zaslišati bivšega predsednika francoskega, g. A. Thiersa, in grofa Bassenheima in Hompescha.
V ITInihovem na Bavarskem se pripravljajo za nove volitve. Obe stranki napenjate vse žile, in če se vsi neliberalni volilci zedi-nijo, gotovo zmagajo nad stranko liberalno, kteri je železnično vprašanje pri agitaciji jako napoti. Ni namreč dvoma, da stranka liberalna hoče bavarske železnice po načrtu Bismarkovem izdati državi, kar pa stranka rodoljubna po nobeni ceni ne bode pripustila.
lleljsUski liberalci so vsi poparjeni, ker je višja sodnija potrdila prvo obsodbo tistih ljudi, ki so 13 febr. v Mehlinu katoliško procesijo motili. Liberalni časniki so za trdno pričakovali, da bo višja sodnija zavrgla prvo obsodbo iu zatožence oprostila. Ker se pa to ni zgodilo, se frajmavrarski listi strašansko hudujejo, in „Etoile" sodnikom celo očita, da jim je duh strankarstva več nego duh pravičnosti. Pa tej surovosti liberalcev se ni čuditi; bivši pravni minister Bara je uedavno celo kraljevo osebo v zboru zlorabil zoper stranko katoliško, kar se mu je v višjih krogih tako zamerilo, da ne bode lahko dospel do rnini-sterske časti, po kteri tolikanj hrepeni. Sploh je stranka liberalna v zadnjem času tolikanj zakrivila, da pri prihodnjih volitvah IG. junija s svojimi kandidati ne bo veliko opravila.
■k Š|»anjskeffa poroča „Agence Ilavas": „General Loma se je podal v Bilbao, kjer seperatistična stranka nekaj namerava. Mnogi karlistični častniki prosijo pomiloščenja". „A. II." natolcuje Don Karlosove častnike, kakor da bi iskali pri Don Alfonsu pomiloščenja, potem pa zopet zoper Djega vzdignili orožje. Pa to natolcevanje je krivično, če se na Španjskem zopet prične vstanek, napravilo ga bo ljudstvo samo, ki nikakor ne trpi, da bi se vničiie starodavne njegove pravice. V Bilbau so že nekaj rogovilili. Ce se bodo hotele severne pokrajine ločiti od kraljestva španjskega, Don Karlos temu gotovo ne bo pritrdil, če ga pa zopet pokličejo v deželo, bodo ž njim prišli tudi sedaj na Francoskem bivajoči častniki tudi brez pomiloščenja. Nepoštenost je pri liberalcih v navadi, pri tistih, ki se bojujejo za pravico in postavnost, pa ne. jAlfonsova vlada se je le prisiljeno vdala za-I htevam večine poslancev, ki hočejo odpraviti
polja, bližajoč se mestu, bolj se razločujejo bojni oddelki na obzidju.
„IIa", grmi kralj jeze se tresoč, „kaj jih sam pekel iz zemlje peha te Oglejčane?1' Toliko, toliko je že pobitih, in vendar je vse obzidje poluo vojnikov. Glej, glej, čelada pri čeladi se sveti. Oj, to je jako slabo ... ha! ha!" se zakrohota naenkrat kralj, divji smeh mu uide, osupnjeni gledajo ga dostojniki.
„Glejte, glejte!" nadaljuje vedno se sme-jaje kralj, „hrabri moji zavezniki, s kom se bojujete, pred kom se tresete. Maldalon, Gontarel, Astregor, Garton, hal glejte. Ne vidite le ptičev, ki se vsedajo na glave hrabrim voj-ščakom? Vi ste pač zviti; kako vas Oglejčani peliarijo. Kamenite kipe so postavili prek obzidja, ker jim vojakov primanjkuje, na glave so jim djali čelade, da vas sleparijo. In vi menite, da je vse z vojniki obdano. Da, zviti ste res."
Osramoteni pogledajo knezi bolje na zi-dovje, kdor le more, kolikor mogoče, pomika se daleč od kralja.
Dalje in dalje prek polja jezdari trop. Kakor preži požrešni jastreb iz višine na ubogo, nedolžno pišče, preži kralj z bistrim, osvete
Bliže da dohajajo, j polnim plamečim pogledom na obzidje, iskaje slabejši stan zida. A tudi iz Ogleja ga spremlja drugo bistro oko. Menapij in Marij sta zapazila mestu se bližajočo bojno četo, po njenem vnanjem lesku sodita, da je nekaj nenavadnega. Nekaj snujeta. M"sto je blizo, a tabor zaveznikov je daleč. Naenkrat pa se odprö mestna vrata, krdelo krasnih konjikov rožlja čez prekop. Kot burja in blisk naglo trešči na sovraga. Spopad je strašen. Mesarsko klanje. Kako tu Ijajo dvorezni meči in brenči oklepje! llunci padajo kot muhe pod rimskimi udarci. Knezi in spremstvo se umiče.
„Naprej, naprej! Atila se ne umakne", kriči kralj.
„Naprej, pogum, pogum", kriči tudi Menapij. „kralj je pred nami, Atila, Atila!"
Čudovito moč dado te besede Rimljanom. Na novo se spopadejo, naval od rimske strani je strahovit. Že se sovražnik umika, vse se pripravlja na splošen beg. Kralj obupno gleda, pomoči iskaje okoli sebe. „Plahe mevže!" grmi Atila nad svojci, „kaj, jaz poveljnik milijonom, da bi bežal pred malim tem tropom' Kaj bi dejali ostali?" Z novo silo vspne se
na konji, z novo silo zakadi se nad Rimljane, a Rimljani so jekleni. Toda čuj, od zapada prihrumijo na lehkonožnih konjičih divji Skiti. Kot lastovice šinejo čez polje. Bojni krik so slišali, in kot hijene, kterim daleč tje kri diši, prilete kralju na pomoč v najnevarnejšem in odločilnem trenutku.
„Nazaj!" grmi Menapij, in rimski konjiki videč od strani in protečo nevarnost, obrnejo konje in naglo kot blisk preskočijo prekop, kjer jih mestno zidovje sprejme v varno zavetje. llunci jim sicer slede, toda z zidovjaf vsuje se na nje nebrojno število puščic, kamnometi zahrešče, nad njihove glave leti kamenje kot toča. Prestrašeni se umaknejo iz kroga nevarnosti.
„IIa", dč kralj, obrisavši svoj meč ob vrančevo grivo, „drago bi me lahko stala moja radovednost. Ali dojde dan", — žugaje vzdigne roko proti mestu — „in, o mesto prokleto, razvalilo se boš v razvaline, krv poteče v po-tocih, tvoje groblje pospem s pepelom, tvoje ženstvo dam v last izvržeku armade, in nikdar nikdar več se ne vzdigneš iz svojih podrtin.
(Dalje sledi.)
versko edinost in pravice posameznih dežel; a vdala se je vendar in to je prvi korak na potu, po kterem bode Don Alfons moral pobegniti iz dežele.
Izvirni dopisi.
Iz (norice, 12. maja. Vaše „besede do dopisnikov v Ljubljani in drugod" niso padle na skalo, ampak na rodovitno zemljo, tu imate dopis in ako po vseh krajih Vaš klic na tako rodovitno zemljo pade, imeli boste dopisov na izbiro.
Včeraj 11. maja imelo je novo politično društvo „Sloga" svoj prvi občni zbor, ki pa ni bil tako mnogobrojno obiskovan, kakor je bilo želeti in se je tudi pričakovalo. Ob 1. uri napovedano zborovanje začelo se je še le proti 2. uri popoldne. Vladni komisar je bil gosp. Jetrn ar. V imenu osnovalnega odbora odprl je g. Dolenec zbor s tem, da je naznanil postavno število zborovalcev, pozdravil nazoče, omenil zgodovine novega političnega društva in da je vabil nov odbor, ki bo izvoljen, k neumornemu delovanju. Njegov govor je bil s pohvalo sprejet. Na dnevnem redu bila je volitev novega odbora in posamezni nasveti udov.
• Najprej se je voli! predsednik in izvoljen je bil g. Dolenec, ki se je takoj zahvalil za skazano mu zaupanje rekoč, da sprejme to častno službo in mesto, dokler se ne bo sposobnejši volil, kar zdaj ni bilo mogoče, ker odbora prejšnjih še obstoječih društev še poslujeta. Za odbornike so bili izvoljeni gg. Dr. Jožef Gabrijevčič, prof. bogoslovja, dr.
11	o i c, not. koncipient, I^acij G run ta r, mestni kaplan, Fr. Vidic, prof. in vodja slov. oddelka kmetijske šole, Fr. Povše, dež. poslanec Faganel, posestnik N a n u t, posestnik Leban, učitelj Žega iz Kanala in 5 namestnikov. Ker se za posamezne nasvete ni nihče oglasil, je predsednik zbor sklenil. V poue-deljek ima novo izvoljeni odbor svojo prvo sejo, v kteri se bo konstituiral in volil podpredsednika, tajnika, denarničarja. Mnogo dela čaka novo politično društvo, naj bi le delalo v resnici za pravi napredek slovenskega naroda na Goriškem!
Zadnja beseda v naši čitalnici se je dobro vršila, čakali smo pa tudi dolgo na njo. Obiskovalcev bi bilo lahko več in dopisnik „Sl. N." je posebno omenil, da ni bilo niti enega duhovnika pri besedi. To ni nič čudnega, ker ravno duhovnom ni tako lahko mogoče s časom razpolagati, kakor drugim, pa tudi o drugih neduhovnih se lahko reče: „ich sehe einige, die nicht da sind". Ali so se ti tudi — kujali?
Oll Središča, v ormužkem okraju,
12	maja.*,) Ne da se tajiti, da se naše prosto ljudstvo pred nikomur tako ne trese, kakor pred vradniki, osobito pred davkarskimi vradniki. Le poglejmo kmeta, ko koraka v davkarijo; ves trepeče, ogleduje se gor in dol, osnaži si obuvalo, lase poravna, ter klobuk ali kapico pod pazduho stiskajoč rahlo trka na vrata strahopolne c. kr. davkarije. — In naj si se kmet še tako lepo, pošteno in pohlevno vede, imenovaje gospode uradnike visoke, dobrotljive, gnadljive gospode, se vendar včasih pripeti, da od enega ali druzega „visokovrednega" gospoda nanj lete raznotere zabavljive besede. Vaš deželni predsednik je imel tedaj prav, da je davkarijam zaukazal s kmetom lepo in po-
*) Zarad tiskovne svobode Vam nismo mogli 3polniti želje in morali dopis, kakor vidite, jako pristriči.	Vred,
hlevno ravnati, in ne bi bilo odveč, da bi se ta zapoved tudi pri nas ponovila, ker so nekteri gospodje na njo čisto pozabili.
Ormužki davkariji, osobito g. uradnikom, priznavam ter jih čislam kot značajne vljudne gospode, razun enega; da-si rojeni Nemci vendar vljudneje ravnajo s strankami, kakor g. davkarski pristav M., ki je naš rojak in od kterega smo pričakovali, da bode z našim ljudstvom lepše ravnal, kakor kak tujec. A varali smo se; g. M. tako hudo ravna z našiAi ljudmi, da se je nek uradnik izustil, da davkarijo pri ljudstvu tega okraja pripravlja ob dobro ime.
Omenjeni gospod pa tudi v drugem oziru ljudem ne vstreza. Videl sem že več davkar-skih bukvic, v kterih znesek dolžnega davka ni izračunjen. Denarje jemlje, oziroma zneske vpisuje, ki se odrajtujejo, stranka pa ne ve, koliko se je vračuuilo za ostali davek, in koliko za novi davek, in koliko je še dolžna davka. Tako uradovanje je le površuo, s kterim bi ne smelo ljudstvo, in ne dotična gosposka zadovoljna biti. —
Pisatelj teh vrstic je bil pri nekem takem slučaju nazoč in bolelo ga je pri srcu, ko je videl stranke, ki so prav po nepotrebnem morale požirati zabavljice ter osorne besede. Če se mu že kmet ne smili, naj bi saj pomislil, kako bi njemu bilo pri srcu, če bi se pri davkariji do zadnjega bora iznebil s krvavimi žulji zasluženega denarja, zraven pa še moral poslušati zabavljive psovke.
Vse ljudstvo je vsled tega jako nevoljno, in ker tudi odlični možje to sprevidijo, se bode od vseh občin ormužkega okraja na primerno mesto poslala prošnja, da naj se omenjeni gospod iz ormužke davkarije odstrani.
Enake pritožbe o tem gospodu so bile že brati v „Slov. Gospodarju" in „Slov. Narodu", a kakor se kaže, bile so brez vpliva. Žal nam je, da vse to zadeva našega rojaka, kterega smo hoteli prištevati med pridne Slovence, ter od njega pričakovali, da se bo vedel kot pravi narodnjak in domoljub.
Da sem te vrstice objavil, je bila želja ter potreba izrečena od ljudstva celega ormužkega okraja, pri kterem si je g. M. vrezal ime, ki bi se ga bili nadjali od kakega pri-vandranega „želodarja", ne pa od našega rojaka. —	Središča n.
Domače novice.
V Ljubljani, 16. maja.
(U vremenu.) To je spomlad, da se Bog usmili! Zadnjič smo poročali, da se je jelo vedriti in voda vpadati, in izrekli smo nado, da bo bolje. Motili smo se, kajti soboto je nastal zopet mraz, deževati je začelo znovega in v nedeljo zjutraj se je prikazal sneg, ki je čez dan (v Ljubljani) tri palce debelo padel; koliko ga je padlo po drugih krajih, to nam dozdaj še ni znano. Ta sneg je naredil veliko škode po polji, po vitih in gozdih; posebno hudo je oklestil divje kostanje po mestnih drevoredih, po kterih leži cele kupe odkreh-njenili vej. Ravno tako je po gozdih. Ubogi tički, ki so si že gnjezda naredili! Mladi rod je vničen. Zato smo jih videli mnogo obupnih in plašnih okrog letati. Vendar dobro je to, da je sneg, mraz in dež uničil tudi hrošče (kebre), kterih bi bilo letos veliko, ker je „kebrovo" leto. — Povodnji so na več krajih, posebno planinska dolina je vsa pod vodo; enako je z ložko dolino na Notranjskem.
Največ škode je na ljubljanskem mahu, ki je ves pod vodo, ves le eno velikansko
jezero: Včeraj se je podala neka komisija tje, tudi okrajni glavar vit. Fladung je peljal se s pristojnim spremstvom. Sila mora biti že velika, ker je, kakor slišimo, magistrat poslal več centov kruha, da se razdeli med stradajoče, kterim je po vodi pot do sosedov in do mesta zaprta. Natanjčnejih poročil o tem dozdaj še nimamo. Ljubljanica, ki je v petek popoldne in v soboto zjutraj nekoliko vpadla, je soboto popoldne zopet narastla in bila v nedeljo in pondeljek vedno enako velika — znamenje, da tudi na mahu voda še ne pada. — Čeravno iz drugih krajev dozdaj še nimamo poročil, je vendar to gotovo, da bo škoda po tem vremenu strašno velika, kar je tem žalostneje, ker je že tako povsod revščina in pomanjkanje.
(Mil. knez in škof, dr. J. Zl. Pogačctr) so imeli 13. t. m., kakor piše „Vaterland", pri cesarju avdijenco. Danes ali jutro se zopet vrnejo v Ljubljano, v četrtek pa prično kano-nično obiskovanje po farah okolice ljubljanske.
(Naznanilo.) Zborovanje občnega zbora delničarjev banke „Slovenije bode 6. junija t. 1. popoldne ob 4. uri v čitalnični dvorani v Ljubljani. Ker je točka 5. programa za delničarje in za stvar zelo važna, naj se tega zborovanja delničarji vdeleže, kolikor je le mogoče. Obrok za vlogo delnic je v smislu §. 24. bankinih pravil do 31. tekočega meseca.
(„Turški list",) nadaljevajoč obrekovanje narodnih poslaucev, v sobotni številki napada večino deželnega zbora zato, ker je sklenila napraviti na Dolenjskem nižo kmetijsko šolo. Se ve, da „turškemu listu", kakor njegovim patronom, ta šola ni po volji, ker jim ni nič po volji, kar je deželi in narodu na korist, iu ker bi bila taka šola slovenska, v kteri bi se odgojevala slovenska „glasovalna živina" („Stimmvieh"), kakor pravi „turški list." Kdor je tako surov in neotesan, da naše volilce imenuje „nationales Stimmvieh", s takim se ue moremo spuščati v daljne razgovore. Kaj, ko bi mi vse tiste, ki nemčurje volijo, tako imenovali! Kje bi že bili, je-li gospod državni pravdnik?
(V seji odbora družbe kmetijske 7. t. m.), v kteri je c. k. dvorni svetnik vitez Roth zastopal deželno vlado, c. k. dvorni svetnik in deželni glavar vitez Kalteuegger pa dež. odbor, se je pred vsem obravnaval dopis si. ministerstva kmetijstva, kteri določuje državno podporo za letošnje leto, namreč 5700 gold. skupaj za povzdigo govedoreje, za napravo vodnjakov in pa povzdigo mlekarstva. Odbor je po daljem razgovoru določil, koliko navedene subvencije naj se obrne za nakup goveje živine, koliko pa za vodnjake in mlekarstvo. Ko bode si. ministerstvo rešilo odborove predloge, se bodo razpisali oklici. — Za napravo in vzdrževanje šolskih vrtov se bode razdelilo 600 gold., za nakup ruskega lanu 650 gold. in za nakup ovac 200 gold. — Po poročilu predstojnika podružnice metliške gosp. Ilomača, da je vodnjak v Bistrici v črnomaljskem okraji pravilno dodelan, je odbor dovolil, da se dotični občini izplača druga polovica državne podpore s 100 gold. — Naznanilo c. k. gozdnega nadzornika gosp. Šarnagelna, da hoče marljivo občino Gol, ki je prosila gozdnih drevesic za zasadbo pašnika, zdatno podpirati z drevjem, je bilo radostno na znanje vzeto. — Na znanje se je dalje vzelo poročilo, ktero je od družbe kmetijske šlo do si. ministerstva kmetijstva zarad podpore onih ljudskih šol, na kterih se učijo nauki kmetijstva; temu poročilu se je dodal statistični pregled kmetijskih nadaljevalnih šol na Kranjskem, ki ga je družba kmetijska prejela od c. k. deželnega šolskega sveta, in družba
kmetijska je pri tej priliki poprijela krepko besedo o potrebi, da se na tukajšnji c. k. pre-parandiji popolnoma prestroji nauk kmetijstva, ako se hoče pričakovati, da v kmetijstvu bolje podučeni učitelji pridejo na ljudske šole po deželi naši.	,,Nov."
(Slovensko gledišče.) Gospica Podkrajškova je po vsi pravici pričakovala sijajnega vspeha benetice, posebno glede na lansko benefico. .Ozir nje obžalujemo, da se jej nada ni v vsem spolnila, česar je bilo gotovo tudi prav zimsko vreme kolikor toliko krivo. Vendar je bila gospica pri nastopu živahno sprejeta in z venci obdarovana. O igri smo v tej saisoni že poročali, igrana je bila skoro po vsem tako, ka kor prvi pot, tedaj bi se le ponavljali, ako bi o predstavi vnovič obširneje poročali.
(Nemško gledišče) je za prihodnje leto prevzel neki vodja Fritsche, a pod tem pogojem, da oper ue bo spravljal na oder. Nemško gledišče vkljub nemčurskega prizadevanja vidno peša, kmalu ga ne bo nič.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe. V lavant. škofiji: Čč. gg. župnika Anton Šerf in Štefan Trafela sta stopila v stalni pokoj; razpisani ste tedaj fari Vseh svetih in Selnice do 9. jun.
—	Milostljivi knez in škof lavantinski so v torek 9. maja s č. g. kanonikom Kosarjem po srečnem potovanju v Rim in po Laškem prišli domu.
—	Telegrafična postaja v Ribnici se bo z novim letom popustila, pošta na Viru pod Kamnikom, kteri je pretila enaka nevarnost, ostane še za naprej.
—	V Trstu sta dva koncerta hrvaškega umetnika Ivrežme gledišče „Mauroner-jevo" 9. in 11. t. m. tako napolnila, da nihče ne pomni, da bi bilo kedaj tako natlačeno poslušalcev, ktere je umetnik kar elektrizoval. Včeraj je dal koncert v slovenski čitalnici.
—	Lutrovsk list: „Der Oesterreichische Protestant" je začel v Celovcu izhajati. Vedno so resnične besede Gospodove, da otroci tega sveta so modrejši, kakor otroci luči v svojem rodu. Protestantje in liberalci imajo veliko veliko listov, pa spoznavaje važnost časnikarstva vstanavljajo še nove, katoličani pa jih imamo primeroma silno malo, in še ti se preslabo podperajo!
—	Mešani vlak iz Beljaka v Celovec bo počenši s 15. majem odhajal zvečer ob 7. uri 40 minut, kar bo ljudem mnogo ugajalo.
—	Hiittenberško-železninsko društvo ima 27. maja v Celovcu občni zbor. Delničarji so jako razsrjeni nad opravnim svetom, ki neki slabo gospodari.
—	Žrebce štajarsko 3- do 71etne kupuje ministerstvo za poljedelstvo do konca maja in sicer po deželni komisiji v Gradcu. (Landes-Commission für Pferdezucht in Graz.)
—	Zarad O r o ž n o v e g a spominka bil je 17. aprila shod dariteljev. Prišlo jih je okoli 20. G. Lipoid je poročal o denarstvenih zadevah ter naznanil, da mu je došlo 125 gl. in da je pri č. g. dekanu Potočniku shranjenih 20 gl. Po daljnem razgovarjanju bil je sprejet ta-le nasvet: „Spoštovatclji pokojnega pesnika in župnika Valentina Orožna, zbrani v Mozirji 17. aprila 1876 zarad porabe za stavljenje spodobnega spomineka nabranega denarja sklenejo: spominek se ima v cerkveni zid pri sv. Frančišku vzidati; ali pa tako, da je proti škodi po vremenu okovarjen, tedaj s posebnim obokom. Če le mogoče, se naj spominek v cer-
kveni predveži postavi in sicer na sredi stene. Spominek se mora izdelati iz marmorja in se imajo čč. gg. kanonik Orožen, profesor dr. Gregorec in profesor Janko Pajk v Mariboru naprositi, da v sporazumljenji z g. Jož. Lipol-dom v Mozirji, s č. g. dekanom Potočnikom v Gornjemgradu za postavljenje spomineka s pristojnim napisom poskrbijo. Ob enem se naj omenjeni gospodje v Mariboru naprosijo, da blagovolijo do razkritja spominekovega prirediti brošurico (če mogoče s sliko), ki bo obsegala životopis rajnega pesnika, potem pesni iu druge od njega zapuščene spise. Brošura se ima iz nabranega denarja tiskati dati. Gospoda Lipoid in Goričar prevzameta razprodavanje brošure; skupljeni denar se ima za spominek porabiti. Omenjeni gospodje bi naj tudi poskrbeli, da se literarna zapuščina zbere in za slovenski narod ohrani. Zanašajoč se na domoljubje mariborskih gospodov se zaključi, da se nabrani denarji 125 gl. g. kanoniku Orožnu pošljejo, ki jih ima za omenjeni namen obrniti; isto velja o denarjih pri č. g. dekanu Potočniku shranjenih. Odkritje ima slovesno biti. Ako brošura utegne več stati, kakor je nabranega denarja, se gg. Goričar in Lipoid zavežeta, potrebni denar nabrati do 200 gl. Sploh se izdavanje brošure iskreno priporoča izvoljenim gospodom. Napis na plošči ima posebno tudi naglašati, da je rajnemu kot pesniku spominek postavil slovenski narod". Navedeni sklep se je eno lasno sprejel in shod končal.
— Gora razpoknila. Prebivalci Ko teljske vasi na znožju gore sv. Uršule na Koroškem, piše „SI. Gosp.", imajo od bele sobote sem priložnost opazovati redko prikazen v naravi. Isti dan se je namreč šenturšulski sosedna gora po sredini več kakor 30 sežnjev na široko razcepila. Že več časa poprej se je v gori slišalo neko strašno ropotanje, tulenje in gromenje; naposled je skalovje razpoknilo, da se je daleč na okrog zemlja stresla. Pri tej priliki je bilo mnogo skal po več sežnjev kvišku vgnanih in ob enem se je iz odprtine vlil potok črne grde vode, ki še sedaj ni celo odtekla. Tudi znotranje tulenje v gori se včasih ponavlja. Mnogo ljudi prihaja čudne prikazni gledat in ugibat po njenih uzrokih. Nekteri mislijo na vulkanske moči, drugi pa pravijo, da je letošnja preobilna snežnica podzemeljske votline in vodnjake preveč napolnila in si naposled šiloma iz ječe pot napravila; in to je najbolj verjetno. Kar se pa govori o desetem bratu, potem o starem prerokovanju, da bodo zarad tega Kotlje vtonile, je vse prazna vera.
Eksekutivne dražbe.
17.	maja, 3. Jak. Trenta-vo iz Navina (620 gl.). — 3. Matija Grželj-evo iz Volč (724 gl.).
—	3. Fr. Sevcr-jevo iz Dolenje Košane (1270 gl.), VBe v Postojni. — 2. Gašpar Pleš-evih dedičev iz Kateč (1530 gl.) v Kranjski gori. — 3. Matija Levc-evo iz Bris (120 gl.) v Litiji. — 3. Pavel Kapelj-evo iz Kala (925 gl.) v Postojni.
—	3. Jan. Lovšin-ovo iz Goriče vasi (2110 gl.) v Kibnici. — 3. Marije Friškovc-eve iz Slivne (1843 gl.). — 3. Tom. Prijatelj-evih dodičev iz Ribnice (700 gl.), obe v Litiji. — 2. Jeronim Curk ovo iz Lož (2400 gl.). — 3. J. I'remerl-ovo iz Porečja (3050 gl.), obe v Ipavi. — 3. Jak. Golobič-evo iz,Krvaveega vrha v Metliki.
18.	maja. 3. Marije Radclj-cve iz Malih Crešnjic (1090 gl.) v Zatičini. — 2. Vili Kos-ovo (60 gl.) v Ljubljani. — 2. Jan. Petrič-evo (700 gl.) v Ložu. — 2. Giovani Stalitz-evo (125 gl.) v Ljubljani. -
Stajarske.
17. maja. J. Erjavec v Gomili 6220 gl. Sim. Holdinar v Karčovini 2340 gl. Juri Hercenjak v Ilerdni 4600 gl. Luk. Senešič v Stoprčah 530
gl. (3). Jož. Žešcrko v Polenšaku 1150 gl. (2). Marija Novak v Središču 250 gl.
18.	maja. Ana Urek v Stari vasi 3150 gl. Štef. Kieser v Starivasi 9951 gl. Jož. Sanderly v Celju 25.860 gl. (2). Antonija Binder v Statten-bergu 4626 gl.
19.	maja. Blaž Jelen v Sedlašku 1690 gl. Jan. Sima pri Ptuju 24.000 gl. Jan. Urbas v Für-stu 1694 gl. (3). Jan. Ilofbauer v $marji (2). Anton Vrečko v Voletini (3.) Jož. Stadler v Le-sičnem 1078 gl. Jan. Türk v Varnici (2). Tomaž Fras pri sv. Benediktu. Fr. Knuplež v Gasteraji 1600 gl. Aut. Stipčič v ltoginski gori (2).
TelcKrafičui- «lenurne cene 15. maja. Papirna renta 65.80 — Srebrna renta 69 85 — lSfiOletuo državno posojilo 110 50— Bankin« akcije 848 — Kreditu, akcije 136-10 — London 119.90 — Örwbro 102.70 — Ces. kr. cekini 5-65 — 20frankov 9'.55.
Preniemba stanovanja. Primarij med. in kir.
dr. Pestotnik
stanuje odslej na šentpeterskem predmestji hiš. št. 18 (v Levcevi hiši) in ordinira od 2.—3. ure popoldne. (29-3)
Častiti duhovščini
in cerkvenim predstojništvom
podpisani vljudno naznanja, da izdeluje po najnižji ceni raznotere
cerkvene üaramente
Kazule z nepravimi francoskimi bortami od 15 do 50 gld., z zlatimi bortami od 50 gld. naprej. Pluvijale od 38 gld. naprej. Dalmatike (par) od 46 gld. naprej. Obhajilne štole od 3 gld., borze pa od 2
gld. 60 kr. naprej. Bandera, velika, iz svilnatega damasta, stanovitne barve, s podobo in 4 čopi (cofi) od 110 gld., mala pa od 35 gld. naprej.
Baltlahine od 48 gld. naprej. Antipendiume za pred sv. Ilešnje telo od
9 gld. 40 kr. naprej. Velume od 8 gld. naprej. Mrtvaške prte od 17 gld. 60 kr. naprej. Birete od i gld. 30 kr. do 3 gld. Pobiralne pušice od 3 gld. naprej.
Tudi naznanjam, da imam za vse te reči domačega in francoskega blaga na izbero in da si bom prizadeval vsa naročila točno in vestno izvrševati. Po sv. Rešujem Telesu tudi jemljem v popravo stare poškodovane paranienle.
Po želji č. g. naročnikov oskrbim za bandera tudi križe, zvezde, nosilne palice itd.
131 ltasp,
]4_4) izdelovatelj cerkvenih paramentov iu
cerkvenik (mežnar) stolne eorkve.
(Stanuje v semeniškem poslopji hŠ. št. 283.)
V Kokri pri šrangi se daje
hiša v najem,
pripravna za gostilno. Kdor jo želi v najem vzeti, uaj se oglasi pri posestniku Matiji ILcčevai'-ji na Zgornjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. (30 — 2)