JjjA_J
številka 1 četrtek, 6. januarja 1994 90 tolarjev
Leto 1993je vzelo slovo in se za vedno zapisalo v zgodovino. Kakršno je bilo, je bilo, za nazaj se stvari ne da spreminjati!
Poslovili smo se od njega, tako kot se spodobi: V mislih smo ga v trenutku zavrteli kotfilm. Vsak zase najbolj ve, kaj je v tistem trenutku videl. Film, ki bi si ga želel ogledati še enkrat? Film, ki bi ga, če bi ga lahko, že kar na začetku zamenjal s čim bolj zanimivim, bolj sprejemljivim, bolj prizanesljivim, bolj veselim.. ?
Smo pa ohranili z jemanjem slovesa od starega leta Slovenci in z njimi seveda tudi Velenjačni še eno narodno posebnost, ki jo negujemo že nekaj let. Kaditi se mora za njim in seveda pokati! S petardami smo ga odgnali in ne bo ga več nazaj. Prav mu je! Sicer pa, saj nekaj podobnega čaka tudi tega, ki se ga prve dni, že po navadi, vsi veselimo.
Najdaljšo, najbolj noro, najlepšo ali kakršno noč že hočete, smo preživeli. Eni doma, eni v tujini, eni v hotelih, ki so bili tokrat pre-
A
( * UlfBUMtt S\	•
sentljivo dobro zasedani. Znašli smo se vsak po svoje. Veliko jih je bilo, ki so v novo skočili na velenjskem Titovem trgu v organizaciji Mladinskega kluba in Radia Velenje. V 94. nas je pospremil podpredsednik skupščine občine Velenje Anton Lo-vrec s spodbudnimi mislimi, igrali so Šaleški fantje, zadnje sekunde staremu pa je odštela Suzana Kok.
Zaželeli smo si naj različne stvari. Največkrat mir, srečo, zdravje. Mi k temu dodajamo nekaj, kar vam morda doslej še ni zaželel nihče, pa je za osebno srečo nadvse pomembno: imejte in zagovarjajte tudi v letu 1994 svoje mnenje!

Uredništvo
V drugI polovici tedna bo razmeroma toplo In večinoma suho vreme.
Občina Velenje
Doslej najmnožičnejši odhod
Leto, ki se je ustrašilo petard!
Lepe trenutke med novimi sovrstniki, prijetno življenjsko izkušnjo jim je pred odhodom v učne centre zaželel Bojan Trnovšek
tfoto.jp)
Radio Velenje
Postavili tudi antene
Bližamo se velikemu trenutku - otvoritvi novih radijskih prostorov. Vsa oprema je že v novih studiih (sedaj bomo imeli dva), v torek pa smo s pomočjo velenjskih gasilcev, delavcev RTV - Oddajniki in zveze iz Ljubljane in Franca Seveija, na sleme strehe na Starem trgu 15 v Starem Velenju, kjer so naši novi radijski prostori, postavili še antene.
V torek je sekretar Občinskega sekretariata za notranje zadeve Bojan Trnovšek pripravil pred stavbo Območnega štaba za teritorialno obrambo v Velenju sprejem za fante, ki so včeraj in danes
oblekli vojaško uniformo. Za pol leta bodo njihovi drugi domovi centri za usposabljanje v Slovenski Bistrici, v Ljubljani - Polje, Novem Mestu, v Postojni. Eden med njimi pa se bo uril v šoli Uprave za notranje zadeve v Tacnu.
Šesta oziroma sedma generacija mladih vojakov iz občine Velenje je bila najštevilčnejša doslej. Razlogov za to je več. Nekateri na takšen način vsaj začasno rešijo težave z zaposlitvijo, drugi si želi-
jo to dolžnost opraviti čimprej iz drugačnih razlogov.
■ (tp)
Občina Mozirje
Za 32 bodočih vojakov iz mo-zirske občine so v torek zjutraj sprejem pripravili na sedežu občinske skupščine, zgornjesa-vinjski fantje pa bodo vojaški rok služili v Slovenski Bistrici in Ljubljani.
■ OP)
Z novim letom cestni tolar
Ljubljana - Od 1. januarja letos v Sloveniji zbiramo tako imenovani cestni tolar. Kljub temu se maloprodajna cena motornega bencina in dizelskega goriva zaenkrat ne bo spremenila, čeprav so to mnogi pričakovali. 16 namenskih odstotkov bo namreč vlada pokrila s prerazporeditvijo davka. Namenski denar za ceste bomo v Sloveniji zbirali do leta 1999, v teh šestih letih pa naj bi ga bilo za 600 milijonov dolarjev.
■ bš
Mikon v stečaj
Mislinja - Negotovost Mikona in njegovih delavcev je naposled končana. Na temeljnem sodišču v Mariboru so pred koncem leta sklenili stečajni postopek za omenjeno mislinjsko firmo, katere delavci so precej časa štrajkali. Za stečajno upraviteljico so imenovali Sonjo Kralj iz Slovenj Gradca.
■ B.M.
Bo kulturi bolje?
Celje - V CeUu naj bi letos le zaživel sklad za kulturo. O njem so resneje spregovorili lani ob gledališkem spektaklu na Starem gradu (Herman Celjski), vendar je ideja morala še preko birokratskega kolesja. Po dokončnem dvigu rok poslancev občinske skupščine naj bi sklad res zaživel, predvsem tisti, ki delajo v kulturnih sredinah, pa od njega veliko pričakujejo. Pomenil naj bi tudi možnost uresničitve večjih kulturnih projektov.
■ f
Ogrevanje na plin
Celje - V Celju so pred novim letom odprli pomembno pridobitev, novo kotlovnico. Kot energijo uporablja plin, kar pomeni nov korak k zboljšanju celjskega ozračja. Novo kotlovnico so uredili v območju nekdanjega kombinata LIK Savinja.
■ f
Letos še brez doma?
Celje - Čeprav je pred meseci kazalo, da bodo v Celju že za to zimo uredili zavetišče za brezdomce, je zdaj to vprašljivo. Ureditvi takega doma ob Dečkovi cesti namreč nasprotujejo v bližnjem vrtcu, to pa je zazdaj edini objekt, ki bi ga lahko na hitro uredili v primerno bivališče za brezdomce. Dokončne besede o tem, ali ga bodo tu uredili ali ne, že ni; čas pa teče.
■ f
Manj krvodajalcev
Žalec • V mesecu decembru so bile v žalski občini tri krvodajalske akcije. Na Vranskem je kri darovalo 96 krvodajalcev, v Preboldu 145 in v Žalcu 138, kar je skoraj petdeset manj kot v prvi letošnji akciji. Razveseljivo pa je, da je v žalski občini vedno več mladih krvodajalcev. Za letošnje leto načrtujejo v žalski občini 12 krvodajalskih akcij, po dve na Polzeli, v Žalcu, na Vranskem, v Šempetru in v Preboldu ter po eno v Grižah in Libojah.
■ -er
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
VIŠJA DOVOLJENA PREKORAČITEV STANJA NA TEKOČEM RAČUNU
Poleg vsakodnevnih izdatkov za tekoče potrebe, nas lahko danes presenetijo tudi izdatki, kijih nismo predvideli in ki presegajo naše finančne zmogljivosti. Imetnikom tekočih računov so neprijetna' presenečenja prihranjena, saj lahko koristijo limit, ki dovoljuje prekoračitev stanja na tekočem računu. Ker življenjski stroški še zmeraj naraščajo, smo se v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. odločili, da spremenimo višino avomatskega limita na tekočem računu, ki od 1.1. 1994 dalje znaša
20.000,00 SIT.
Sprememba bo razvidna v izpisku o stanju na tekočem računu. Prepričani smo, da bo omenjena sprememba razveselila marsikaterega imetnika tekočega računa in da bodo medsebojne vezi postale še trdnejše.
Iz dela velenjske vlade
Sanacija
degradiranega prostora
Na predlog uprave za urejanje prostora, je velenjska vlada na zadnji seji obravnavali terminski plan priprave in sprejema ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora vobčini Velenje ter druge naloge v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor.
Po tem programu naj bi bili prostorski ureditveni pogoji v skupščini dokončno sprejeti do 10. julija letos.
Odpis dohodnine
Na zadnji lanski seji so člani velenjske vlade ugodili prošnjam sedeminpetdesetim občanom za odpis dohodnine za leto 1992 v skupni višini nekaj več kot 516 tisočakov. Prav toliko pa je bilo tistih, ki so jim prošnje zavrnili.
I Veseli december je bil "ta prav"
| aM*»«*«»*»«»«j«*w«!i)aM«*ft*tt
j Za vsakega otroka j nekaj
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
*»MM*«a«tta*a«att«BK«M«BB««««iiji
Novosti
predvsem pri popustih
Od začetka letošnjega leta veljajo nekatere novosti na področju prostovoljega zdravstvenega zavarovanja. Sprejela jih je konec lanskega leta Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Kot pravijo na velenjski izpostavi omenjenega zavoda, so novosti rezultat izkušenj, največ pa jih velja za popuste in vsebino paketov.
Do popusta so po novem upravičene osebe, ki so darovale kri več kot 10 - krat v preteklem letu (prej 20 - krat). Omenimo naj še 10 - odstoten popust glede na plačilo letne premije. Prej je namreč znašal ta le odstotek.
Med paketi je nov paket koristnega zdraviliškega zdravljenja. Ta je podoben paketoma oddih A in B, vendar gre pri tem za 14 dnevno zdravljenje, zavarovalnina zanj pa znaša 150 - odstotkov od povprečne cene nemedicinskega dela v slovenskih zdraviliščih. Čakalna doba za izplačilo zavarovalnine je za paketa oddih in koristno zdraviliško zdravljenje 6 mesecev, ob plačilu letne premije pa le tri mesece.
Tisti, ki nameravajo koristiti pravice iz paketa zobna protetika celota, bodo po novem morali prej predložiti v potrditev predračun, kajti le na osnovi tega mu bo zavarovalnica izplačala zavarovalnino, ki je enaka povprečni ceni zobozdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji. Za material dobijo zavarovanci povijeno nabavno ceno zobnoprotetičnih materialov in tudi zlata, če je ta nadomestek iz tega materiala. Čakalna doba za paket zobna protetika celota je sedaj eno leto, najkrajša doba zavarovanja pa pet let.Zavarovanci, ki so sklenili prostovoljno zavarovanje za časovno neomejeno obdobje, jim tega sedaj ni treba podaljševati. Na sedežu izpostave se lahko oglasijo samo zaradi uveljavljanja olajšave. Seveda, če niso koristili nobene pravice iz paketa, za katerega so se zavarovali. Tisti, ki pa so se zavarovali le za eno leto, je najbolje, da sklenejo ponovno zavarovanje pred iztekom roka. Le tako se bodo namreč izognili čakalni dobi.
Pa še na nekaj naj opozorimo. Od 1. januarja letos dalje so višji tudi odstotki doplačil k cenam zdravstvenih storitev. Za zdravljenje v tujini bo treba po novem namesto odstotka doplačati 3 odstotke od vrednosti računa, prav toliko za najzahtevnejše operativne posege. Doplačila za zdravila s pozitivne liste znašajo po novem 25 in ne le 20 - odstotkov, 5 - odstotkov več tudi za zdravila z vmesne liste. Doplačilo za zobno protetiko je iz prejšnjih 55 porastlo na 58 - odstotkov. Če se zavarujemo za paket popolnega zdravstvenega zavarovanja, se vsem doplačilom izognemo. _■ tp
Nadpovprečno število šoloobveznih otrok
Velenje - Med razlogi, daje finančno stanje v osnovnih šolah v občini Velenje slabo, je tudi ta, da imamo nadpovprečno število šoloobveznih otrok. Pred Velenjem sta samo Ljubljana - Čenter, zaradi številnih šol v samem središču, in Škofja Loka. Na tretjem mestu s 1-3',-27 % učencev od vseh prebivalcev paje občina Velenje. Večji delež šoloobvezne populacije v skupnem številu vseh prebivalcev zahteva tudi več sredstev za izvajanje tistih dejavnosti, v katerih nastopajo šoloobvezni otroci.
■ bš
Stopili smo v novo leto in za seboj pustili še en Veseli december, ki otrokom v občini Velenje pričara lepe trenutke, jih obdari in razveseli.
Prav vsak otrok je občutil vsaj delček tega dogajanja, kaj natančno jim je ponudila Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pa nam je povedala sekretarka Tinca Kovač:" Veseli smo, da nam je vse, kar smo načrtovali, uspelo in da so bili predvsem otroci zadovoljni, ko so pričakovali te praznične dni v decembru, obiske vseh treh pravljičnih oseb. Uspelo nam je, da so vsi trije bili v mestu in da so nekateri otroci dobili tudi darila od njih.
Prireditve in obdaritve so potekale od srede decembra, prireditev paje bilo res cel kup. Predvsem za predšolske in šolske otroke, prvi so bili tudi obdarjeni. Dobili so priljubljene zajčke. Preko 2400 paketov smo jim razdelili. Pa še 90 paketov za begunske otroke, ki bivajo pri družinah v naši občini. Pripravili smo 26 prireditev za predšolske otroke, ki so bile organizirane po krajevnih skupnostih po vsej občini in ob tej priliki bi se rada vsem izvajalskim skupinam zahvalila, da so bile tudi letos pripravljene nudit otrokom prijazne, pravljične predpraznične dneve. Hvala lepa vsem, ki so nam pomagali pri izvajanju teh programov po krajevnih skupnostih; tako našim aktivistom kot posamezniki iz vodstev krajevnih skupnosti.
Organizirali smo tudi prireditve za vse šolarje v občini. Ogledali so si 13 filmskih predstav in 7 gledaliških predstav. Bili so veseli, vendar si želijo, da bi bili obdarjeni tudi oni."
Ob koncu nas je seveda zanimalo, kako bo z Veselim decembrom v prihodnje. Leto kar prehitro mine in kar naenkrat bo tu že letošnji. Bo ostal tako vesel, kot je bil doslej? "Jaz upam, da bomo odrasli pametni, da bo ves Veseli december ostal za naše otroke. Zakaj to govorim? Pametni zaradi tega, ker ta program ni zastonj, pogojujejo ga določena finančna sredstva. Zato apeliram na naše poslance, da bodo našli denar v velenjski občini za vse naše otroke tudi za letošnji Veseli december."
PoIeg^OZPM Velenje so se za vesele decemberske dni potrudili tudi v Kulturnem centru Ivana Napotnika, kjer seje v času novoletnih počitnic vsak dan dogajalo kaj vsem zanimivega. Zato tudi obisk ni izostal.
■ bš
ZGORNJESAVINJSKI KRVODAJALCI ZA ZGLED
- Po številu krvodajalcev sodi mozirska občina v sam slovenski vrh. Svojo pripravljenost pomagati ljudem v stiski Zgornjesavinjčani nenehno potrjujejo na rednih krvodajalskih akcijah in če je treba, tudi na izrednih. To je pokazala tudi decembrska izredna akcija v Nazarjah, na katero je prišlo 283 krvodajalcev.
■ foto: Ciril Sem
Pa smo v novem
Pravijo, da naj bi za letošnje leto le veljala tista stara dobra pesem "Saj po novem letu bolje bo". Z raznih vrhov smo pred koncem lanskega leta slišali toliko optimističnih napovedi, da se je to nekaterim zdelo že kar sumljivo. Nekaterim je namreč stvar sumljiva, če se na isti valovni dolžini ujamejo politiki in ekonomisti. In so kar ostrmeli, ko je gospod Mencinger podprl optimistične napovedi Drnovška. Navadnim ljudem pa, ki v vseh takih stvareh le ne vidijo zgolj politike, je to vendarle navdalo malo več volje, vsaj malo prepričanja, da smo menda le stopili iz najglobjega jarka.
Svetlikalo naj bi se tudi na našem ožjem območju; pa ne le zato, ker bo bolj jasno, ko bodo
koncem leta začele delati odžvepljevalne naprave; tudi ne, ker se naj bi vendarle zbistrile vode. Tudi sicer naj bi se položaj podjetij ustalil, pa čeprav je res, da tako globoko kot ponekod drugod ni nikoli zabredel. Eni pravijo, da po zaslugi tega, ker so naši vidni možje pravočasno spoznali, kam plovemo in so ustrezno naravnali vesla, drugi omenjajo zgolj srečno okoliščino, da imamo tako industrijo. Kar je včasih slabo, je lahko kdaj tudi dobro.
Velenjska mlada vlada napoveduje tudi siceršnji preporod na najrazličnejših področjih. In to kljub temu, da so tu tudi taki, kiji ne obetajo veliko srečnih delovnih dni. So torej tudi taki, ki po dokaj vroči jeseni napovedujejo še vročo pomlad, če že ne kar zime. Še bolj pestro bo gotovo "najbližji" sose-
di, kjer jim je božič odnesel Rnnča. Zlobneži pravijo, da je posledni udarec dobil zato, ker je napovedal tesnejše sodelovanje z velenjsko občino. Še ena pikra pač; vsi namreč vemo, da je bila kupa polna že prej.
Seveda bo to tudi leto, ko se bodo - pa je to vsem všeč ali ne -in ali je to (že) potrebno ali ne, še bolj razvnele bitke o občinah, okrajih, pokrajinah in morda še o kakšnem imenu, ki ga zazdaj niti ne omenjamo. Slišimo, da so brez osnove načrti, da bi se velenjska občina razpadla le na tri nove občine, saj želijo nekateri zadržati nekaj stare avtentičnosti in kot samostojno občino ustoličiti tudi Staro Velenje. Vsem to seveda še zdaleč ni všeč, saj bi bila to res stara, pa še zdaleč ne nebogljena občina. Tega, da bi jim pripadala
policijska postaja in star bencinski servis sicer ne naglašajo radi, toda ob čem starem bi dobili tudi precej novega.
O vsem tem, kar se bo dogajalo pri nas, bomo zdaj, ko imamo več televizij, tudi bolj(e) obveščeni. Pa ne le zato, ker imamo več televizij, tudi več televizorjev bo prihajalo iz naših tovarn, saj naj bi se Velenje ne ponašalo le z dvema televizijama, ampak tudi dvema tovarnama televizorjev. Da bo le na njih videti kaj dobrega!
Saj še ni prepozno, če za vse to, kar bomo počenjali na najrazličnejših področjih, rečemo: srečno. Pa pamet v roke. Sicer ima lahko obnovolet-ni optimizem kaj slabe temelje.
m Kr
Termoelektrarna Šoštanj
Cilj - celovita ekološka sanacija
Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v šoštanjski termoelektrarni ob zaključku lanskega leta so poudarili, da nadaljujejo s celovito ekološko sanacijo in da bodo naredili vse, da izgradnjo odžvepljevalne naprave četrtega bloka zaključijo še letos. V tem letu pa morajo pričeti tudi z gradnjo podobne naprave na petem bloku. S tem bodo dosegli, da bo njihovo obratovanje ob koncu leta 1996 ekološko neobremenjujoče. Da časa za odlašanje resnično ni več, dokazuje tudi pravnomočna sodba sodišča, ki je prizadetim odškodo-vancem prisodilo odškodnino zaradi vplivov, ki jih Termoelektrarna povzroča s svojo proizvodnjo.
NAJPOMEMBNEJŠA NALOŽBA LANSKEGA LETA - ODŽVEPUEVALNA NAPRAVA ČETRTEGA BLOKA
Na področju ekoloških naložb je bilo leto 1993 prelomno za šoš-tanjsko termoelektrarno s tem pa tudi za vse prebivalce Šaleške doline in njene bližnje okolice. Stekla je namreč izgradnja odžvepljevalne naprave četrtega bloka, vredna okoli 142 milijonov nemških mark. Doslej je šlo vse po načrtu, zato vodstvo termoelektrarne pričakuje, da bodo dela končali do konca letošnjega leta. Zagotoviti pa bodo morali še 900 milijonov tolarjev lastnih sredstev.
Pred poskusnim obratovanjem bodo sanirali še hladilni stolp in dimnik četrtega bloka ter opravili celovit remont tega bloka, ki je bil načrtovan že za lani, pa so ga zaradi uskladitve priključitve bloka na
odžvepljevalno napravo prestavili.
Celotno gradnjo objektov odžvepljevalne naprave na četrtem bloku vodi podjetje CEE, ki ga je leta 1991 ustanovila TEŠ v sodelovanju z Elektroinštitutom "Milan Vidmar." V njem imata vsak po 47,5 odstotkov deleža, preostanek pa deset delavcev omenjenega inštituta, TEŠ in firme CEE.
KMALU SKLENJEN KROGOTOK TEHNOLOŠKIH VODA
Lansko jesen so se v šoštanjski termoelektrarni lotili še ene pomembne naložbe, zaprtega krogotoka transportnih voda z odlagališča pepela s katerim bodo preprečili nadaljnje onesnaževanje velenjskega jezera in reke Pake. Zima jim je nekoliko prekrižala načrte, tako da so se dela zavlekla v letošnje leto.
V PRVEM POLETJU VELIKE POTREBE PO TERMOENERGIJI
Slovenijo je pestila v lanskem prvem polletju huda energetska suša. Hidroelektrarne niso dale toliko kot je bilo predvideno, težave pa so imeli tudi v Krškem. Prav zato so narastle potrebe po termoenergiji iz Šoštanja.
Po prvotno načrtovani elektroenergetski bilanci naj bi v Šoštanju lani proizvedli 2.731 GWh, kasneje so to številko dvignili na 3.160 GWh. V prvem polletju je bila proizvodnja skoraj 39 odstotkov nad planirano, potem pa so potrebe upadle, tako da so lani spustili v omrežje 3.034 GWh električne
energije za kar so pokurili 3.719.100 ton premoga. Pogosto so zaradi tega prekomerno onesnaževali okolje in morali po veljavnem občinskem odloku proizvodnjo kar 23 krat omejevati.
ZA LETOS BOLI
UMIRJENA
PROIZVODNJA
Sprejeta je že tudi elektroenergetska bilanca za letošnje leto, po kateri naj bi v Šoštanju letos proizvedli 2.772 GWh, za kar bodo pokurili 3,3 milijona ton premoga. Pri načrtovanju proizvodnje zaletos so upoštevali tudi zaustavitev bloka štiri v času med 17. aprilom in 30. avgustom, ko je predviden remont in priključitev na odžvepljevalno napravo.
VELIKE LIKVIDNOSTNE TEŽAVE
Četudi so delovni rezultati dobri,
se v šoštanjski termoelektrarni nenehno ubadajo z likvidnostnimi težavami. V preteklem letu so imeli kar 169 dni blokiran žiro račun in bodo poslovno leto sklenili s skoraj pet milijardami in pol tolarjev izgube.
Vzrok za izgubo je odpis terjatev za neplačano električno energijo iz leta 1992 in v nepriznani amortizaciji. Kot kaže se bodo likvidnostne težave nadaljevale tudi letos, saj jim ELES priznava za letošnjo proizvodnjo dobrih 20 milijard tolarjev, načrtovani stroški pa bodo presegli 24 milijard.
Težav torej ne manjka, vendar pa je vloga šoštanjske termoelektrarne v slovenskem prostoru vse bolj odmevna, saj je tista, ki najpogosteje rešuje energetske težave. Upajmo, da se bo to tudi videlo pri čimprejšnjem začetku gradnje odžvepljevalne naprave še na petem bloku.
■ Mira Zakošek
Gorenje Trgovina širi mrežo zastopstev
Tudi za viličarje Clark
Ob generalnem zastopniku za Slovenijo za traktorje Zetor in male gospodinjske aparate Tefal je postalo Gorenje Trgovina zastopnik tudi za prodajo viličarjev Clark. Pogodba, ki stajo podpisala direktor Gorenje Trgovina Alojz Kovše in prodajni direktor firme Clark za Evropo Udo Bottcher določa, da bo lahko Gorenje Trgovina prodajala viličarje tudi v države Južne in Vzhodne Evrope.
Pri proizvodnji viličarjev na električni, dieselski in plinski ro«on, nosilnosti do 42 ton, ima firma Clark iz nemškega MLihlheima 40-letno tradicijo. Dolgoletne izkušnje, nenehne izboljšave in računalniško vodena proizvodnja zagotavljajo viličarjem od 15 do 20 let živ-ljenske dobe. Od leta 1992 je lastnik firme Clark ameriški koncem Terex Corporation iz Kentuckyja.
Firma Clark ima, kar zadeva strategijo trženja, nadvse zahtevne pogoje za dodelitev zastopstva. Po mnenju vodstva firme Gorenje Trgovina ta zahtevna merila v celoti izpolnjuje, organizirano ima servisno mrežo (viličarje Clark bo se.rvisiral Gorenje Servis), poslovne povezave pa bodo omogočale pri nakupu viličarjev ugodne finančne aranžmaje.
Pogodba o zastopstvu za prodajo viličarjev Clark so predstavniki Gorenja Trgovina in firma Clark iz Zvezne republike Nemčije, ki je eden od vodilnih proizvajalcev dvigalnih naprav v Evropi in Ameriki, podpisali potem, ko so se v Gorenju Gospodinjski aparati odločili za zamenjavo viličarjev. Odločili so se za Clarkove viličarje, saj so analize in testiranja viličarjev šestih največjih svetovnih proizvajalcev dale prednost prav viličarjem Clark. Odločilne pri tem so bile tehnične karakteristike, zanesljivost in konkurenčnost.
Turizem v Šaleški dolini
Gradbeni inženirji
Postaja vse večja stvarnost in tehniki povezani
Zadnje dni minulega leta so tisti, ki že dalj časa poudarjajo, da je v čistejšem okolju tudi več možnosti za razvoj turizma v občini Velenje, predstavili nov turistični prospekt Šaleške doline. Ta predstavlja turistično zanimive lokacije in dosedanjo ponudbo doline, hkrati pa priča o tem, da postaja dejavnost stvarnost in s tem res prednostna gospodarska panoga nadaljnjega razvoja velenjske občine.
Projekt sta skupaj pripravila občinska vlada in velenjska Turistična zveza in je torej predstavitveni dokument krajev Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Topolšice. Besedilo je obogateno s slikovnim materialom, ki predstavlja turistično zanimive lokacije in njihovo obstoječo gostinsko, kulturno in športno -rekreativno ponudbo. Priložena je tudi turistična karta.
Na predstavitvi prospekta v prostorih restavracije Jezero v Velenju so udeleženci spregovorili
o dosedanjih aktivnostih za razvoj turizma. Tako je predsednik velenjske vlade Srečko Meh poudaril, daje v minulem letu Šaleška dolina doživela pozitivne spremembe na področju ekologije, in sicer z uresničevanjem sanacije tistega dela gospodarstva, ki je doslej najbolj ogrožal in obremenjeval prostor. Možnosti za razvoj turizma so s tem večje. Povezava s širšo celjsko - koroško regijo ni zgolj slučajna. Kot tudi ne priključitev Šaleške doline k projektu "pohorski dežnik". Po
mnenju Sreča Meha bo prostor velenjske občine ostal turistično enovita celota, nc;gledc na bodočo lokalno samoupravo.
Nadaljnji korak na tej poti je -po mnenju enega od izdelovalcev turističnega projekta velenjske občine in Šaleške doline Alojza Hudarina - ustanovitev turistično - informativnega centra.
Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, je v svojem govoru poudaril pomen skupnega nastopa in določene strategije razvoja, kajti to prinaša
uspeh. Pri tem so seveda pomembni še natančni programi in vključevanje posameznikov vanje. Zveza podpira prizadevanja velenjske občine na področju turizma, obljubil pa je tudi, da bo napel vse moči, da bi jih podprli tudi ustrezni organi na državni ravni.
Stane Bizjak z državnega Ministrstva za gospodarstvo (strokovnjak za turizem) je ob tej priložnosti podrobneje predstavil projekt "pohorski dežnik" in kraje, ki se s svojo ponudbo navezujejo na Pohorje. Med njimi je tudi Šaleška dolina. Ob tem je menil, da morajo turistični delavci v velenjski občini posledice industrializacije predstaviti kot znamenitost skozi turistično ponudbo. Vendar bo vse to premalo, če ne bodo uspeli (ne samo v občini Velenje, ampak tudi širše) dvigniti zavest ljudi, da bodo ti spoznali, da se od te panoge da tudi živeti.
Velenjska vlada se v razvoj turizma v Šaleški dolini aktivno vključuje, saj je poleg sodelovanja pri pripravi prospekta (izšel je v nakladi 30 tisoč izvodov) oblikovala še projektni svet, hkrati pa objavila javni razpis za zbiranje ponudnikov za pripravo in izdelavo razvojnega projekta turizma v Šaleški dolini. V omenjeni svet so povabili tudi strokovnjake ministrstva za gospodarstvo, saj želijo, da bi razvojni dokumenti sledili usmeritvam nacionalnega programa razvoja turi/ma.
tp
Čeprav je v gradbeništvu še vedno kritično, se vendar marsikje že kažejo znaki oživljanja in prestrukturiranja dejavnosti. Tako so med drugim menili gradbeni strokovnjaki zbrani na decembrski skupščini Društva gradbenih inženirjev in tehnikov DGIT Velenje.
Predsednik društva, ing. Matija Blagus, sicer tehnični direktor GIP Vegrad Velenje je med drugim povedal: "Delovanje društva je pomembno za razvoj stroke, strokovno izpopolnjevanje gradbenih tehnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov, ki se vključujejo v gradbeno branžo, tako pa tudi za medsebojno sodelovanaje gradbenih podjetij in posameznikov.
Čeprav je na listini članstev veliko članov društva (sedaj 85, le nekaj let nazaj več kot 150), je aktivnih bistveno manj. Vendar je boljše, če je društvo manj številčno a učinkovito.
Zastavljen program izvajamo v sodelovanju s sponzorji, z gradbenimi podjetji ter skrbimo za strokovno izpopolnjevanje gradbincev. Gradbeništvo bo mogoče že kmalu v novem razmahu - na to se moramo pripravljati tudi zdaj, ko je še kriza."
Na rednem letnem zboru so ocenili delo v minulih treh letih in začrtali delovne smernice za prihodnje leto.
Za predsednika DGIT Velenje so ponovno izvolili dosedanjega predsednika ing. Matija Blagusa iz GIP Vegrad iz Velenja.

1
slovne novice
•	Od Gospodarske zbornice Romunije smo prejeli ponudbo različnih produktov, kakor tudi povpraševanje po prehrambenih proizvodih, gospodinjskih aparatih, električnih aparatih ter strojih za prehrambeno industrijo ter predloga kooperacijskega sodelovanja.
•	Na podlagi določil vlad Slovenije in Avstrije o izven linijskem prometu so s 1.1.1994 potrebna samo za avtobuse, ki izpolnjujejo določene varnostno tehnične oz. ekološke predpise.
•	V Uradnem listu Slovenije z dne 21.12.1993 je bila objavljena UREDBA o uporabi sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Češko. V Uradnjem listu RS z dne 27.12.1993 je bila objavljena UREDBA o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Slovaško.
■ Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Velenje
Zahvala
Tudi v minulem letu so bili mnogi invalidi kot posamezniki ali člani velike družine Društva invalidov Velenje deležni razumevanja in pomoči družbe ali bolje rečeno posameznikov, obrtnikov, podjetij, ustanov in tudi strank in drugih zvez, združenj in društev.
Zato se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali našim invalidom ali našim članom.
Vsem želimo v novem letu mnogo zdravja in še nadaljnega razumevanja tegob in težav invalidnih ali trajno bolnih oseb.
Vsem našim članom, tudi drugim invalidom, bolnim ljudem pa voščimo, da jih novi ukrepi naših voditeljev ne bi še bolj prizadeli in, da bi vsi v slogi in miru živeli!
■ Lojzka Zaleznik, predsednica 10 Dl Velenje
Zveza društev upokojencev Velenje
"Bilten" za vse in vsakogar
Z vstopom v novo leto je Zveza društev upokojencev občeine Velenje poskrbela za 12.številko svojega "Biltena", ki ga lahko upokojenci že dobijo na sedežih svojih matičnih društev in hkrati poravnajo članarino za leto 1994. Tokratno glasilo seveda ni kar tako. Upokojenci lahko v njem najdejo vse programe za letošnje leto, obenem pa pomeni vabilo vsem, da
čim bolj množično sodelujejo v vseh sekcijah in kar najbolj tvorno pomagajo pri uresničitvi njihovih programov, prav tako k uresničitvi programov posameznih društev in zveze v celoti, kar bo vsem v veselje in korist.
Zveza društev upokojencev prav tako vljudno vabi vse upokojence, ki še niso člani društva, da se včlanijo in
s tem povečajo veliko družino, ki v občini Velenje šteje že preko 6.000 članov. To bo vsekakor lep prispevek k skupnim prizadevanjem, da upokojenci ohranijo pridobljene pravice iz pokojninske in invalidske zakonodaje.
Seveda Zveza društev upokojencev občine Velenje želi vsem veliko sreče in zdravja v letu 1994.
Majhen, mlad, zahteven, a prijazen kolektiv oblikovalcev želi zatočišče skrbne peruti Idealne tajnice.
Nobene posebne izobrazbe ne pričakujemo - zgolj prijaznost, ustrežljivost in urejen izgled. In ker ste idealna, seveda znate osnovno pogovorno angleščino, imate vozniški izpit m niste sovražnik računalnikov.
Prosimo, če nam lahko pošljete Vašo ponudbo s kratkim življenjepisom na naslov
Studio REBERNIK
Efenkova 61,* 63320 VELENJE
do petka, 14. januarja 1994, ko bomo z vsemi prijavljenimi opravili kratek spoznavni pogovor.
Vljudno vabljene!
CIMOS CITROEN
SERVIS IN PRODAJA
AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOVLEKA AVTOTRGOVINA AVTOMEHANIKA
JOŽE MURŠIČ Žarova ulica 7, 63320 Velenje tel., fax: 063 856 - 852
PRODAJA IN SERVISIRANJE CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL CITROEN!
VSI, KI SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP AVTOMOBILA V MESECU JANUARJU NE BOSTE DOBILI LE DOBREGA VOZILA, AMPAK ZA NAGRADO ŠE CELOLETNI BREZPLAČNI SERVIS !
Del. čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
VLJUDNO VABLJENI!
VEL
SPECIALNO VARILSTVO IN MONTAŽA d.o.o.
5 V/V IV	Družmirje 20, 63320 Velenje, Slovenija
Filozofija in strategija podjetja VEL ■ VAR
Mehmed Bečič: "Izobražujemo in usposabljamo varilce za varjenje po vseh postopkih."
Stroj za razrez s plazmo
Stroj za varjenje s pulzirajočim
storitve, kijih nudimo pa moram omeniti: varjenje konstrukcij, cevovodov, plinovodov, nerjavečih jekel, obarvanih kovin in zlitin ter vse vrste trdih navarjenj. Opravljamo tudi plazemski in plamenski razrez. Na področju izobraževanja, na intenzivnih tečajih varjenja, usposabljamo varilce po vseh postopkih, pripravljamo jih na atestiranje, predlagamo in izdelujemo tehnološke postopke varjenja ter svetujemo."
Registrirani so kot d.o.o.. So specializirana firma za izvajanje varilskih del in montažo. Ne ukvarjajo pa se samo s takimi varilskimi deli, kijih lahko opravi vsak, ki se malo spozna na varjenje. Ukvarjajo se z deli, kjer se zahteva zelo visoko varilsko znanje in deli, ki zahtevajo poseben tehnološki pristop in se izvajajo na modernih varilskih strojih.
Direktor podjetja VEL - VAR, Mehmed Bečič, danes z veseljem ugotavlja, da jim je prvotno postavljeno poslovno filozofijo uspelo zadržati ves čas, od vsega začetka. "Tako danes VEL - VAR nudi tržišču marsikaj. Če malo podrobneje predstavim usluge in
Kakšno je bilo leto 1993?
V lanskem letu so se pojavili kot neposredni izvajalci več odgovornih del ali pa so bili prisotni kot kooperanti z drugimi partnerji. Da so bili uspešni, dokazuje podatek, da so jih njihovi poslovni partnerji angažirali tudi letos.
Leto, ki seje izteklo, jim bo ostalo v spominu tudi po tem, da so se posodobili z novimi stroji. "Rad bi omenil, da v naših prostorih razvijamo, izdelujemo in preizkušamo celo paleto zelo zanimivih izdelkov in elementov. Zaenkrat so to šele prototipi, ampak že v kratkem računamo, da bodo ti elementi postali zan-
imivi posebej za RLV, Vekos, TEŠ in za individualne uporabnike. Velike možnosti pa se nam nakazujejo tudi pri izvozu na tuja tržišča", pravi Mehmed Bečič, direktor tega podjetja. Tako kot je ponosen na delo, ki ga opravljajo, pa je razočaran nad nekaterimi dejstvi. "Naši prostori so v nekdanjem EFE, kar pomeni, da smo takorekoč na dvorišču Rudnika lignita Velenje. Do danes pa se pri nas še nihče ni oglasil, že zato, da se spoznamo. V prostorih, ki se imenujejo Inkubator, opravlja proizvodno dejavnost pet podjetnikov, ki smo zaposlili 22 brezposelnih delavcev. To občini ne pomeni nič! Tako sklepamo zato, ker še do danes ni nihče prišel pogledat, kaj počnemo, kaj šele, da bi nam na kakšen način kdo pomagal."
Kako naprej?
Zdaj si v VEL - VAR postavljajo vprašanje, kako naprej! Po načrtu, ki so ga izdelali, so računali, da bo konec tega leta samo pri njih zaposlenih deset delavcev. "Zdaj se sprašujemo, komu na čast? Sploh če vemo, da eno delovno mesto danes stane od 25 pa do 100 tisoč nemških mark."

6. Januarja 1994
Vsakemu posebej in vsem skupaj: iskrena hvala!
Za iskrico v otroških očeh
Prazniki so za nami. Dedek Mraz in Božiček sta šla počivat za eno leto, mi pa se v teh dneh spominjamo vseh lepih daril in vseh lepih misli, ki sta jih prinesla.
da smo lahko slehernemu od 207 otrok, ki bivajo v obeh zbirnih centrih, v vrečko dali čokolado, več mandarin, pomaranč in jabolk, pa še kaj drugega so našli notri. Igrače, ki smo jih zbrali,
lenje, jabolka, joj, koliko jih je bilo, jim je namenila Era Velenje, bistro Vlasta je prispeval cel karton coca col in mandarin, velenjski Izvršni svet pa jim je namenil 300 kilogramov jabolk. Te smo jim odpeljali čisto posebaj. Strozak Marica in Benč sta pripeljala veliko igrač, s katerimi se zdaj že igrajo vsi tisti najmlajši, ki obiskujejo vrtec.
Bilo pa vas je veliko posameznikov, ki ste vsak po svojih močeh namenili kakšen pri-boljšek zanje. Vsako stvar smo s posebno toplino namenili njim. Vedeli smo in tudi ti otroci so ve-
ponšek, Jožice Krajnc, Antona Repa, Ivana in Marije Gla-senčnik, družine Jug, družine Menih, Herme Groznik, Justine Hudales, Karla Cretnika, Sonje Urk, veliko vas je bilo, ki ste želeli ostati anonimni...Ko pa nam je pri koncu že malo zmanjkovalo moči, in ko se nam je zdelo, da so nekatere vrečke še premalo polne, želeli pa smo, da so vse enako, smo na pomoč pri-skočili še: Stane Vovk, Mira Zakošek, Tatjana Podgoršek in Milena Krstič - Planine.
Vsem skupaj in vsakemu posebaj se za iskrico v očeh, ki smo
Namenjene so bile tudi begunskim otrokom. Tistim, ki jim ni dano, da bi novo leto pričakali v krogu svojih staršev tam, kjer so doma in kjer je najlepše. V novo leto so skočili v dveh zbirnih centrih v Velenju. In tem ste bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje pripravili presenečenje, ker ste se odzvali našemu vabilu in jim namenili kos vaše praznično obložene mize.
V sredo, 29. decembra, je bilo v našem uredništvu kot v mravljišču. Pridno ste nosili pri-boljške zanje. Bilo jih je toliko.
smo podarili otrokom v obeh begunskih vrtcih. Veijemite, bili so presrečni! Njihove oči so bile radostne, marsikatera mati pa je zajokala.
Našemu vabilu so se ob mnogih posameznikih odzvala tudi podjetja in zasebniki: z Ljudske univerze so prinesli toliko lešni-kovih čokolad, da smo lahko skoraj vsakemu otroku poklonili eno, manjkajoče pa so prinašali posamezniki, iz Name Velenje so nam poslali toliko pomaranč in mandarin, daje bilo veselje! Mandarine zanje so prinesli tudi iz Zdravstvenega zavoda Ve-
deli, dastejim namenili del svoje človečnosti, zato smo bili veseli vsakega posebej, ki je tisto dopoldne prišel skozi naša vrata z darilcem v rokah: Nade Gačič, Anke Goršek, Jožice Za-
jo skupaj za trenutek prižgali, v našem in njihovem imenu, najto-pleje zahvaljujemo.
Uredništvi Našega časa in Radia Velenje
V prostorih našega uredništva smo napolnili 207 vrečk, za
vsakega eno
vašo pomočjo seveda, prižgali drobno lučko v očeh
Vsaj za trenutek smo jim, z
Iz šolskih klopi
"Vi samo berite..."
Članice knjižničarskega krožka smo imele izlet v Ljubljano. Poleg televizijske hiše smo si ogledale Cankarjev dom, v katerem je prav te dni potekal knjižni sejem. Novih, lepih knjig ni manjkalo. Z Uršo sva anketirali založnike, kaj mladim najbolj priporočajo za branje. Z veseljem so razkazali svoje knjige in nastal je tale seznam:
Sodobni evropski bonton, Počesane muhe (Slavko Pregl), Tretje dekle (Agatha Christie), Zaletenci, Fenomenologija (Tine Hribar), O duši (Aristotel), Zakrinkani trubadur (Vladimir Bartol), Trnovska mafija, Grad kralja Matjaža (Janez Stanič), Ta nori svet (Vladimir Janežič), Namesto koga roža cveti (Feri Lainšček), Leta za pet drugih (Janez Milčinski), Tesnoba (Ivan Potrč).
Neki založnik pa je dejal: "Vi samo berite od "Makarovičke", pa bo!"
Pri točilnem šanku sem nenadoma opazila sivolasega gospoda z brado. Zamišljeno je kadil pipo. Le kdo bi to bil? Prepričana sem, da sem ga že nekje videla. Še isti trenutek sem se spomnila. A svojim mislim nisem povsem verjela. "Kaj ni tamle Jože Snoj?" sem vprašala sošolki. Tudi onidve nista točno vedeli. Sklenile pa smo, da se bomo pozanimale. Odpravile smo se proti gospodu in že čez nekaj trenutkov se je izkazalo, da se nisem zmotila. Pred nami je stal gospod Jože Snoj iz mesa in krvi. Z veseljem je začel odgovarjati na vprašanja, ki so kar deževala. Tako je nastal naslednji intervju:
Kdaj ste začeli ustvarjati?
Ko mi je bilo devet let, sem napi-
sal neko pesmico. Ne spominjam se tistih verzov, vem pa, daje ta pesmica govorila o psičku in ptički. Njuno vsebino sem tudi ilustriral. Sploh pa sem kot otrok zelo rad bral.
Kdaj je izšla vašaprva knjiga?
Leta 1961. To je bila drobna knjižica z naslovom Mlin stooki.
Koliko knjig ste izdali?
Čez 40.
Na katera vaša dela pa ste najbolj ponosni?
Uh! Kar ne morem se odločiti. Za otroke bi to lahko bila knjiga Palčki so. Tudi Jutro sveta. No, za odrasle sem napisal nekaj romanov, kot je naprimerGlavžev hrib...
Kakšen je vaš delovni dan?
Sem v službi na Državni založbi, tako da mi dopoldnevi minejo tam. popoldne ali zvečer pa še kaj napišem.
Kaj bi počeli, če bi se še enkrat rodili?
Isto kot počenjam sedaj.
Odkod vam ideje?
Iz glave!
Kaj pa vaši hobiji?
Imam francosko ovčarko Riso s katero velikokrat tečem.
Vas bolijo roke od pisanja?
Ha, ha... Sploh ne! Pišem na računalnik.
Kaj menite o zdaj tako popularnih dinozavrih?
Bedarija! Premislite malo, zakaj so postali tako slavni in kaj je temu ozadje.
Z g. Jožetom Snojem bi se dalo še dolgo kramljati, a čas je preganjal tako nas, kot tudi njega. Prosile smo ga še za avtogram, potem pa smo se poslovile.
■ Lea Felicijan, 8b OŠ MPT Velenje
Verjemite mi!
Spoštovani ubežniki! Ne mislite, da nimamo srca in ne čustvujmo in žalujmo z vami. Res je, da vas mnogo ljudi zaničuje in si o vas izmišlja zgodbe, ki niso resnične temveč nesramne laži. Pomoči je veliko, a jo nekateri odvržejo. Najbrž z razlogi, ki so nam neznani... Tukaj ste z nami in dolžni smo vam pomagati, drugi bratje in sestre. Skušamo vam olajšati breme, katerega dolgo ne boste pozabili. Najbrž velika večina misli, da smo sebični in da se ne trudimo dovolj. Vendar pa je veliko takih, ki bi radi pomagali, a ne zmorejo. Zato pa mnogi pomagajo duševno z molitvijo. Morda boste sedaj rekli, da so to prazne besede. Rekli boste da besede niso od srca, da lažejo. Seveda je res da mi ne vemo, kako se resnično počutite, kajti vsega tega še nismo izkusili. A vseeno zelo dobro vemo, kaj se dogaja. Vemo, da so vam uničili vse in kjer ste dolgo prebivali. Uničili so vaša lepa mesta; vas oropali in z vami počenjali pošastne stvari. Izginili so tudi mnogi vaši bližnji, skratka, niso vas uničili samo materialno, ampak so poskušali zlomiti tudi vaša srca. Srca, ki so nosila v sebi veliko ljubezni, pa mostovi, ki so gradili zaupanje v sosednje narode, v vsakdanje sosede ali celo prijatelje; ti so se rušili ob tem razočamaju, polnem nasilja in smrti. Vendar vedite, da jih boste ustavili le, če boste močni v srcih in s tem dajali moč mladim fantom, pa tudi dekletom, ki so na fronti. Ne izgubite upanja, kajti le z upanjem smo lahko kos vsem težavam!
■ Barbara Jedovnicky OŠ MPT Velenje
mmmm**::	#	•	•
Kulturni dan na OŠ Bratov Mravljakov
Plesne delavnice
Otroci imajo v sebi skrite želje. Dostikrat se zgodi, da bi radi nekaj počeli, vendar sami ne vedo kaj. V šoli smo jim pripravili zanimiv kulturni dan - plesno delavnico. Veliko otrok seje razži velo v PLESNI DELAVNICI, ki jo je vodila zunanja sodelavka Nina Mavec. Sodelovali so učenci 6. razredov.
Nina jih je v prvem delu seznanila z zgodovino plesa. Lepo je opisala vse plesne tehnike. Učencem je pokazala plesne copate za balet, jazz in step. Ogledali so si tudi zanimiv film o plesu. V drugem delu pa so se učenci oblekli v telovadno opremo. Najprej so delali ob drogu osnove baleta, nato pa se naučili jazz kombinacijo.
Najlepše je bilo to, da so bili med dobrimi plesalci fantje. Otroci so uživali, sproščali in spoznavali osnove plesa. Veliko otrok je izrazilo željo, da bi bile še večkrat takšne plesne delavnice na šoli. Nekaj otrok pa je ugotovilo, dajih ples privlači, da se želijo še izpopolniti, zato bodo plesali še naprej v Ninini plesni šoli.
■	Brigita M. Kraj ni k
Vrtec za begunske otroke v velenjskem zbirnem centru
Da bo njihovo otroštvo lepše
Veliko je tistih, ki so vsak po svojih močeh prispevali, da so lahko v Velenju, v zbirnem centru za begunce, odprli prvi otroški vrtec za begunce v Slo-
v dveh skupinah, v Domu učencev pa 14 otrok.
"Pozabili bodo zadeve, zaradi katerih so prišli sem, vsaj del časa bodo preživeli v igri in od-
Takole so spremljali program svojih velenjskih sovrstnikov.
veniji. Nastajal je ob pomoči Unicefia, Svetovalnega centra iz Ljubljane, Vzgojno varstvenega zavoda Velenje...
Alenka Čas z velenjske Gimnazije, kije bila vseskozi zraven, od ideje pa do uresničitve, če se lahko temu tako reče, je rekla, ko je prišel ta velik dan, le to: "Zelo sem srečna. Čudovito! Sodelovalo je veliko ljudi, ki so pokazali	izjemno pripravljenost!"
Vrtec bo delal v dveh enotah: V Vegradovi enoti zbirnega centra ga bo obiskovalo 38 otrok
mislili težave," paje o tem rekel Črt Urbašek, vodja Zbirnega centra.
Najbrž se marsikdo po takšnem uvodu sprašuje, zakaj otroški vrtec za otroke, ki imajo po ves dan ob sebi matere, ki jih lahko varujejo in se z njimi igrajo, se jim posvetijo...Pa takšno misel takoj zavrneta dve vzgojiteljici iz Velenja, ki delata v Vrtiljaku, Marija Tratnik in Romana Justin. Na takšno vprašanje odgovorita z vprašanjem: "Pa veste, kako so nekatere matere teh otrok
obremenjene s svojimi težavami, s svojimi problemi."
V vrtcu bodo z otroki delale vzgojiteljice, begunke, pod strokovnim vodstvom delavk velenjskega VVZ.
Ob otvoritvi, v petek, 24. decembra, so otrokom pripravili program vrstniki iz Velenja. Kasneje so skupaj z Gledališčem iz Škotske sodelovali v pravljičnih aktivnostih, ki so jih pripravili nalašč zanje.
kel, da je ena sreča to, da so otroci dobili vrtec, dvoja sreča pa, da so ti otroci srečni.
Marija Tratnik iz vrtca Vrtiljak je bila tista, ki je veliko svojega prostega časa vložila v begunski vrtec. Zelo rada ima otroke. "Ne glede na to, kakšni so otroci, kakšen je njihov izvor, vsi morajo biti deležni srečnega otroštva in mislim, da smo jim danes ponudili nekaj, da bodo lahko srečnejši."
Šaban Nurič, predstavnik ambasade BiH v Sloveniji, v Velenju pa ga poznamo kot človeka, ki je za rojake, begunce naredil že veliko in se vsake drobne pozornosti namenjene njim, izredno razveseli, je bil tokrat, v tej sreči, skop. Le to je re-
Joj, koliko igrač!
Opremiti vrtec ni bilo tako preprosto. Opremo in igrače so zbirali po vseh enotah v Velenju, marsikatera vzgojiteljica paje kaj prinesla tudi od doma.
■ mkp (foto: vos)
OBČINA MDZIRB
Nezaupnica Izvršnemu svetu in predsedniku
Na zadnjem lanskem skupnem zasedanju so se poslanci mozirske občinske skupščine zbrali 23.decembra v nazarskem delavskem domu. Zasedanje je imelo dokaj nepričakovan razplet. Razplet pravzaprav, ki so ga mnogi že dolgo pričakovali. Ne samo, da so bili poslanci sklepčni, bilo jih je celo točno (43 od 63) dovolj za dvotretjinsko večino. Že uvod ji bil sila razburljiv, saj so dnevni red sprejeli šele po slabi uri in pol, razbur-ljivost pa je bila v tem, da so na dnevni red dodatno uvrstili glasovanje o nezaupnici Izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku Alfredu Božiču. Kljub dvotretjinski večini novega župana tudi tokrat niso volili, saj predsedujoči skupščine Dominik Miklavc ni imel nasprotnega kandidata, kakor
predvideva poslovnik, so pa njegova pooblastila soglasno potrdili še naprej.
Potem seje pričelo. Kakšne tri ure je trajala razprava o nezaupnici Izvršnemu svetu. Znova je bilo slišati veliko namigovanj, trditev in obtožb, največ seveda na račun predsednika. Alfred Božič je ponovno gladko zavrnil možnost, da bi odstopil, v prid temu pa je dejal, da mu nobene od obtožb še niso dokazali in da kazenska ovadba še ne pomeni krivde. Nazadnje je prevladalo mnenje, da skupščina ni porota in torej ne odloča o teži morebitnih kaznivih dejanj, lahko in mora pa obravnavati delo Izvršnega sveta in njegovega predsednika, da se lahko in mora ob vsem, kar se je zadnje mesece govorilo in dogajalo izreči, če mu še
Pred glasovanjem o nezaupnici je bilo v dvorani nazarskega delavskega doma dovolj zanimivo in razburljivo
zaupa.
Občinska volilna komisija je za
-tem opravila tajne volitve. Od 43 prisotnih poslancev jih je za neza-
upnico glasovalo 35, 8 pa jih je predsedniku in Izvršnemu svetu še izrazilo zaupanje. Predsednik je takoj po glasovanju zapustil sejo, poslanci niso sprejeli odstopa predsednika komisije za volitve in imenovanja Jakoba Presečnika, sprejeli so še odlok o začasnem financiranju javne porabe in se za tem razšli. Mozirska občina torej trenutno nima niti župana niti Izvršnega sveta.
Ob očitnem olajšanju mnogih .po izglasovani nezaupnici so poslancem mozirske občinske skupščine praznični dnevi kar prav prišli; za oddih pred "napornim" januarjem. Na dnevnem redu prekinjenega zasedanja je ostalo nekaj zelo pomembnih točk. Med drugim problematika Javnega podjetja Komunala Mozirje, o čemer se
mora občinska skupščina izreči takoj, prav tako osnutek občinskega proračuna, ki gaje predlagal dosedanji izvršni svet. Zdaj je treba takoj storiti dvoje: najprej izbrati novega mandatarja, nato potrditi nov Izvršni svet, ki mora pripraviti nov osnutek proračuna. Poslanci Skupščine občine Mozirje se naj bi torej v januarju zbrali vsaj dvakrat, če želijo svoje delo opraviti resno in odgovorno. Končno bi bil tudi že čas, da mozirska občina dobi župana, ne glede na novo lokalno samoupravo, kakršnakoli že bo, ali prav zaradi tega. Dan prvega zasedanja zborov občinske skupščine v letošnjem letu bo v teh dneh odločilo predsedstvo občinske skupščine.
•jp
Zgornja Savinjska dolina
it!)>!lll>lll!(ltilttl«i>
Kmetje ZA skupno zadrugo...
V Zgornji Savinjski dolini so 19.decemabra izvedli referendum, na katerem so se kmetje lastniki gozdov - člani bivšega TOK Gozdarstvo Nazarje odločali ZA ali PROTI pripojitvi k območni kmetijski zadrugi ZKZ Mozirje. Referendum je uspel in to pomeni ponovno združitev kmetijskega in gozdarskega zadružništva po 32 letih prisilne ločitve. Članov bivšega TOK-ajc 789, svojo voljo jih je izreklo 621, kar pomeni 78,7-od-stotno udeležbo.
Od VSEH vpisanih jih je za skupno kmetijsko-gozdarsko zadrugo glasovalo 562 ali 71,23 odstotka, proti jih je bilo 55 (6,97 odstotka), neveljavni pa so bili 4 glasovi (0,5).
Takšen izid je ključnega pomena za nadaljni razvoj doline, posebej seveda kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Oblikovanje zadruge,
takšne ali drugačne, so narekovala zakonska določila, ki so opredelila tudi 25.december, kot zadnji rok za priglasitev izvedenega postopka ustreznemu sodišču, sicer bi vsa lastni-
na začasno pripadla Zadružni zvezi Slovenije. Tako uspešno izrekanje je vsekakor velik izziv in še večja odgovornost vseh, da v največji možni meri upravičijo zaupanje in
...na Rečici ob Savinji PROTI samoprispevku
pričakovanja glasovalcev.
Prav tako v nedeljo je bil referendum tudi v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, na katerem so se prebivalci izrekali o uvedbi nove-
ga krajevnega samoprispevka. Referendum ni uspel, pohvale vredna je bila le udeležba. Od 1.836 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 1.492 ali
81,36 odstotka. ZA samoprispevek jih je glasovalo 515 ali samo 28,01 odstotka, proti pajihje bilo 945 ali 51,47 odstotka.
■y'p
V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji je bilo za podaljšanje referenduma zelo malo prebivalcev, udeležba ob tem zelo visoka, kar je gotovo vredno temeljitega razmisleka
Volilna komisija je svoje delo opravila, kakor se šika, po seštevku je bilo zadovoljstvo več kot očitno
Radioklub Mozirje
Vse več mladih članov
Mozirski Radioklub trenutno šteje 92 članov in kljub vsem težavam redno in uspešno deluje. Za večino težav seveda niso krivi člani sami, premagujejo pa jih z velikim veseljem in ljubeznijo do te dejavnosti. Delo v klubu je razdeljeno po interesnih dejavnostih posameznikov in skupin, te dejavnosti pa so kratkovalovna, ultra kratkovalovna in konstruktorska sekcija, klub pa ima sprejemno-oddajni sekciji tudi v Gornjem gradu in Lučah, ki s svojim delom obetata ustanovitev dveh novih klubov. V mozirskem klubu veliko časa in dela
namenjajo pridobivanju novih članov in so pri tem dokaj uspešni.
Konec minulega leta je konstruktorska sekcija, tudi na pobudo aktiva učiteljev tehničnega pouka, na vseh štirih osemletkah predstavila svojo dejavnost in izdelke z namenom, da učenci spoznajo uporabno vrednost posameznih elektronskih sklopov in elementov. Za podmladek skrbijo tudi drugače. V decembru je uspešno opravilo izpit za radioamaterja 17 kandidatov, pri čemer je razveseljivo, da so to večinoma mladi, ki zagotavljajo, da delo v klubu ne bo zamrlo.
■J P
Modna konfekcija Elkroj
Zgled, ki sam s sabo ni zadovoljen
Med večjimi družbenimi podjetji v mozirski občini je Modna konfekcija Elkroj edina, ki po poslovnih rezultatih sega nad povprečje. Poslovno leto so v Elkroju sklenili pozitivno. Kljub temu z rezultati niso niso preveč zadovol-
jni, čeprav bi lahko bili marsikomu za zgled. Že dejstvo, da so pretežno usmerjeni v izvoz veliko pove. Količinsko je razmerje med domačim trgom in izvozom 80:20 v korist izvoza, dohodkovno pa zaradi "lohn" poslov 60:40. Njihova
temeljna usmeritev je torej klasični izvoz, zaradi česar so v tujini že ustanovili lastno podjetje.
V tem uspešnem podjetju so lani za naložbe namenili kar 35 milijonov nemških mark, sem pa ni všteta naložba v najsodobnejši
krojilni sistem, ki so ga lani še uvajali, vse njegove prednosti pa se bodo pokazale letos in v prihodnjih letih. Zapisati velja tudi, daje povprečna starost kolektiva 28 let; povprečna mladost torej.
■/P
r — — — — — — — — — — —
Glasbena šola Nazarje
Koncert za dušo in
Vlado Parežnik
Tri desetletja ustvarjanja
Kmalu bo minilo 30
let, od kar je likovni umetnik Vlado Parežnik iz Mozirja v Velenju pripravil prvo samostojno razstavo svojih vinjet. Ncštevilne vinjete, ena lepša od druge, so nastale v teh treh desetletjih, okroglo obletnico pa bo Vlado Parežnik obeležil na svojstven način. Določeno število majic bo namreč potiskal s po desetimi različnimi vin-jetami in vsaka majica bo tako svojevrsten unikat in lep spomin, ki seveda ne bo namenjen komercialni prodaji. Ob tem bo umetnik v mozirski agenciji SKB banke uredil stalno razstavo.
•JP
_ I
Učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje že nekaj let
zapovrstjo navdušujejo številne ljubitelje glasbe. Več prilik si za te namene	v	^ffl^^^^^HH^RH
je vseh, ki jim je dobra glasba	|
pri srcu, najvidnejši pa je gotovo vsakoletni božično-novolet-
ni koncert v nazarskem	-^^^^^^^^kese^u
delavskem domu.
Tudi letos je bilo tako in koncert, na katerem so nastopili izbrani mladi glasbeniki iz H različnih razredov, je znova |
navdušil. Ne le navdušil, pred- Res, znanje, ki navdušuje J vsem je potrdil visoko raven
znanja in čudovit napredek, svojstven dokaz tega pa je bila že nabi- | to polna dvorana gledalcev v Nazarjah, ki z gromkim ploskanjem ■ niso skoparili, pa ne le zaradi ploskanja samega.
■J P 1

11
OBČINA ŽALEC
RDEČI PAJEK
Predbožično zasedanje žalske skupščine
Zvišan proračun za lansko leto
Lokalna tekma
V Žalcu manj krvodajalcev
V mesecu decembru so bile v žalski občini tri krvodajalske akcije. Na Vranskem je kri darovalo 96 krvodajalcev, v Preboldu 145 in v Žalcu 138, kar je skoraj petdeset manj kot v prvi letošnji akciji. Razveseljivo pa je, daje v žalski občini vedno več mladih krvodajalcev. Za letošnje leto načrtujejo v žalski občini 12 krvodajalskih akcij, po dve na Polzeli, v Žalcu, na Vranskem, v Šempetru in v Preboldu ter po eno v Grižah in Libojah.
■	-er
Tišina meditacije
Po dveh letih je bil klinični psihiater iz Begunj Viktor Gerkman decembra spet v Žalcu. Tokrat ne v knjižnici, ampak v dvorani kulturnega doma, kjer je bilo njegovo predavanje o meditaciji kot poti do resničnosti precej dobro obiskano. Predavanje je svojim siceršnjim obiskovalcem podaril ob božiču Zavod za kulturo.
■	rox
Večer plesa
Nekaj dni pred božičnimi počitnicami so se svojim staršem in drugim predstavili tudi vsi tisti, ki obiskujejo Plesno šolo na Ljudski univerzi v Žalcu. Prireditev v telovadnici žalske osnovne šole so poimenovali Večer plesa in pesmi, udeležil pa se jo je tudi Božiček, ki je male plesalce sicer skromno nagradil za njihov trud v zimskem semestru. Na sliki - pionirji plešejo angleški valček.
■	rox
Sejem bolj skromen
Novost tokratnih predprazničnih decemberskih dnevov je bil prednovoletni sejem po žalskih ulicah. Po zamisli organizatorjev naj bi sejemska ponudba zajela ne le stojnice ampak trgovine in lokale v celotnem mestu. Dejstvo pa je, da prvi tak sejem ni zaživel. Veliko stojnic je bilo praznih, trgovci in gostinci pa so se pritoževali (pomislite!) na pomanjkanje delovne sile. Priznati je treba, da jim tudi vreme ni bilo najbolj naklonjeno, verjetno pa bo naslednji tak sejem že bolj živahen.
■	rox
Obiskali Maistrova borca
Predsednik občinske borčevske organizacije Janko Cvikl in poizeiske krajevne borčevske organizacije Polde Ribič čestitata Albertu Repniku za novo leto
Sprejeli rebalans proračuna in lekarne - Nič o avtocesti
Zadnja skupna seja zborov občinske skupščine v preteklem letu je 23. decembra potekala v pravem predbožičnem vzdušju. Poslanci so namreč brez večjih zapletov sprejeli vse predloge in odloke, ki jih je pripravil izvršni svet, med drugim tudi rebalans proračuna za leto 93 in odlok o začasnem financiranju proračuna za prve tri letošnje mesece.
Tako je zdaj proračun za lansko leto povečan z 1,18 milijarde na 1,226 milijarde tolarjev, kar je tudi osnova za začasno financiranje vseh njegovih porabnikov v začetku novega leta. Razlog za to, da občinska vlada ni predlagala že sprejem proračuna za leto 94 pa je po besedah vodje odseka za finance Lojzeta Posedela v tem, da se že za nazaj s proračunskimi porabniki težko pogovarjajo, še teže pa je uskladiti njihove želje z možnostmi za naprej. Poleg tega je še vedno povsem nejasno, ali se bo lokalna samouprava v tem letu financirala na obstoječ ali nov način.
Občinski poslanci so nato potrdili odlok o imenovanju ulic v Preboldu in preimenovanju nekaterih ulic v Žalcu. Titov trg je tako postal Mestni, Kardeljeva ulica Savinjska, Kruševska ulica pa Trubarjeva. Brez pripomb so se strinjali tudi s preimenovanjem OŠ Vlado Bagat iz Braslovč v OŠ Braslovče, ter s pravopisnim popravkom imena šempcterske osnovne šole v OŠ Bratov Juhartov
odlok o začasnem financiranju za prvo četrtletje - Proti ustanovitvi javnega zavoda Celjske
f	,-^uSSSSSSM pa se takoj sprejme sklep o izločitvi
lekarn na območju žalske občine. Slednjega je podprl izvršni svet, prav tako pa tudi navzoči poslanci, ki so poleg tega še pooblastili izvršni svet za izvedbo postopka za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti v občini.
Čeprav še ni znano, ali bo septembra sedanja občina še obstajala, so poslanci za kraj praznovanja občinskega praznika določili Andraž, prav tako pa so sprejeli sklep o podeljevanju Savinovih odličij za dosežke na področju kulture.
Razrešili so dosedanjega komandirja policijske postaje KarolaTurkain potrdili imenovanje Zvonka Šmida na to mesto. Prav tako so potrdili dva odloka o spremembah prostorskih sestavin občine in sicer na področju mrliške vežice Gomilsko ter za območje Ločice pri Polzeli, kjer so predvidene nadomestne gradnje za vse, katerih objekti bodo porušeni zaradi gradnje avtoceste.
Poslanci so na koncu poslušali še informacijo o prihodnji lokalni samoupravi, izvršni svet pa jim je pripravil tudi informaciji o podelitvi koncesije za izgradnjo plinovoda v občini in o načrtih za dograditev čistilne naprave v Kasazah.
Preden so se razšli, so si nazdravili še s kozarčkom vina, kot se za predpraznične dni pač spodobi.
■ K. Rozman
Po končani seji so si poslanci nazdravili še s kozarčkom belega vina. Med njimi tudi finančnik Lojze Posedel in šempeterska ravnateljica Ivica Čretnik - vsaj na dobro sodelovanje,
če že denarja ni veliko
Šempeter.
O predlogu odloka o "kmetiji odprtih vrat" so odločali že na svoji prejšnji seji in ga vrnili v fazo osnutka ter javno razpravo. Tokrat so ga ob pripravljenih strokovnih pojasnilih na pripombe in samo z enim manjšim popravkom sprejeli v prvotni obliki. Tako bo v komisijo za potrditev "kmetije odprtih vrat" vključen tudi predstavnikTuristične zveze Spodnje Savinjske doline, tak status pa bo lahko dobila samo kmetija, na kateri je kmetijstvo glavni vir preživljanja in kjer bodo prodajali samo na lastni zemlji
pridelano hrano in pijačo. Prodajati bo možno samo doma pridelana vina iz domačega vinorodnega okoliša. Nosilcu te dejavnosti ni potrebno voditi poslovnih knjig, obdavčuje pa se na osnovi normiranih dohodkov.
Tudi o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne so poslanci razpravljali že novembra, ter predlog odloka prav tako vrnili v fazo osnutka. Glede na prispele pripombe je nato upravni organ pripravil dva variantna predloga. Po prvem bi pristopili k ustanovitvi javnega zavoda v Celju, po drugem
Po vseh napovedih se bo v letošnjem letu pričela volilna tekma lokalnih pretendentov na prestole lokalnih stolčkov. Da so se stranke kar resno pričele pripravljati na delovno leto, so potrdili Slovenski krščanski demokrati, ki so svojim volilcem in še nekaterim ostalim poslali zaupno voščilo ob novem letu in božičnih praznikih.
Vsekakor je leto 1994 nekako odločilno leto za vse ljudi širom Slovenije. V uspelem demokratičnem preobratu seje v zadnjih štirih letih zgodilo to, da si je republika, center Ljubljana, uspela prisvojiti tiste pozicije odločanja, ki so dodobra okrepili centralistične apetite vseh slovenskih strank in politikov. Kadar razmišljajo o razvoju Slovenije, se stranke prenehajo prepirati in pričnejo delati v korist barjecentrističnih sil. Vsi ostali politiki, imenovani lokalni veljaki, se še naprej pridno drobnjakarsko prepirajo in dopuščajo, da jim davčne, inšpekcijske in ostale službe izpred nosa odnašajo, vse kar je vrednega na cesarski dvor. In če je bil Franc Jožef cetralist, pa so ga zamenjali federalni oligarhični vrhovi, so nam danes nadrejeni mali ljubljanski bogovi. Pri tem je res, da gajeranjki Franc, naj mu bo lahka žemljica, kjer počiva, rad srknil kakšen polič dobrega štajerskega in primorskega vina, pa tudi v Beogradu smo znali svoj denar nazaj potegniti; v Ljubljani pa ni 'kšefta' za nas iz nerazvitih in 'zahojenih' področij. Tudi zato so te volitve v letu 1994 sila pomembne. Navzlic prebliskom in upanju centralistov si moramo po Sloveniji narediti predvsem močne regije, kjer moramo vsi trdno držati skupaj in občinske uprave, kjer bo jezik upravljanja predvsem enostaven in učinkovit. To bo v prvi vrsti pocenilo občinsko upravo, omogočilo razvoj deplasiranih centrov po naši majhni državici in končno onemogočilo pošastne apetite dosedaj najbolj požrešnega centra, ki smo ga Slovenci v svoji dosednji zgodovini nezasluženo prejeli.
■ Tekst & Foto: Tea Rinček
Pri Občinski organizaciji zveze borcev NOV Žalec so se odločili obiskati najstarejše člane borčevske organizacije. To dolžnost so prenesli na krajevne organizacije, posebne pozornosti Občinskega odbora in krajevnih organizacij NOV pa sta bila deležna dva izmed njih. To sta 95-letni Albert Repnik s Polzele in 91-letni Ivan Antloga iz Gotovelj, ki sta izmed redkih še živečih Maistrovih borcev. Med obiskom je beseda nanesla tudi na zgodovinske dogodke, ko so potekali boji za severno mejo.
■ Besedilo in slika: -er
Rekli so
« ®s m se » *
Janko Kos iz Ložnice:
"Žal ugotavljam, da poslanci tega sklica skupščine verjetno ne bomo dočakali nove komunalne deponije. Ena od mojih tokratnih zamer je, da zopet nismo izkoristili tistih 5 milijonov tolarjev v proračunu, ki so bili namenjeni za to deponijo. Porabili smo 2 milijona tolarjev, deponije pa nimamo. Če pri reševanju tega problema ne bomo bolj učinkoviti in za to ne bomo porabili ustreznih sredstev, je nikoli tudi ne bomo imeli. Drugje naših odpadkov ne bodo sprejemali, prav tako pa ni primerno, da se sedanja deponija širi. Še vedno je treba računati z grožnjami krajanov, da bodo to deponijo zaprli in mislim, da tako policija kot drugi organi pregona temu ne bodo nasprotovali"
■ rox
Koledniki iz
Kamnika
Oddana
koncesija za plinovod
Na svoji zadnji seji v preteklem letu je žalski izvršni svet podelil koncesijo za izgradnjo omrežja za distribucijo zemeljskega plina ter za upravljanje z njim družbi z omejeno odgovornostjo Europlin iz Trbovelj.
Prvi javni razpis za dodelitev koncesije v juliju ni uspel, saj sta prispeli samo dve ponudbi, javno odpiranje ponudb iz drugega razpisa pa je bilo opravljeno oktobra. Poleg Europlina sta ponudbi poslala še Slovenski plinovodi iz Ljubljane ter Alea iz Celja. Komisija za izvedbo razpisa in oddajo koncesije je po pregledu vseh ponudb in po razgovoru z vsemi tremi podjetji ugotovila, daje ponudba Europlina dobro pripravljena, razdelana in daje konkretne odgovore na vsa v razpisu zastavljena vprašanja. Tudi finančno, rokovno in tehnično je ugodnejša od ostalih.
■	rox
Za uspešno sodelovanje
Konec decembra sta skupščina občine Žalec in izvršni svet pripravila v žalskem hotelu tradicionalno srečanje podjetnikov, bančnikov, predstavnikov krajevnih skupnosti, strank, predstavnikov družbenih dejavnosti ter novinarjev. Namen srečanja je bil po besedah predsednika izvršnega sveta Borisa Krajnca ta, da si sproščeno nazdravijo in zaželijo uspešnega sodelovanja tudi v novem letu. V svojem govoru je precej kritično ocenil minulo leto, ki so ga zaznamovali proces lastninjenja, preoblikovanja lokalne samouprave ter iztekanje mandata sedanji občinski vladi.
■	rox
Napovedali so
'm«% % m	«
Tone Rozman, predsednik sveta KS Gotovlje:
Kljub močnemu dežju so 23. decembra v Žalcu nastopili Koledniki iz Kamnika. Nekaj lepih domačih pesmi so zapeli pred gostiščem Marjola, Savinjko in Namo, čeprav jih je poslušalo le malo predvsem mimoidočih ljudi. Nato so odhiteli na svoj naslednji nastop.
■ rox
"Mislim, da smo v naši krajevni skupnosti v preteklem letu kar precej naredili. Med pomembna dela sodi posodobitev dela ceste Zalog - Sv. Jedrt v dolžini 500 m, uredili smo makadamsko cesto v Vrhe in odvodnjavanje, v izdelavo smo dali načrt kanalizacije za vasi Zalog, Gmajna, Gotovlje za priključitev na kole-ktor Žalec, gasilci so uredili svoj dom na Sv. Jedrti in svoj matični dom v Gotovljah, urejena pa je bila tudi zunanjost mrliške veže..."
■ Besedilo In slika: -er
Osamljen Božiček
V četrtek, 23. decembra, je deževalo kot za stavo. Zato je moral Božiček, ki so ga v goste povabili Zavod za kulturo, žalsko turistično društvo in mestna skupnost, ostati v predverju kulturnega doma. Kočijo, s katero naj bi se popeljal po mestu, so odpovedali, otrok, ki bi ga prišli obiskat tja, pa	,
skoraj ni bilo.	H
Božiček je kljub temu svojemu spremstvu in še nekaj drugim navzoči m povedal pravljico o palčku Prismuku.
S čokolado in bomboni je nagradil tiste, ki so pravilno odgovorili na njegove uganke ali zapeli pesmico.
Več sreče z vremenom in obiskovalci je imel Dedek Mraz, ki se je tako 28. kot 29. decembra lahko s kočijo popeljal po lepo okrašenih mestnih ulicah.
■ rox
1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
J
SREČANJA
' F1 ® ™ M V ........'.......'..............-.......k...
Marija Kovačič iz Velenja
88 m Hs SS SE
"Optimizem me drži po koncu!"
So med nami ljudje, kineželijo biti "zvezde", čeprav bi si glede na svoje delo in prizadevanja to zaslužili. Marija Kovačič, ravnateljica osnovne šole Šmartno v Velenju, je gotovo med njimi.
Vedno vedrega obraza, vedno z lepo besedo na pravem mestu. Najbrž ni takšna le zaradi okolja, v katerem dela, ampak: "Takšna sem pač, iz takšnega testa. Življenje meje že marsičesa naučilo. Po naravi sem veseljak od nog do glave. O, ja, me že kdaj kaj grize. Vendar drugih ljudi s težavami pač ne obremenjujem. Sem med tistimi, ki trdijo, da je težavo treba prespati, rešitev pride naslednji ali še kakšne dan kasneje. Tudi izgubo moža sem morala preživeti, preboleti sama, ne namesto mene kdo drug," pravi. Optimizem, dobro voljo ji poleg sinov vlivajo učenci šole ter dogodki v zvezi z njenim razvojem.
Naj si bo vprašanje še tako osebno, Marija vedno vplete v odgovor svojo službo. Zanjo ločnice med zasebnim in službenim življenjem skorajda ni. Njene misli so premišljene, globoke, besede kot da izbira, čeprav se na pogovor posebej ne pripravlja. Kar pove, ni zlagano. Preveč hitro bi seji morebitna neiskrenost poznala na obrazu. "Osnovna šola je pri prenavljanju metod dela črpala iz izkušenj šol s prilagojenim programom. Nič hudega, le škoda, da smo v naših programih sedaj zastali. Z veseljem pa ugotavljam, da se obzorja ljudem, ki nas obdajajo f i v velenjski občini, bistrijo. Postajamo del skupnega vsakdana, del te družbe. Saj
skem času z vsem mogočim: mož kot zdravnik, fanta spet zase. Dogovor, da ne bodo "sužnji stanovanja", je vseh obveznosti kot žene, matere, gospodinje sicer ni razbremenil. Malo ali precej pa ji je pomagal, daje lahko službi namenila več časa kot bi ji lahko sicer. Notranje bogato pa je tudi zaradi učencev samih. "Tudi ti te posredno učijo in trdim, da odkar se zavedam svoje stroke, se učim od njih. To je bogastvo."
Ima kaj prostega časa? Če bi si ga vzela, bi ga zagotovo imela. Velika fanta ima in kar pogosto se "zanaša", da bodo odšli danes tja, jutri drugam. To je njen prosti čas. "O,tudi za ročna dela, ki jim pravim dušna telovadba, si ga vzamem in še za eno skrito stvar. Rada kaj napišem. A, to ni za javnost. Rada zapojem, sem v prijetni družbi,... Skratka, nikar se bati zame, kaj bom počela, ko bom v penziji."
Zanjo pravzaprav ni nobena želja nekaj posebnega, saj si ne želi nič drugega, kar si ne bi želela vsaka mati za svoje otroke. Zase pa le zdravja in optimizma.
Življenje je življenje. Ne pusti se držati na povodcu, ampak prav nasprotno. Še prevečkrat rado skrene s poti. Vsaj pri mnogih je tako. Pušča pa za sabo sledi, ki so nekomu v ponos, drugemu malo manj. Naj si bo Marija še tako skromna, sodi v prvo skupino. Po lastnih zaslugah ali družno s sodelavci, učenci in še kom.
Naj ob koncu zapišemo še to: tako notranje bogato kot je njeno življenje, je bilo tudi srečanje z njo. Še veliko takšnih, pa bo svet za vse lepši.
■ tp
Milica Zupan iz Mozirja
"Moj likovni svet je moja sreča!"
O Milici Zupan kot (danes že upokojeni) učiteljici iz Mozirja govore generacije otrok in njihovih staršev. In to same "lepe reči". O Milici Zupan kot slikarki tisti, ki se na umetnost barv spoznajo. Tudi ti same "lepe reči". Prav zaradi teh "lepih reči" smo se v minulih predprazničnih dneh povabili na klepet. Milica seje rade volje odzvala.
Upokojenka je, stara 57 let, zadovoljna s tistim, kar ji je na njeno pot nasulo življenje: zaradi družine, ki jo obdaja, vnukov - ti jo osrečujejo, zadnjih 10 let pa tudi zaradi čudovitega konjička - slikanja. Akvareli so njena posebnost, zadnji čas preizkuša svojo umetniško žilico še v pastelih. To je zanjo drobna sreča, ki dopolnjuje njeno življenje. O njem Milica pravi, da je tako pisano kot je lahko pisana barvna paleta. Kadar vzame v roke čopič, barve pozabi na čas, na svet okoli sebe, na težave, ki ji si vijo lase. Takrat svojo notranjost polni z energijo, daje kasneje kos tistemu, kar jo doleti. Njen atelje je njen drugi dom od zgodnje spomladi do pozne jeseni, prostor za sprostitev, prostor za njeno dušo. "Kdaj rišem? Odvisno od razpoloženja. Od tega je odvisno tudi kaj rišem. Najraje takrat, kadar je moje srce polno nekih doživetij, kijih nudi narava, kadar od nje kaj pričakujem. Ta je bila tista, ki me je navdihovala. Slike zgovorno potrjujejo moje besede. Abstraktna
^ V.
Hfc ■■
. J S
v 4
—•. , ...... 5
m
BIIImH
Milica ob svojih slikah
umetnost ni zame, čisti realizem tudi ne. Okolje, kmečka arhitektura,... to ja. Rada bi se ukvarjala še s figuraliko, ki je pri ak-varelni tehniki zelo zahtevna. Žal, zanjo nimam časa. Treba jo je namreč prej preštudirati, kaj videti in šele nato poskusiti. Če bo zdravje, bo morda prišlo na vrsto tudi to," pravi.
O težavah, tistemu, kar jo "dela" nezadovoljno, ne govori. Enostavno noče drugih obremenjevati s tem. Da skrbi so, je samo po sebi umevno. Sploh, če poskušaš kar najbolje nastopiti v vlogi žene, matere, stare mame, gospodinje, slikarke, prijateljice,... kar poskuša Milica. Prepričani smo, da ji vse to uspeva. Ker je skrbna, čuteča, ker je... Ob primerjanju časa, ki gaje prebila skupaj s svoji-
mi učenci in sedanjimi trenutki, ko se lahko malo več posveti svoji duši - slikanju, "sem veliko bolj sproščena. Moj likovni svet je moja drobna sreča. Dalj časa lahko zadržim v sebi vtise, želim dati sliki navdih, svoji notranjosti pa mir. Izražam se samo z barvami. Te so takšne kot je moje razpoloženje."
Del sebe najbrž ne želi "vdahniti" le tistemu, kar riše, ampak vsaki stvari, ki jo prime v roke, ki jo obdaja. Sama milina jo je, za učiteljico razrednega pouka najbrž kar prava redkost. Morda zato tako, ker je bila v svojem poklicu srečna, ker je bila "tršica" z dušo in telesom. Ob tej naši oceni se je Milica samo nasmehnila in poko-mentirala: "Stvari dojemam včasih preveč globoko in tu in
tam tudi zapadem v razpoloženje, ki ga ne bi bilo treba. To me "stane" nekaj živcev. Človek iz svoje kože ne more. Trikotnikov, v katere se v življenju ujame, je veliko iti sama se v takih trenutkih poskušam držati Svejkovega načela: pa mirno kri. Sem tako kot sem!"
V teh dneh se Milica vneto pripravlja na odprtje svoje že 23. samostojne razstave, tokrat v Celju. Njena dela so bila doslej "na ogled postavljena" doma in v tujini. Med drugim v Avstriji, Ameriki, Franciji, Italiji in še kje. Je članica Društva šaleških likovnikov, vendar v zadnjem času z njim slabo sodeluje. Je redna udeleženka raznih slikarskih kolonij in človek, ki pripisuje izobraževanju velik pomen.
Riše za svojo dušo. Nobene slike doslej ni narisala zato, da bi jo prodala. Veliko več kot zaslužek ji pomeni to, da slika, ki visi na steni stanovanja, nekoga osrečuje.
Še in še bi lahko govorili o njej, kajti Milica je prijetna sogovornica, še zanimivejša slikarka. V dobro začetem letu 1994 si pravzaprav ne želi nič posebnega. Le ljubega zdravja in miru ter mogoče stopničko višje na svoji ustvarjalni poti. Eno od zlatih življenjskih pravil pravi, da nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot lastno prepričanje, daje naredil najboljše, kar je mogel. Prepričani smo, da lahko Milica o tem razmišlja brez kančka slabe vesti.
■ tp
Ljubiteljska kultura na robu preživetja
• MK*ttK«*»««*«*M*«*S«»»**M««»«
Delovno in presneto skromno
Zdaj se kulturnim društvom obeta, da ostanejo še brez svojih prostorov-Glede na vse več skupin sredstva iz proračuna ne zadostujejo
Zveza kulturnih organizacij povezuje in oblikje ljubiteljsko kulturo v občini. V njeni strokovni službi je redno zaposlena samo Jožica Ocvirk, sicer delavka Zavoda za kulturo Žalec. Te dni je pogosto slabe volje. Januarje pač čas, ko se v njeni pisarni oglasijo vsi predsedniki kulturnih društev in povedo, kaj vse bi radi naredili v tem letu in koliko denarja bi potrebovali za to. Navadno takšen program potreb tudi do štirikrat presega sredstva, ki jih občina potem dodeli zvezi. Pa so ljubiteljski kulturniki skromni ljudje, sicer bi njihova dejavnost že zdavnaj zamrla.
Kakšna sploh naj bi bila vloga ljubiteljske kulture v času vedno bogatejše ponudbe profesionalne kulture?
Jožica Ocvirk: "Po sprejetju zakona o zavodih so najprej poskušali vso kulturo spraviti pod eno streho. V občinah, kjer so to naredili, se sedaj že razhajajo. V Žalcu smo se dogovorili, da avtonomni program ZKO ostane in res seje pokazalo, da vsebinsko ne sodimo pod Zavod za kulturo. Zavod namreč prireditve kupuje, mi pa moramo vso zadevo narediti sami. V naših pravilih imamo še vedno zapisano, da moramo skrbeti za prebujanje narodne zavesti. Če bi samo kupovali in to še izven naših meja, bi ostali brez narodove kulture. To ne pomeni, da sama ne cenim pro-fesionalizma in da ne vem, kaj je lepo. Res paje, da pri ljubiteljski kulturi ne gre v prvi vrsti za kakovost. Sicer tudi množičnosti ne spodbujamo več, se pa ta sama pojavlja. Zlasti pri izvajalcih je vedno večja potreba po druženju, vrača pa se nam tudi občinstvo. Ampak na voljo imamo tako malo denarja, da skoraj ne moremo več delati."
Ali ste kljub temu izpolnili delovni plan za leto 93?
Jožica Ocvirk: "Za dejavnost dvajsetih kulturnih društev smo imeli na voljo 2,7 milijona tolarjev, za vzdrževanje kulturnih domov in opremo še dodatnih 1,7 milijona. Ostali smo na nivoju proračuna za leto 92, enako se nam obeta letos. Ob tem pa imamo bogatejšo dejavnost kot v marsikateri drugi občini. Res so štiri godbe na pihala skoraj že luksuz, toda od teh ima godba iz Zabukovice že 130-letno, preboldska in libojs-ka pa 70-letno tradicijo. Imamo 28 pevskih zborov, pa dvajset šolskih kulturnih društev. Na sezono imamo od 9 do 12 gledaliških skupin, ki so sicer še najdražje, a tudi največ denarja pridobijo nazaj društvom. Kljub vsem težavam smo v celoti izpolnili delovni plan, izpeljali vse pevske revije in republiško tekmovanje godb na pihala v II. težavnostni stopnji z minimalnimi stroški. To paje mogoče samo pri kulturnih in presneto skromnih ljudeh. Imajo pa denarne težave tudi drugo plat in sicer so prisilile društva k
večjemu medsebojnemu sodelovanju. Tako sodelovanje smo vseskozi spodbujali, pa nam v preteklih letih ni uspelo. Ne samo, da se vračajo gostovanja in prirejajo skupni koncerti, uveljavila seje tudi posebna oblika solidarnosti med ljubiteljskimi skupinami. Ko je ena pred kakšnim večjim finančnim zalogajem, ji druga odigra predstavo in ji odstopi dobljena sredstva."
Načrtujete kakšno posebno prireditev v tem letu?
Jožica Ocvirk: "Velik zalogaj za nas predstavlja poleg rednih prireditev in vzdrževanja proslava	100-letnice
zborovskega petja v občini oziroma v Gotovljah. Ob tej priložnosti bo pripravljena razstava, izšla bo monografija, koncept same osrednje prireditve pa še ni dokonen. Prav tako bodo v Braslovčah praznovali 95-lctnico moškega pevskega zbora in na Polzeli 40-letnico prav tako moškega pevskega zbora."
Verjetno pa bo treba rešiti tudi prostorske težave, ki se zdaj pojavljajo z lastniki kulturnih in zadružnih domov?
Jožica Ocvirk: "Eden najbolj grdih primerov je gotovo Šempeter. Zadruga je namreč pod prisilno upravo, upravnik je Celjan, ki pa ima vsa pooblastila. Tako namerava celoten zadružni dom z eno največjih dvoran v občini menda oddati manjšim trgovcem v najem, s tem pa kulturniki ostanejo brez prostorov. Res, daje prav v Šempetru njihova dejavnost najšibkejša, vendar pa bi brez prostora ostala tudi edina odrasla folklorna skupina, ki deluje že 35 let. V Braslovčah so dodatni prostori obravnavani kot stanovanje, zadruga oziroma Sipro pa od nas zahtevajo plačevanje najemnine in to tudi za nazaj. Kako se bodo vsi ti primeri rešili, je še prezgodaj govoriti, dejstvo paje, daje vzdrževanje zelo drago in da stroški nastanejo že s tistim trenutkom, ko se prižge ena luč. Poglejte, na vseh občinskih prireditvah nastopajo izključno ljubiteljske skupine. Po nastopu nam vsi čestitajo, tudi tisti, ki odločajo o tem, koliko denarja nam bodo namenili. Pri tem pa pozabljajo, daje uspeh rezultat dolgotrajnega dela, za to delo pa mi potrebujemo denar, ne za sam nastop."
■ K. Rozman
Marija Kovačič
veste, v preteklosti smo bili bolj na obrobju, še največkrat deležni prej posmeha, nekoliko "čudnega" pogleda kot prijetne pozornosti. Prav je, da se kruši obzidje. Vedno sem želela ljudem povedati, da so sivi le zidovi naše šole. V njej pa je toliko vedrine, topline, sonca - skratka, polno življenje živimo. Počasi nam to uspeva. Mar ne bi bilo preveč enolično, če bi bili vsi enaki. Pravi dolg čas. Ljudje smo med sabo različni tudi na strani nadarjenih in na drugi, malo manj nadarjenih."
Ob vsakem srečanju z njo ugotavljamo, daje kolektivu skorajda bolj mati kot ravnateljica. Marija sama tega ne upa trditi. Res paje, da si ni nikoli želela biti "glava, ki štrli ven". Pravi, daje enakovredna vsem tistim, s katerimi deli dobro in hudo v zbornici, v razredu
ali še kje drugje. "Skoraj prehuda bi bila ugotovitev, da sem jim mati. Lepo pa bi bilo, ja."
Ravnateljica šole Šmartno v Velenju je 10 let. Predolgo, pravi, čeprav misli, da še ni prispela do tja, kamor je načrtovala. Vzrokov je več, manj med njimi osebnih, veliko več drugih. Prepričana je, da bo prispela na končno postajo. Morda je bila v življenju doslej prevelik optimist, a vedno seje kasneje izkazalo, da ne zaman. Ta jo drži " po konci" in upa, daje zlepa ne bo zapustil. Kajti, ni ji bilo lahko po opravljenem šolanju na ravenski gimnaziji, študiju defektologije v Zagrebu, po 15 - letih službovanja v Mariboru, do pred 10 leti sesti na ravnateljski stolček šole s prilagojenim programom. Še danes ji ni lahko, čeprav so se razmere za nekoliko drugačne otroke spremenile. "Ko uživam ob doseženih rezultatih, kar pozabim, da je moje delovno mesto kot moj stol, ki se vrti, škriplje. Nenehno sem na očeh mojih sodelavcev, staršev otrok in druge javnosti. Oči kritike spremljajo vsak moj korak. Prepih tu čez "vleče" kot le kaj. Odgovornost je to, zame osebno vsaj dvakrat težja. Pravzaprav nimam pravega izraza, s katerim bi težo ravnateljevanja opisala." Pravi, daje njeno življenje bogato. Ne glede denarja, ampak notranje, duhovno. Morda je imela srečo, meni, da so se vsi v družini ukvarjali še v popoldan-
Slovensko
ljudsko Gledališče Celje
Carlo Goldoni-Andrej Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV
Jutri (v petek) bodo člani celjskega gledališkega ansambla na domačem odru premierno uprizorili delo Sluga dveh gospodov. Briljantno komedijo je napisal veliki italijanski komediograf Goldoni, priljubljeni slovenski komik pa je vanjo "naselil duha" našega stoletja. Predstavo bodo začeli ob 19.30 uri.
Sluga dveh gospodov kaže svet v malem in brez predsodkov smeši tako človeške napake kot tudi vrednote. Hkrati pa neprestano preseneča s svojo preprostostjo in izredno komedijsko zgradbo. Galerija nepozabnih "commedie dell'artovskih likov" je bila in vedno bo zagotovilo za dobro zabavo.
V	priredbi Andreja Rozmana je Goldonijevo delo zrežiral Franci Križaj, dramaturginja je bila Tatjana Ažman, scenograf Marjan Kravos, kostumografinja Ana Matijevič, gib v predstavi pa je oblikovala Tanja Zgonc. Glasba je delo skupine Loiita, lektorsko pa je predstavo "obdelal" Marijan Pušavec.
Nastopili bodo: Miro Podjed, Vesna Jevnikar, Stane Potisk, Bojan Umek, Anica Kumer, Primož Ekart, Zvone Agrež, Vesna Maher in Renato Jerček.
Predstavo bodo uprizorili za lastnike abonmaja premiera.
V	soboto, 8. januarja, prav tako ob 19.30 uri, pa bodo Slugo dveh gospodov uprizorili še za abonma sobotni večerni in izven.
Od ponedeljka. lO.januarja do petka, 14. januarja, pa bodo celjski gledališčniki pripravili Dneve komedije. Tistim, ki bi si predstave radi ogledali, rezervacije zanje že lahko dobijo.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
ZBEZI OD ZENE
V soboto, 8. januarja ob 17.00 za izven in ob 19.30 za gledališki abonma se bo predstavilo Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo ZBEŽI OD ZENE angleškega komediografa Raya Cooneya. Komedijo, ki že dve leti polni gledališke dvorane po Sloveniji, je režiral Zvone Šedlbauer. Igrajo: Bernarda Oman, Judita Zidar, Dare Valič, Peter Rakovec, Tine Oman in drugi.
Ray Cooney seje rodil leta 1952 v Veliki Britaniji. Leta 1982 je sam režiral krstno uprizoritev komedije z izvirnim naslovom RUN FOR YOUR W1FE. Kritiki so mlademu komediografu priznali izjemno spretnost v nizanju fejdojevskih zapletov, v katerih je znal avtor dodobra izkoristiti telefon kot generator novih nesporazumov. Kljub mlahavi kritiki paje publika večer za večerom polnila dvorano v Shaftsbury Theatre na londonski West End.
Vstopnice po 700 SIT so v predprodaji vsak dan od 9.00 do 14.00.
CARMEN
V ljubljanski operi bodo ponovno postavili na sceno Bizetovo CARMEN. Premiera bo v soboto, 22. januarja ob 19.00. Kot gosta bosta pela Loris Voltolini in Diana Hilje, izmed domačih pa Milena Morača in drugi.
Odhod avtobusa ob 16.00. Cena 900 SIT in vstopnica.
Velenjski grad
ttt tz m K ® % m. m x ® «
Zbirke postajajo spet zanimivejše
Približno 10 tisoč ljudi si je lani ogledali zbirke na velenjskem gradu. Številka je spodbudna, saj zaposleni ugotavljajo, da po dveh letih nazadovanja zanimanje za razstavljena dela na gradu spet raste. Z raznimi drugimi oblikami dela (delo na terenu, pedagoško delo) se število obiskovalcev povzpne na približno 20 tisoč. Morda sta k večjemu obisku pripomogli tudi dve novi postavitvi. Stalne zbirke na velenjskem gradu sta namreč lani obogatili še muzejska trgovina in muzejska gostilna.
Delavci omenjenega muzeja trdijo, da zlasti s prvo že tržijo kulturno dediščino, s katero upravljajo. Muzejska postavitev trgovine iz 30. let 20 stoletja je namreč pod blagovno znamko firme Žito Ljubljana "obredla" mnoge sejme doma in po svetu. Ocenjujejo, da si jo je ogledalo približno milijon obiskovalcev. Ta mesec muzejska trgovina znova gostuje na sejemski prireditvi v Koelnu.
Tudi Kavčnikova domačija v Zavodnjah naj bi kar kmalu postala tržno blago, ki bo z raznimi prireditvami ustvarjalo dobiček. Biser med biseri na področju kulturne dediščine, predvsem zaradi dimnice, sije od otvoritve -sredi minulega leta - do konca leta 1993 ogledalo približno od 3000 do 4000 obiskovalcev. Številka presega vsa pričakovanja delavcev Muzeja Velenja, ki sojo vestno obnavljali nekaj let. Med obiskovalci sta bila tudi dva recenzenta. Oba sta upravičenost kandidature Kavčnikove domačije za muzej Evrope 94 samo potrdila.
■ tp
r,----	-^
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 8, opciji 87 ali	
88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.	
Prvo nedeljo v letu 1994,2. januarja, ste pomagali razrešiti zadevo dveh	
zakoncev, saj je zmagala pesem Mira Klinca "Na sodišču."	
Rezultati:	
1.KL1NC: "Na sodišču"	7 glasov
2.SLAKI: "Merkaj se ljubica"	5 glasov
3.KOŠIR: "Samo, daje modem"'	3 glasovi
5.IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Gospodična"	0 glasov
5.ZADOVOLJNI KRANJCI: "Bal v Bohinju"	0 glasov
Predlogi za nedeljo, 9. januarja:	
1.M1HA DEBEVC: "Za kratek čas"	
2.FANTJE IZPOD URŠLJE: "Na vasovanju"	
3.POUANŠEK: "Harmonika"	
4.ŠTAJERSKIH 7: "Na silvestrovo"	
5.ZAJC: "Vinska gorica"	
	■ ViliGrabner
v-—-	-V
Zgodilo se je.
6. prosinca
I Daj - dam sodeluje tudi z vrtci	I
1 Štore - V prostorih štorskega vrtca so na ogled otroški likovni	1
| izdelki Jesen -zima, s katerimi so otroci in njihove tovarišice iz tega	|
■ vrtca sodelovali na sejmu Miklavž & Božiček. Sejem je pripravilo	.
I podjetje Daj - dam iz Žalca. Med izdelki prevladujejo okraski za	'
I novoletne smrečice, ki so vsak zase unikat.	■ tp	I
Smehljaji jagodičevja
(nova knjiga)
Vsak, ki se še ni prenajedel in prenapil, temu še vedno diši. Dišalo je tudi meni tisti večer pri "kofetarci", ko sem poslušal "smehljajejagodičevja". Utrip, ki bi se lahko zgodil tudi v kakšnem pariškem "Cafe Mihnon" ali kjerkoli na oblinah v sodobje oblečene lahkoživosti, toda oprostite! Ta beseda ne sodi sem. Ne sodi zaradi tega, ker gre za mlade ljudi, ki se (še) smejijo, ljubijo, ustvarjajo, si želijo belin papirja, barv, akordov, neslišnega ploskanja, začudenih pogledov...
Marko in Ana sta brala Qukijeve pesmi, diagonalno v prostoru. Joži S. mlajši pa glasbeno božal besede iz jagodičevja. Videl sem, in dišale so mi lepe, rdeče in dišeče jagode in smejal sem se, ko je drago "pribijal na križ". Kmalu po dogodku sta Vlado in Silvo odšla in ko je visoka, vzravnana in ne vem od kod tako privlačna kofetar'ca pobirala po svojem jagodičevju, sem tudi jaz odhajal in v ušesih so mi zvenele besede, polne mladostnih, pesniških vzgibov:
"Nocoj te draga/bom pribil na križ / lep venček/ti krasil bo potno čelo. / V roki boš držala/ žezlo ali svečo ali palec moj, ali..." / tako so 29.12.1993 v novem, sodobno urejenem lokalu KOFETAR'CA, bili predstavljeni pesniški in grafični listi - fragmenti 4, iz zakladnice HOTENJ pri ZKO, nadarjenega šaleškega pesnika Maijana Kukovca - Qukija in članice šaleških likovnikov, Nataše Tajnik, ki je besedam podarila obline valovanj svojih slik...
Slik, v prostoru dogajanja, ki skupaj z besedami govorijo o lepoti afinitete, a kaj, ko v tem le redki uživajo, ker se marsikateri siromak duha, prenaje in prenapije nizkih strasti in mu nič več ne diši...
■ JBS.
LETA 1872
V	časopisu Slovenski narod so na današnji dan objavili naslednji članek:
"Dr. Vošnjak se preseli koncem tega meseca iz Šmarja pri Celji v Ljubljano, kjer se kot zdravnik stalno udomovi. Da "središče slovenstva" ž njim dobi izdatno duševno moč in marljivega delavca v vsacem obziru - to priča dr. Vošnjakovo, vsem zavednim Slovencem znano in povsod spoštovano ime."
Kot sem enkrat že omenil, danes vse premalo cenimo, velikega Slovenca dr. Josipa Vošnjaka!
LETA 1893
V	Slovenskem gospodarju so vabili na skupščino Sadjerejskega društva za šoštanjski okraj.
"Sadjerejsko društvo za Šoštanjski okraj ima dne 6. januvarija 1894 popoldne ob 1/2 4 uri v gostilni gosp. J. Skaza v Velenji svojo izvanredno skupščino z naslednjim dnevnim redom:
a.)	Sestava pravil za sadje - in vinorejsko društvo
b.)	Razgovori o napravi in oskrbovanju trtnice
c.)	Razni nasveti
Pri tej priliki bodo tudi vsi gg. udje, koji so se za drevesa oglasili, ista brezplačno dobili.
Ker že tudi našim vinogradom preti najhujši udarec, dajih namreč v kratkem obišče neljubi - strašni gost - trtna uš - se torej vsi posestniki vinogradov, posebno paovi, kateri še niso udje omenjenega društva, na to opozorijo, da ne zamudijo prilike, ter se tega zborovanja mnogobrojno udeleže in tudi k društvu kot udje pristopijo."
Kot verjetno veste, je ta "neljubi - strašen gost" zares obiskal naše vinograde in v njih povzročil pravo razdejanje!
LETA 1920
V	celjski Novi dobi so objavili članek z naslovom "Sestanek zaupnikov JDS":
"Šoštanj. Sestanek zaupnikov JDS (Jugoslovanska demokratska stranka, op.DK.) za Šoštanj in okolico dne 6. prosinca seje vršil v Rajšterjevem hotelu ob lepi udeležbi pod vodstvom predsednika krajevne organizacije JDS gosp. Schvvarza. Na sestanku je poročal kot delegat okrožne organizacije g. Založnik iz Celja o pripravah za občinske volitve in dajal navodila za postopanje strankinih pristašev, i Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem poročevalca. 1 Značilno je, da so se vrivali pristaši klerikalne stranke na zaupni 1 sestanek, ki je bil namenjen izrecno le za vabljene, in so se nekateri \ šele odstranili, kojih je k temu predsednik imenoma pozval. Značilna i klerikalna vsiljivost!."
1 Današnja strankarska in politična prepiranja imajo torej na 1 Slovenskem kar bogato tradicijo!
■ Damijan Kljajič
* G LAS B ENE"N0 VIC E "* "čl ASBE N E N 0 VIC E"* GLASBENTnOVICE * i
Tako, paje končno za nami. Leto 1993 seje ob pokanju petard in zamaškov zelenih buteljk z bolj ali manj eminentnimi etiketami, ki razkrivajo njihovo vsebino in nas že vnaprej opozarjajo na intenzivnost jutranjega glavobola, v soju svetlobe od nebo parajočih raket, za vedno poslovilo. Tako kot vsako prejšnje bo tudi to utonilo v .pozabo in s,,$abo odneslo vse tisto, kar nikoli ni postalo tako pomembno, da bi se za vedno zapisalo v spomin. Spomini pa so tudi edino kar nam je ostalo. Spomini in pričakovanja. Aktualnega trenutka se niti zavedali nismo, kakor se ga ne zavedamo danes in se ga ne bomo niti v prihodnje. Tako pač je. A tudi spomini so dovolj. Za nekoga lepi, za drugega taki, da bi jih najraje izbrisal iz svojega pomnilnika, a tega enostavno ne
more storiti, saj so njegovo življenje vse preveč usodno in za vse večne čase zaznamovali. Eden tistih, ki bi leto 1993 najraje za vedno pozabili, je prav gotovo Michael Jackson. Potem, ko se je minulo leto zanj začelo obetavno, z veliko svetovno turnejo in uspešno prodajo hitov z albuma Dangerous, pa se je kmalu zatem znašel v zelo neprijetnem položaju. Dogodki so znani, zato o njih ne bi več na dolgo in široko razpredal, ne morem pa si kaj, da ne bi priznal, da razplet dogodkov in epilog celotne zgodbe v letu 1994 več kot nestrpno pričakujem. In upam si trditi, da v tem pričakovanju še zdaleč nisem sam.
Če je šlo Michaelu Jacksonu predvsem v drugi polovici leta vse narobe, celo tako daleč, da so ga začeli zapuščati nekateri njegovi sponzorji, prijatelji in, neverjetno, tudi sorodniki, paje za nekatere druge glasbenike minulo leto
pomenilo kulminacijo njihove karijere. Birminghamski čudežni dečki, po mnenju nekaterih preračunljiv instant izdelek britanske glasbene industrije, skupina Take That, je v minulem letu osvojila ves (predvsem ženski) svet od Londona pa vse do Tokija, njihove skladbice pa so se prodajale (in se še prodajajo) za med. Čeprav jim kritika ne namenja ravno lepih besed in jim prerokuje usodo, podobno tisti, kije doletela večino izvajalcev zbranih pod okriljem slovitega producentskega tria Stock - Aitken - Waterman v osemdesetih, pa fantje po načelu: kuj železo dokler je vroče, še naprej (in to uspešno) vztrajajo na svoji poti.
Na svoji poti pa so v minulem letu ostali tudi člani legendarne ameriške težkometalne zasedbe Aerosmith, ki so z albumom Get a grip in svetovno turnejo, za katero lahko mirno zapišemo, da je bila
eden glavnih dogodkov na področju svetovne ročk glasbe v minulem letu, dokazali, da kljub letom še vedno ostajajo eni vodilnih predstavnikov te zvrsti ročka. Nekoliko manj zvesti lastni produkciji pa so v lanskem letu bili Guns'n'Roses. Na njihovem zadnjem albumu Spaghetti incident so zbrali in izbrali (in to res IZBRALI) nekaj vrhunskih antologij nekoliko trše rockovske produkcije (predvsem iz obdobja punka) in jih na svojstven in inventiven način odlično obdelali.
To pa so, zelo na grobo, tudi glavni dogodki, ki so zaznamovali vibriranje sveta popularne glasbe na tem planetu. Kaj nam bo prineslo četrto leto v zadnjem desetletju tega tisočletja na tem področju pa bomo še videli.
i Kc	o, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo.
TAKE THAT
Ena najuspešnejših skupin preteklega leta je prav gotovo angleška skupina Take That. V letu 1993 so zabeležili velike uspehe s skladbo "Pray" in pa priredbo stare uspešnice Dana Hartmana "Relight my fire", ki sta obe izšli na njihovem zadnjem albumu "Everything changes". Dobro sta se prijeli tudi baladi "Why can't i wake up with you" in "Babe", razprodani pa so bili tudi vsi njihovi koncerti (da o histeriji na njih ne govorimo). Poznavalci pravijo, da bi leto 1994 utegnilo biti tudi leto zatona te uspešne peterice iz Birminghama.
PET SHOP BOYS
Po velikem uspehu skladbe "Go west" poskušata Chris Lowe in Neil Tennant v začetku letošnjega leta srečo z novim singlom "I wouldn't normally do this kind of thing". Skladba je izšla konec minulega leta, video k njej paje podobno kot video "Go west" precej nenavaden, še posebej kar zadeva kostume obeh članov ansambla.
JANET JACKSON
Na enem svojih koncertov v Cincinnatiju (ZDA) konec lanskega letaje Janet Jackson med izvajanjem njene zadnje uspešnice, balade z naslovom "Again", 12 000 obiskovalcev poprosila za tiho molitev
v podporo svojemu nesrečnemu slavnemu bratu Michaelu, obtoženemu spolne zlorabe otrok. Skoraj tri minute je v dvorani vladala popolna tišina, potem paje Janet le nadaljevala z nastopom.
BONO IN FRANK SINATRA
"I've got you under my skin" je naslov stare uspešnice nekdanjega hit-makerja Cola Porterja, ki stajo v duetu posnela nihče drug kot pevec irske skupine U2 Bono Vox in legendarni in nesmrtni Frank Sinatra.
PEARL JAM
Najnovejši CD skupine Pearl Jam z nekoliko nenavadnim
naslovom "Vs." so v prvem tednu po izidu v ZDA prodali v neverjetni nakladi milion primerkov. S tem je ta album postal najhitreje razprodan album vseh časov.
4NON BLONDES
Najnovejši, že tretji po vrsti, single te nenavadne ameriške skupine, ki bo po hitu "What's up" in skladbi "Spaceman" izšel v začetku februarja, nosi naslov "Dear Mr. President". Snemanje novega albuma skupine je uradno napovedano za mesec marec 1994.
■ Mitja Čretnik
Vinska gora ■■■■■■■■■
Za samostojno občino, če...
Po vseh slovenskih občinah in na državnem vrhu prav sedaj potekajo vroče razprave o bodoči lokalni samoupravi, z obilico različnih mnenj in predlogov; tudi v našem tedniku smo tej vroči zadevi že namenili precej prostora. To ključno vprašanje verjetno najbolj jezi naše sosede - prebivalce Vinske gore. Preko 1.600 jih je, ki sojih (brez vprašanja) uvrstili med tiste, ki bi se naj priključili v eno od novih velenjskih občin. Vsaj tolikojih jezi tudi nova republiška razporeditev, po kateri naj bi del te krajevne skupnosti spadal v (novo) občino Petrovče. V Vinski gori prav je bilo decembra več sestankov glede nove lokalne samouprave. V krajevni skupnosti menijo, da tudi žalska občina, v katero pač sodijo, ni naredila vsega kar bi morala. Občino Žalec so namreč pisno obvestili o nameri Vinske gore, ta pa njihovega menenja ni posredovala naprej na ustrezne
"Če se žalska občina ne bo razdelila na več občin, bomo še naprej ostali v njej"
republiške organe.
Želeli smo torej zvedeti kaj več o njihovih razmišljanjih glede nove lokalne samouprave, zato smo za pogovor poprosili
predsednika sveta te krajevne skupnosti Bernarda Dreva.
"Prav sedaj je trenutek, da na tem področju nekaj storimo. Menim, da mora biti tudi za Vinsko goro natančno določeno kam bo v bodoče sodila. Najprej smo lahko v časopisu prebrali, da naj bi se priključili k Velenju, pa nas o tem ni nihče nič vprašal, prav tako ne o tem, da naj bi se priključili bodoči občini Petrovče. Nikakor se ne strinjamo s tem, da bi Vinsko goro razdelili na različne nove občine. V primeru, da občina Žalec ostane enotna, seveda po zakonu nimamo pogojev za samostojno občino Vinska gora. Ob tem naj povem, da se na referendumu 68,7 odstotka krajanov odločilo za samostojno občino. Če bi postali samostojna občina, bi se regijsko povezali z Velenjem, nikakor s Celjem. Predvsem zaradi dejstva, da smo veliko bliže Velenju in tam je tudi zaposlenih največ naših kra-
janov. V nobenem primeru pa nismo za delitev krajevne skupnosti, da bi denimo polovico priključili morebitni občini Petrovče, polovico pa Velenju."
Kakšne so vaše bodoče naloge?
"Veliko bo sestankov, na katerih se bomo krajani odločali o lokalni samoupravi. Najprej bomo pripravili novinarsko konferenco, za tema pa bodo še sestanki po vaških skupnostih. Čisto nazadnje bomo izvedli še referendum, na katerem se bodo krajani dokončno odločili kako bo z Vinsko goro v novem sistemu lokalne samouprave.
Naj povem, daje Vinska gora sicer majhna, po svoji moči in dejanjih pa velika, zato morajo vsi, ki želijo odločati namesto in mimo nas, računati na to, da se bomo o svoji usodi znali sami opredeliti in odločiti o svoji bodočnosti."
■ B.Mugerle
Krajevna skupnost Konovo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
"Nič ne pride samo od sebe!"
Za krajani krajevne skupnosti Konovo je jubilejno leto in leto, v katerem so uresničili skoraj vse načrtovane naloge. Ni jih bilo malo. Kar so postorili, seveda ni prišlo "samo od sebe". Zgodba o denarju je znana. Kar so ga dobili, so znali umno obrniti oziroma so z dobro organizacijo, voljo in vztrajnostjo ter tesnim sodelovanjem z odgovornimi v velenjski občini postorili to, kar pač so.
Sem sodi ureditev hidrantnega omrežja v Drucovi, meteornih voda ob cesti v Šembric, križišča Konovske ceste in Ceste na Selo, javna razsvetljava v tem vaškem odboru, posodobili so cesto v Bojnico, kar precej aktivnosti je zahtevalo tudi reševanje težav pri oskrbi s pitno vodo v Šembricu. Posebej seveda ne omenjamo vzdrževanja doma krajanov, pomoči organizacijam in društvom, ki delujejo v krajevni
skupnosti. Omembe vredne so še aktivnosti za pridobitev dokumentacije za plinifikacijo v Šembricu, rešitev težav stanovalcem ob Veg-
radovem peskokopu. Tisto skoraj pa pomenijo neuresničena izgradnja pločnika ob delu Konovske ceste, ureditev priključkov ceste na
napeljava telefonske instalacije do blokov Šalek 98 - 102.
Vse to prenašajo krajani Konovega v leto 1994. Velik zalogaj bo, pravijo, izgradnja vodovoda v Šembricu, nič manjši ko-
munalna ureditev Drucove, plinifikacija Šembrica, urejanje krajevnih cest, vzdrževanje skupnih objektov v KS, urejanje črnih odlagališč. Prav tako bo tudi tokrat KS po svojih močeh priskočila na pomoč društvom, organizacijam v kraju ter pri ureditvi spomeniškega objekta (cerkve) v Šembricu. "Skrb za sokrajana je pri nas v ospredju prizadevanj. Bolj ali manj smo pri tem uspešni, saj smo ob lanskem praznovanju 20 - letnice delovanja KS imeli kaj pokazati. Upam, da bo tako tudi v letu, v katerem bomo ugriznili v kislo jabolko bodoče lokalne samouprave. Prav žalostno je, da v razpravah malo, praktično nič ne govorijo o vaških ali četrtnih skupnostih. Le takrat jih omenjajo, ko beseda nanese na volitve ali na referendum. Do sedaj so bile KS v občini Velenje dokaj dobro organizirane ne glede na strankarsko pripadnost. Mislim, da "po novem" temu ne bo tako. O sožitju med krajani bomo lahko samo modrovali," pravi predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik.
■ tp
Skrb za dobro počutje, zadovoljstvo krajanov Je v programu krajevne skupnosti daleč v ospredju (foto: vos)
ulico D. Kvedra ter dokončna
Še so dobri ljudje
Pisali smo že, daje Volkovim v Plešivcu novembra požar uničil domačijo. Ko je človek v stiski, mu je seveda najbolj pomembna pomoč soljudi. Tega so se zavedali tudi krajani Plešivca oziroma člani tamkajšnjega kulturnega društva in v velenjskem domu kulture so pripravili Fdobrodelni koncert. Na njem so nastopili Comet iz Zreč, Šaleški fantje, folklorna skupina Koleda, Šaleški oktet s triom Šumah, Lovski oktet Skale, tamburaši s Konovega, ansambel Labod, MePZ Plešivec ter harmonikarja Gvido Škorjanc in Peter Postružin (na sliki). Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, izkupiček od vstopnic pa je predsednica društva Dragica Oderlap izročila Volkovim. Volkove pa je presenetil tudi predsednik velenjskih krščanskih demokratov Tone Lovrec, ki jim je v imenu odbora podaril 50 tisoč tolarjev. Prireditev sta povezovala Mojca Kašnik in Drago Seme, omo-
gočili pa sojo velenjski Kulturni center, KS Plešivec, duhovniki izŠmartna, Velenja in Šentilja, Naš čas, Radio Velenje, VTV, trgovina in gostinstvo Cigler, pekarna Presta, Kino Velenje, Podkrajski fantje in Janko Primožič. Poleg mnogih so se v akcijo za obnavljanje domačije vključili tudi zasebniki Mirko Andreje, Franc Sovič, Tone Plazi, Janko Kotnik, tudi velenjsko Komunalno podjetje in Vegrad.
■ vos
Petdeset zlatih let zakoncev Uranič
"Potrpeti jo treba!9'
Rodila sta se v Zasavju, Marija v Loki pri Zidanem Mostu, Franc v Zagorju, spoznala pa sta se šele na delu v Nemčiji. Sredi druge svetovne vojne sta se vrnila v revirje, kjer sta se vzela. Kmalu potem sta prišla v Velenje, on med knape, Marija med šivilje v Šoštanj. In tako jima je pognalo življenje z dvema hčerama. Jožico in Vero. Mati Marija je kmalu nato skrbela predvsem za družino, doma pa je krojila in šivala. Franc seje v velenjskem rudniku "prekopal" od kopača do inštruktorja, da bi mentorsko delo opravljal še dolgo po zasluženem pokoju. Franc Uranič je opravil preko štirideset let rudarskega dela, za zasluge za gradnjo Velenja je dobil priznanje Skupščine občine Velenje.
Zakonca Uranič sta preživela burno in hkrati mirno skupno življenje. Pol stoletja sreče in trepetanja, da bi dočakala visoko starost vitalna in dobro razpoložena. Ona je decembra izpolnila sedemdeset let, Franc pa okroglih osemdeset. Pa se očitno še ne menita o tegobah in sivini visokih let. Ob obisku na domu sta slavljenca zaželela mladim, da bi jim bilo lepše, kot jim je, saj je ta čas prav mladim zakoncem zelo nenaklonjen. "Potrpeti je potrebno, da bi bilo v skupnem "jarmu" potem še lepše."
Od njune poroke v rojstnem Zagorju je minilo decembra petdeset let, trpkih, težkih in lepih hkrati. Vse lepo želi jubilantoma tudi uredništvo Našega časa.
■ Jože Miklavc
~4
L
Zlatoporočenca Marija in Franc Uranič s Tomšičeve iz
Velenja
Srečanje ■■■■■■■
Leopold Kušar
Že kar nekaj časa Leopolda Kušarja iz Lokovice srečujemo nekaj minut čez sedmo uro ob cesti Lokovica - Velenje, kako spremlja vnukinjo na šolski avtobus. Da se njegov dan praktično tako začne, smo izvedeli v pogovoru z njim. Nadaljuje ga nato z vsaj urnim sprehodom po KS, da vidi, kjeje treba kaj postoriti oziroma kako napredujejo dela. Časa mu tako ostane za "brkljanje" okoli hiše in zelo malo si ga vzame povsem zase. Velikokrat še tega nameni vnukinjama.
Sam pravi, da ni zaprt "tip", ki bi se smilil samemu sebi, ampak človek "akcij". Takih, ki ljudem pomenijo lepše življenje, čeprav se za to morajo tudi sami tako ali drugače pošteno truditi. "Voda, cesta, telefonija - to so naše skrbi. Veliko stanejo, vendar so nujne," pravi. Več kot dve leti je namreč že predsednik sveta krajevne skupnosti Lokovica, mož, ki mu ni vseeno, ali zadovoljstvo ob napredku kraja deli z večino ali le nekaterimi. "Še največkrat sem dežurni komunalni delavec. Včasih imam vsega čez glavo dovolj, tu in tam se moram s katerim "scufati", a ko se obrnem, sploh pa ob koncu akcije, na vse pozabim." Tako je bilo najbrž tudi takrat, ko je deloval v organih upravljanja v KS Center Levi breg Velenje. Sicer si vsega tega ne bi spet "nakopal na glavo".
Z vsako uspelo akcijo je njegov trud poplačan, pravi. Čeprav se za vsakim skrivajo napori, tekanje od vrat do vrat, iskanje najugodnejših rešitev, zbiranje denarja za naložbe. Vse, kar je pri tem dobrega ali slabega, Leopold jemlje kot lastno dobro ali slabo. "Ni lahko imeti opravka z ljudmi, potrebe so velikokrat upravičeno takšne kot so, denarja zanje malo. Predsedniki svetov KS bi morali to nalogo poklicno upravljati, ne pa voluntersko. Večkrat si prepuščen samemu sebi in tako ti gre časa še pa še. Sreča, da sem upokojen."
Prizadevanja pri uresničevanju zastavljenih ciljev so se krajanom Lokovice v minulem letu obrestovala. Postorili so namreč precej več kot so načrtovali. Leopoldov nasmeh na obrazu je ob tem zgovoren.
Njegov konjiček? Krajevna skupnost in zopet krajevna skupnost. Žena Jelka bi temu najbrž močno prikimala, če bi bila ob našem obisku doma. "Nisem vajen brezdelja. Pol stoletja je za mano, pred mano pa oh in sploh. Če bo zdravje, bo... Je pač tako, da si delo včasih najdem tudi tam, kjer ga ni," je dejal ob koncu pogovora Leopold Kušar.
Komentar najbrž ni potreben.
■ tp
Leopold Kušar
97 let Matilde Bark s Polzele
V domu sem zadovoljna
Sedemindevetdesetoletoje v___
decembru dopolnila Matilda Bark, ki živi v Domu upokojencev na Polzeli. Kljub visoki starosti je še zelo bistrega duha, pa tudi sicer ji zdravje kar dobro služi. Njena glavna značajska lastnost pa je skromnost. Prav zaradi tega je bila vedno zadovoljna, tako v mladih letih, ko je v Šmihelu nad Mozirjem dobila v oskrbo med
vojno na kmetiji več otrok, ki so _
ostali brez staršev. Zanje je
skrbela kot za svoje lastne, čeprav teh nikoli ni imela in njeni varovanci sojo imeli radi in jo spoštovali. Dokler je lahko delala, je bila doma, nazadnje v Mozirju, nato pa je 1983. leta odšla v Dom upokojencev na Polzeli. Rada ima osebje, pa tudi oni imajo radi njo, saj nikoli ne dela nobenih težav. Morda ta njena skromnost izhaja iz tega, kjer seje rodila v številni družini pod Raduho, kjer dobrega ni bilo na pretek, pa še tisto je bilo treba deliti.
Od šestih otrok sta živi še Matilda in njena sestra Frančiška, ki je v enem izmed domov na Koroškem, stara pa je 94 let. Dolg čas ji v domu ni. Rada šiva in dela razna dela iz volne.
■ Besedilo in slika: -er
\
ALMANAH
ibčiee Velenje
1394
: v .

Pred izidom
Nekaj, česar Velenje še ni imelo, pa si zasluži!
Kmalu bo Velenje dobilo publikacijo, ki jo doslej še ni imelo: Almanah občine Velenje 94'. Izdalo ga bo podjetje Naš čas, d.o.o., v njem pa bo več kot dvajset avtorjev na 286 straneh obdelalo vse, kar se je pomembnega dogajalo v vseh sferah življenja v občini v preteklem letu.
Pri zbiranju gradiva se je (zanimivo!) izkazalo, da so dogajanja v občini izredno živahna, pestra in bogata, česar na prvi pogled ni čutiti, saj pogosto tarnamo, da se v njej nič ne dogaja.V Almanahu občine Velenje 94' bo veliko fotografij, pogovorov in statističnih podatkov, takih najbolj svežih, zadnjih, ki so bili dosegljivi.
Dokument, ki bo zapolnil vrzeli v promociji občine
Namenjen bo v prvi vrsti občanom Velenja, obenem pa bo to dokument, ki bo zapolnil vrzeli v promociji občine Velenje tudi navzven. Podatkov, koristnih in uporabnih, zbranih na enem mestu, bo v njem toliko, da bodo po Almanahu gotovo z zanimanjem posegli tako dijaki kot študentje, da gospodarstvenikov in drugih ne omenjamo posebej.
Almanah se ukvarja z letom 1993 in bo tistemu, ki ga bo vzel v roke, ponudil tudi obsežno
kronologijo dogodkov v času enega leta.
Avtorji Almanaha so začeli z delom že septembra in do danes opravili obseženo delo. Ideja se je porodila tako, kot se porodijo vse dobre ideje. V hipu. Dovolj je bilo spoznanje, da takšen Almanah Velenje preprosto potrebuje. Občina si z vsem, kar daje Sloveniji, zasluži večjo pozornost.
V tej prvi publikaciji (avtorji seveda računajo, da bo prvemu sledil drugi in drugemu tretji), bo veliko prostora namenjeno aktivnostim, ki se odvijajo v tem okolju, zato so tokrat precej pozornosti namenili posameznim predstavitvam. Že naslednji Almanah bo te zadeve lahko izpustil in se bolj posvetil dogodkom in ljudem, ki v tem prostoru igrajo različne vloge.
V šestnajstih poglavjih bo zajeto vse!
Šestnajst poglavij bo v njem. Naša občina je naslov prvega poglavja, v katerem bodo zajeti demografski in vsi drugi pomembni podatki o občini; drugo poglavje nosi naslov Družba, politika, država, v njem bo predstavljeno delo skupščine, izvršnega sveta, srečali se bomo s poslanci v Državnem zboru in Državnem svetu; sledi poglavje Gospodarstvo s pregledom pomembnih gospodarskih subjektov, gibanjem gospodarstva v občini...; za tem se
bodo zvrstila poglavja: Kultura; Šport; Vzgoja, izobraževanje in znanost; Turizem; Ekologija; Verske skupnosti; Zdravstvo in socialna varnost; Društvene dejavnosti; Mediji; Zanimivosti; posebno poglavje v Almanahu bo nosilo naslov Na pol prezrto, v njem bodo zajeti dogodki, ki so sicer ostali v ozadju družbenega dogajanja, prezrti tudi v medijih, pa so vseeno oblikovali naš vsakdan; sledi Kronologija občine Velenje; za preglednost edicije pa bo poskrbelo zadnje poglavje, v katerem bo imensko in skrbno urejeno stvarno kazalo.
Menite, da je bilo kaj
pomembnega
prezrtega?
Avtorji so se trudili v Almanahu zajeti vse. Kljub temu pa se zavedajo, pa so lahko kakšno nadvse pomembno stvar tudi spregledali. Zato še vedno pričakujejo pobude in opozorila, kaj vse bi bilo dobro, da je še v njem, v želji, da bo Almanah res tak, kot si ga občina in občan Velenja zasluži.
Čeprav je stiska s prostorom velikanska in je na začetku 286 strani kazalo, da jih bo težko napolniti, se vedno bolj kaže, da bi teh lahko bilo še več. Avtorji bodo veseli vsake pobude in vsako bodo skrbno pretehtali.
■ Milena Krstič - Planine
Mešani mladinski pevski zbor CSŠ
Velenje ■■■■■■
Dva uspešna celovečerna koncerta sta za nami. To si štejemo za poseben uspeh, saj v taki postavi, z dvema tretjinama novih pevcev, pojemo komaj tri mesece.
V predprazničnem tednu smo imeli dva božična koncerta. Prvi je bil v sredo, 22. decembra v cerkvi Sv. Duha v Celju, še posebej prijetno pa je bilo peti pred domačo publiko in v prazničnem vzdušju v četrtek, 23. decembra, v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju. Koncert smo zaključili na gimnaziji z novoletnim
Peti je lepo
praznovanjem in krstom novih pevcev oziroma "frišno pevsko neizobraženim sirotam tega zbora," ki to zdaj več niso.
Izmenjava novoletnih čestitk nas je spomnila na septembrsko gostovanje v Franciji. Gostovali smo v mestu Vienne, pri zboru, kjer pojejo mlajši pevci, a pesem nas je takoj združila. Francoski gostitelji so bili čudoviti! Bomo zmogli povrniti tolikšno gostoljubnost v letošnjem septembru? Tam smo preživeli štiri dneve. Imeli smo dva koncerta, enega za šolarje in drugega za širše
občinstvo. Po obeh je v dvorani odmevalo "Tres bien!" (zelo lepo). Ogledali smo si mesto in kulturne znamenitosti v okolici, gostitelji pa so nam pokazali tudi njihove tovarne in podjetja. Zadnji večer so nas gostitelji bogato pogostili in pripravili zabavo. Predvidevali so zabavo ob radiu, a so se ušteli! Naši fantje so prinesli klavir in kitare in začel se je pravi slovenski žur. Pravijo, da česa takega na šoli Rob-in še ni bilo. Najprej so gledali, potem pa ni bilo več pomembno, kdo si, samo da poješ in plešeš. Na plesišče smo zvabili celo francoske profesorje, plesali pa so tudi starši. Novoletne čestitke so romale tudi v Esslingen. Tjagremo v aprilu. Letos bo še posebej zanimivo in lepo, saj praznujemo jubilej - že dvajset let prijateljevanja.
Dolge ure vedno napornih vaj so poplačane, ko pesem zazveni na odru. Zato pa: še bomo peli! ■ Katja Dragar
Zbor med koncertom v Franciji
Sanjine mladostne sanje
Trinajstletna Sanja Mlinar,
sedmošolka iz Velenja, je v mesecu decembru (sedaj že lani) izdala že drugo samostojno kaseto. Naj vas le spomnim, da je Sanja svojo debitantsko kaseto izdala točno pred letom dni. V tem času je pridno delala, nastopala na številnih festivalih in se predstavila skoraj v vseh mestih po Sloveniji. Poznajo jo tako otroci kot odrasli, ki prav tako radi prisluhnejo njenim skladbam. Na novi kaseti, ki nosi naslov Mladostne Sanje, izdala pa jo je založba Zom Helidon, je takih pesmic še več, saj se konceptualno glasba na A in B strani precej razlikuje.
Stran A je izrazito najstniška, mladostna in vesela, kakršna je tudi Sanja sama. Prav gotovo je najbolj v ušesih pesmica Na morju vse lepše je, ki je Sanji-na največja uspešnica do sedaj. Z njo je zmagala na letošnjem MMS-u v Portorožu v skupini pevcev do 19 let, daje najboljša, pa je prepričala tudi bralce Kaja in poslušalce Radia Velenje v akciji Poletnih 13. Pri živih nastopih so ji pomagale plesalke Katja, Mojca Tjaša in Spela, ki se skrivajo pod imenom Mario-netke. Tako je Sanja svoje nastope še popestrila, saj jo dekleta spremljajo že nekaj časa prav na vseh nastopih. Na tej strani kasete so še pesmice Moj Dino, ki poje o popularnih dinozavrih,
Trinajstniki (z njo seje pred kratkim uspešno predstavila na Kraškem festivalu), Moj fantje odštekan in priredba znane pesmi skupine ABBA, ki nosi sedaj naslov Le za nas.
Stran B je glasbeno malo drugače zastavljena, pesmice so namenjene vsem generacijam in primerne tudi za melodije po željah. Premvada s'm še je pesmica, s katero seje Sanja predstavila kot najmlajša debitantka vseh časov na festivalu "Narečna popevka '93" v Mariboru. V pesmici Očku za rojstni dan zaigra solo trobento
kar njen očka Boris Mlinar in se tako pri ustvarjanju Sanjine glasbe poleg mame Darje, ki ji spiše večino besedil, pridruži še on. Pri pesmi Prijateljstvo se Sanji pridruži tudi Vinko Šimek, Božični venček pa z njo zapojejo še Hajdi, Vinko Šimek, Jernej Šimek in Sanjin brat Urban. Ne smemo pozabiti na lep valček, ki ima naslov Zimski večer, gre pa za priredbo znane agleške skladbice, ki jo je nekoč pela pevka Dana. Pro-ducent kasete je tokrat Edvin Fliser, kije s Sanjo sodeloval že vse od začetka, avtorjev glasbe in aranžmajev pa je več.
Sanja uživa v vsem, kar počne. Najraje nastopa, še vedno pa rada obiskuje tudi ure klavirja, kjer je sedaj že v srednji glasbeni šoli. Z Mladostnimi sanjami se bo prav gotovo približala še komu od vas, kaj bo pripravila v letošnjem letu pa bomo še videli in slišali. Navsezadnje bo še leto dni starejša in bolj izkušena, volje in idej pa ima tako dovolj.
■ bš
Pozabljena razsvetljava
V	starih kmečkih domovih Gornje Savinjske doline še najdemo odprtine na stropu, ki so sicer pokrite, vendar pa zbudijo našo pozornost. Posebno velja to za hribovske kmečke hiše, ki še imajo lesen strop. Odprtina je nekako nad oglom klopi okoli peči, na klopi pa opazimo, daje nosilna noga klopi na oglu ojačana. Vse to ni naključje in je nečemu služilo.
Le stari ljudje lahko pojasnijo, zakaj vse opisano. Gre za napravo, ki so jo ljudje v zimskem času potrebovali, da so si svetili ob delu in se hkrati greli. Kajti, v peč niso kurili dnevno, posebno ne ob prehodnem obdobju.
V	okolici Ljubnega, ali bolje v Savini (1), so ljudje takšno odprto ognjišče imenovali "skrov" (2), ponekod tudi "skril" (3). Znano je, da seje družina zvečer zbrala v glavnem prostoru kmečke hiše, imenovanem "hiša", da bi opravljala razna popravila orodja, pripravljala prejo in podobno. Tiste čase so si ljudje v teh krajih svetili še s treskami, da pa bi bila boljša "svečava" (4) so zakurili na skrovu. To mesto na oglu klopi ob peči je s svetlobo pokrivalo ves prostor, zato so tja namestili kamnito ploščo, debelo najmanj 20 cm in premera kakih 60 do 70 cm. Da bi zavarovali "rant" (5), so postavili za ležečo ploščo še stoječo, obe pa iz kamna, ki so ga tod imenovali "ržen" (6). To je bila kamenina, ki je po izkušnji ljudi prenesla visoko vročino. Kakšen meter nad opisano ploščo so namestili lijaku podoben lesen dimnik (7) in ga vtaknili v odprtino na stropu. Ta lijak je bil spodaj zelo širok, daje dobro zajel dim in iskre, v zgornjem delu pa je bil le do 30 cm v kvadratu. Tisti del, ki je bil na "dilah" (8), je imel na robu pritrjeno pločevino, taje bila nekoliko upognjena, daje "ubijala" iskre. Ponekod so imeli v te namene star lonec, ki je imel nekaj lukenj. Dim je torej uhajal na podstrešje hiše, ljudje pa so rekli, daje to za lesen del ostrešja dobro, saj se na ta način ubrani črvov.
Seveda so morali za skrov rabiti posebej pripravljena drva. Ta so lahko bila ali bukova ali brezova alijelševa.
Piše: Aleksander Videčnik
Les zanje so odbrali, daje bil "gladek" (9) in ga potem nažagali na dolžnino kakih 40 cm, nato pa razcepili. Da bi se dodobra posušil, so ga polagali na "gliste" (10) v črni kuhinji. Le suh les ni povzročal pri kurjenju dima. Od vseh vrst lesa so najraje uporabljali brezo, ker ni "špricala" (11). Bukev je morala biti lepo raščena.
Za ogenj na skrovu je skrbel pastir ali "tarnali" (12) hlapec. Skrbeti je bilo treba za sprotno nalaganje, saj lesa ni smelo biti preveč, pa tudi ne premalo, ker bi to slabo svetilo oziroma grelo.
Zanimivo, da so v tedaj pretežno lesenih hišah, le redko s skrovom povzročili požar. Če pomislimo, da so strehe bile največkrat krite s slamo ali skodlami, potem si lahko predstavljamo, kako velika je bila nevarnost požara. Toda iz roda v rod prenešene izkušnje so pomagale preprečevati nesreče te ali druge vrste.
Za razstveljavo so uporabljali tudi treske. Vendar je to dajalo le skromno omejeno svetlobo. Zato so pri hišah imeli več svečnikov (stojal za treske) in to raznih višin, da so jih lahko po potrebi ustrezno nameščali. Vsak nosilec je imel na vrhu železno vpenjalo za tresko, ki ni smela biti prepoševno vložena, ker je tako prehitro izgorela.
Pri pravljanje tresk ni bila enostavna stvar. Za to delo so imeli poseben oblič, ki pa so ga zmogli le štiije moški, zato je imel vedno tudi štiri ročaje. Ponekod so temu rekli "štolpah" (13), vendar pa so tako imenovali tudi dolgi oblič za ravno ali fino oblanje. Oblič je imel v zadnjem delu pokrov, tega so odvzeli, če se je treska zataknila.
Za treske so radi jemal i enake vrste lesa kot za skrov. Pogosto je bil v rabi bukov les. Vsekakor so les najprej pripraviji, to je morala biti do 80 cm dolga deska, debeline kake tri centimetre. Vpeli sojo v mizarsko mizo in pričeli z "oblanjem tresk". Obdelovali so seveda svež les, treske so nato povezali v "butare" (14) in jih dali v gliste, da so se do kraja posušile.
(se nadaljuje)
Opombe
1.	Savina je zaselek pri Ljubnem ob Savinji in se razprostira na desnem bregu Savinje
2.	Besedo skrov najbolj uporabljajo v predelu Savine in Primoža nad Ljub-nim
3.	Tudi izraz skril je pogost, vendar bolj v predelu Primoža in manj okoli Savine
4.	Izrazje udomačen v Gornji Savinjski dolini
5.	Ranta pomeni naslonjalo klopi ob peči
6.	Ta kamen sicer dobro poznajo kmečki mlinarji, ki so domala v vsakem mlinu imeli "ržen" in "ta bel" kamen. S prvim so mleli bolj grobo, z
drugim pa boljšo moko. Tukajšnji ljudje so ga iskali predvsem v predelu Sm-rekovca, sicer pa so znana nahajališča v okolici Donačke gore in Šentjurja. Gre za konglomerat silicija, magnezija in kalcija. Prav ržen kamen je-med ljudstvom znan kot zelo odporen na visoke vročine, zato so z njim obokali stare kmečke peči.
7.	Domač izraz "rafank"
8.	Domač izraz za podstrešje
9.	Mišljen je lepo raščen les, brez grč
10.	Tako so poimenovali posebno polico, nameščeno v oboku črne kuhinje, na njej so tudi sicer sušili razne rastline in predmete
11.	Če les ni iskril, so rekli, da ne "šprica"
12.	Pri večjih kmetijah je bilo seveda tudi več poslov. Vsak izmed njih je imel določene naloge in po teh so ga tudi imenovali. Razvrstitev je pomenila tudi gmotni položaj in seveda ustrezno odgovornost, najnižje na tej lestvici je bila, denimo, varučka, njej enak je bil pastirček, torej je šlo bolj za otroke, ki so morali s trebuhom za kruhom že v rani mladosti.
13.	Zaradi dolžine obliča so ga poimenovali tako, kot sicer poreko obliču za gladko obdelavo
14.	V butare vežejo tudi vejevje za pripravo ognja in ga največkrat sušijo na glistah, seveda je v sedanjem času le malo črnih kuhenj
mMMmiimi
VASA PISMA
mmmmmmmmmmmmmmmi ifnffifBt mmvmmmm
Konec leta smo proslavili častitljivi jubilej PZ Velenje
Mladinska organizacija Počitniška zveza je že 100 let tradicionalno vtkana v slovensko družbo. Začetki njenega delovanja segajo v leto 1892, ko je začelo delovati prvo slovensko študentsko popotniško društvo, ki so ga ustanovili dunajski študentje. Danes ima ta organizacija status nacionalne mladinske organizacije, ki šteje več kot 9000 članov. Letos bo minilo 40 let, odkar ta organizacija deluje tudi v Velenju.
Leta 1953 je bila na nižji gimnaziji v Velenju ustanovljena družina počitniške zveze, ki je sprva štela 50 članov, potem pa jih je imela iz leta v leto več. Človek, ki potuje, je bogat in tega so se zavedali vsi, ki so pristopili k tej družini. Dubrovnik, Makarska, otok Peljašac, Uljcinj, medveja pri Lovranu in naš Portorož ter Bistrica ob Sotli so bili kraji, kjer so počitničarji največkrat preživljali svoje počitnice. V času počitnic so vse do črnogorske obale vozili prepolni vlaki počitničarjev, željnih odmora, novih poznanstev in zabave.
Svojevrsten pečat razvoja popotništva na Slovenskem, predvsem pa Velenju in njegovi okolici, je dal mladinski dom, ki so ga v Velenju odprli leta 1963. Po izselitvi 1. osnovne šole so bili prostori dodeljeni občinski organizaciji Počitnoiške zveze v Velenju. Podjetje Vegrad je obnovil prostore, počitničarji pa so sami opravili 11216 prostovoljnih delovnih ur. 17. novemra 1963 so dom svečano odprli. V letu 1964 so v domu zabeležili 6525 nočitev. Gostje, predvsem so bili to mladi in študentje, so prihajali z vseh koncev Evrope. Iz knjige, kamor so zapisali nočitve, je razvidno, da so Velenje obiskali in prenočevali v mladinskem domu gostje iz
Francije, Nemčije, Anglije, bivše Sovjetske zveze, Češke, Poljske, Madžarske in celo iz Egipta ter z vseh koncev Slovenije in bivše Jugoslavije.
Leta 1968 so mladinski dom zaprli. To je bil za Počitniško zvezo in počitničarje velik udarec. Dom je v upravljanje prevzela občina Velenje in ga preuredila za potrebe varstva otrok v Velenju. Občina se je v sporazumu med njo in občinsko organizacijo Počitniške zveze zavzela, da bo v prihodnosti, ko se bodo pogoji za mladinski turizem izboljšali v tolikšnji meri, da bi bilo omogočeno donosnejše poslovanje sprejemnega centra Počitniške zveze, sodelovala pri ureditvi novega sprejemnega centra s tolikšnimi sredstvi, kot bo potrebno za ureditev novega sprejemnega centra, ki bo odgovarjal potrebam mladinskega turizma v Velenju in njegovi okolici. Od zaprtja doma je minilo že 25 let in vse do danes se na tem področju ni nič spremenilo. Nihče nima posluha za mlade, ki si prizadevajo, da bi bila stavba ponovno preurejena v mladinski sprejemni center.
Po zapiranju doma je sledilo obdobje, ko je začela občinska organizacija počitniške zveze v Velenju navezovati stike z mesti in mladinskimi organizacijami v Evropi. Leta 1969 so prvič navezali stike z mestom Esslingen v Nemčiji in v teh letih so se stekle mnoge prijateljske in poslovne vezi med mestoma. Potem so sledila mesta Viennc-Francija (1971), Schiedam-Nizozemska (1973), Vidcm-Italija (1984), Neath-Velika Britanija (1985), Albacete-Španija (1989) in Molodječno-Belorusija (1990). Danes je to "družina" prijateljskih mest, ki se na vsakoletnih konferencah
dogovarjajo o sodelovanju in aktivnostih.
Letos je občinska organizacija Počitniške zveze Slovenije "Kažipot", kot se uradno imenuje, navezala stike še z mestom Donjeck v Ukrajini in mestom Sozolnok na Madžarskem, ki so ga člani organizacije v letošnjem novembru tudi že obiskali. Organizacija posveča največ pozornosti mednarodnim mladinskim izmenjevanjem, saj je to za mlade najcenejša oblika potovanja in razvoju mladinskega turizma na Slovenskem.
Organizacija se lahko pohvali tudi z delom na področju predstavljanja Slovenije v tujini, saj je že na tisoče prospektov romalo v
evropska mesta, pred osamosvojitvijo Slovenije pa so bila v prijateljska mesta poslana številna mirovna pisma in pisma za odporo Sloveniji pri njenem osamosvajanju.
Predvsem pa je organizacija zelo nezadovoljna z odnosom pristojnih do razvoja mladinskega turizma v Sloveniji. Pravijo, da mora Slovenija najprej ustvariti pogoje za mladinski turizem, šele potem si bomo lahko šli turizem za tiste najbolj zahtevne goste. Če se že zgledujemo po Evropi, se zgledujmo tudi po tem, kakšne ugodnosti uživajo mladi na svojih potovanjih v tujini. Predvsem pa so bolj spoštovani, saj se nemalokrat zgodi, da naši hoteli ne sprejemajo mladinskih skupin. In zato potrebujemo mladinske sprejemne centre, ki pa jih očitno še dolgo ne bomo imeli, saj pristojni spijo spanje pravičnega.
■ Boštjan Napotnik
Ob 40-letnici PZ Velenje
Zdajle zopet sije sonce skozi okno. Razveselil sem se ga kot otrok igrače. Sonce - tu je tudi spomin na dneve pred štiridesetimi leti... Takrat smo se kopali v vročem poletnem soncu.
Ustanovili smo Počitniško zvezo Velenje in vanjo privabili petdeset učencev in učenk nižje gimnazije. Kdo bi mogel objeti vse tiste dogodke, ki so takrat botrovali veselemu dogodku. Bil sem mlad med mladimi, in zaupali so mi vodenje novorojenčka v takratnem, razvijajočem se Velenju.
Takoj smo se povezali s sedaj že pokojnim profesoijem Ažmanom iz Celja. Hiteli in izpolnjevali smo legitimacije PZ, plačali članarino za leto 1953 in že odhiteli na potep.Kaj naj rečem: srečni smo bili, saj se nam je ponujala celotna jadranska obala,
Skupina PZ Velenje leta 1956 v Dubrovniku
od Portoroža do Tivta v Črni gori. Tako smo vsako leto odhajali z vlakom do Reke, od tam pa dalje, proti jugu: do Korčule, Herceg-novega in Budve. Kako srečni smo vendar bili, pa čeprav je pot z ladjo trajala navadno dan in noč. Denarja za kabine na ladji ni bilo. Zato smo se čez noč zadrževali kar na palubi, v bližini strojnice, od koder je puhalo gorko... Ne vem, zakaj, toda rad se spominjam našega štirinajstdnevnega bivanja v Seci pri Portorožu.
Naš ekonom, g. Gustl Tanjšek, je poskrbel za naše želodce in nasploh za prijetno bivanje. Nekega večera, bil je poletno topel, seje skupina starejših odločila za obisk Portoroža. Doma je ostala le straža. Kmalu zatem so zarisale nebo ognjene črte. Še malo, in nastal je piš in vihar. Držali smo za robove šotorov, so tresli kot šiba na vodi, in čakali. Od štirinajstih šotorov je le podrlo tri. Razen mokrote vendar ni bilo nič hudega.
Vsako leto znova smo komaj čakali počitnic in našega srečanja z morjem. Kako srečen je mlad človek, če svoj prosti čas, predvsem poletni, izrabi za potovanja. Prav ta organizacija, ki je danes pomemben del turistične dejavnosti, se v Velenju razrašča. Preimenovala se je v Kažipot in pomnožila svoje vrste, saj jih šteje danes kar tristo.
Želim ji odprtih možnosti za vse prelepe in nove poti. Vem. daje človek, ki mnogo potuje, bogatejši za nova spoznanja, bogatejši s širšim umskim in duhovnim horizontom.
Naj še enkrat potopim spomin na čas pred štiridesetimi leti: naj se zahvalim dobrotnikom, ki so nam omogočili potovanja! Posebej toplo pa mi je, ko se spomnim pokojnega g. Slavka Laha. Njegova papirnica takrat je vedno ponudila! Slavkov nasmejani obraz na kateremkoli potovanju pa je vlival vedrino, veselje in optimizem v nas vse, ki smo radi delali v Počitniški zvezi.
Volja, vedrina in veliko predanosti mlademu turizmu! naj bo vodilo tudi v prihodnosti.
■ Viš
Rdeče oči v majhnih kletkah
Obstaja nekaj, kar mariborski študenti ne bodo nikoli razumeli. To je petkova svetloba na Trojanah, ki naredi iz tebe nasmeh, pa čeprav prihajajo izpiti, ki motijo tvoj miren vsakdan. V Ljubljani si ujet v meglo. Levo, desno, povsod samo megla in zelene trole. Potem pa prideš v Velenje in se samo zaradi modrega neba počutiš svoboden, ker vidiš več kot dva metra. Pa čeprav je Velenje vedno bolj grdo.
Ogabne so tiste stojnice in bele gate, ki ti jih molijo. Ogabni so tisti s kasetami in žvečilnimi v ustih, ogabna je praznična podoba Velenja, s svojimi lučkami in smreka, ki sojo najprej postavili, in potem okrasili. Pa vse to je le malenkost današnjega vikenda. Bil sem v Standardu in skoraj bruhal.
Tam je bilo nekakšno tekmovanje rejcev, ali karkoli so že, kokoši, zajcev, gosi in vseh manjših domačih živali. Ne vem, če je kdo pobiral karte, tisti ob vhodu mu je že bil podoben, itak si čez Standard lahko prišel zastonj.
V zraku je bil vonj po podeželju in petelini so kikirikali. Prva kletka, zajec lep, z rdečimi očmi, ocenjena teža, barva, kondicija, splošni vtis, f v majhni kletki na slami je ta zbral samo 92 točk. Ni zmagal. Drugi, odpadel, imel bele dlake.
Potem pride šampion, velik, debel in žalosten. Naslednji ni bil v tekmovalni kondiciji, kakor je pisalo na listku, in je zato verjetno spal. Vsi so imeli rdeče oči in bili tiho. Potem so prišle kokoši in petelini, nekateri so tekmovali, drugi pa niso ustrezali standardu, s podpisom sodnika Potem purani, goske in
race... Vsi v manjhnih kletkah. Velik, našopirjen, bel puran, ki je bil skoraj večji od kletke, in ni vedel, kam naj stopi. Neumno je gledal naravnost. Potem pa eksotični primerki. Tri koze, neki glodalec in ptica. Z zakrivljenim kljunom, v kleti za zajce pristrižene peruti. Ujeta ujeda, ki je srpo gledala zajce, kure. V kletki, ki je bila manjša od njenih kril. Zraven pa stojnica s pristnim domačim vinom in s klobuki na ljudeh ter kozarci in domača beseda. Čez noč so živali ostale v kletkah, petelini pa so strašili stanovalce nad Standardom.
Obstaja neka mladinska knjiga, Vodnikova vesina, ki opisuje življenje svobodnih kuncev, o njihovih rovih in običajih, o njihovih tačkah in pretepih in o dolgi poti do novega bivališča, malo fantastike, ampak knjiga je zelo lepa. In tisti zajci v Standardu, ti so bili žalostni, otroci pa so gledali in jim molili slamo pod nos. Sovražim razna naklučja ali slučaje. In pocukrane konce zgodb. Ko sem prišel s tega tekmovanja, kjer bodo vse tekmovalce verjetno prej ali slej pojedli ali pajih vsaj pridno parili za naslednja tekmovanja, ko sem šel čez grad, mimo drevoreda, kjer so bile v petek plamenice (mimogrede, rad imam ljudi na gradu in hvala za prijeten večer, samo, kdorkoli je že bil, zaradi nekaj sveč se v drevesa ne vrtajo luknje), sem v tisti poltemi videl obris, ki je potem s svojim velim repkom izginil v gozd. In jaz, mestni otrok, sem prvič videl zajca v gozdu. Drugače poznam samo njegove stopinje.
■ Jure Trampuš
Polnočnice in petarde
Ker mnogo ljudi ne ve, kaj pomeni božič in se temu primemo tudi (ne)obnaša, bi rad napisal, kaj jaz mislim in čutim o božiču. Veselje, ljubezen, mir. Te tri stvari so zame bistvene, na prvem mestu pa je mir, ki ga poosebljajo božične pesmi, jaslice, pa tudi lučke, na nek način tudi novoletno drevesce in seveda polnočnice. Pri pftrtfiočnicah se človek sprosti, umiri.
Razpoloženje je praznično, veselo. Pevci se med to mašo navadno še posebej izkažejo. Vse skupaj je prijetno za uho in dušo. In potem petarde. Osebno sem prepričan, da ti mladi ljudje ne vedo, kaj s petardami povzročajo. Tega jim tudni ni nihče povedal, ali pajim je in niso razumeli. Pok petarde pred vrat; cerkve povzroči zelo neprijetne občutke pri vseh, ki so trenutek prej še uživali v blagem sozvočju lepe pesmi, mir in lepota trenutka sta porušena.
Pa petarda ni le ena, ves čas poka kot v Bosni in človeku gre blago rečeno na živce. Pa ne le meni, ampak večini ljudi. Sam sem šel med mašo domov, ker maši nisem mogel slediti. Morda sem bil sam kriv, ker sem stal preblizu vrat ali pa ne, saj seje slišalo povsod.
Želel bi povedati vsem tistim, ki mečejo petarde, da imam zelo slabo mnenje o njih in najbrž poleg mene še kdo. Petarde so bolj primerne ob novem letu ali morda ob veliki noči, pa še takrat rahlo spominjajo na bližnjo vojno.K božiču pa petarde ne sodijo in to je treba povedati vsem tistim, kijih veselo prižigajo.
Pa lep pozdrav vsem, ki ste prebrali tole pisanje.
■ Damjan Jevšnik - študent
Gledališka igrica prihaja iz OŠ Livada
Živahna in razgibana Mojca Pokrajculja
Igranje, podoži vljanje pravljic in njenih oseb, je že od nekdaj navduševalo mlado in staro. Sploh otroci, ki še iščejo svoj jaz, preizkušajo svoje sposobnosti, radi zaigrajo in se predstavijo tako svojim vrstnikom kot staršem in prijateljem. 21. decembra je gledališka igra skupine iz OŠ Livada iz Velenju, ki nosi ime Geniji v kratkih hlačah, premierno uprizorila igrico Mojca Pokrajculja po koroški ljudski pravljici. Tatjana Pocajt -Jamnik je bila režiserka, sce-naristka in dramaturginja, skratka, vodila je kratkohlačnike v predstavi, ki sojo gledalci, večinoma osnovnošolci, dobro sprejeli. Bila je tudi naša sogovornica, zanimalo pa nas je, zakaj seje odločila prav za ljudsko pravljico.
Tatjana Pocajt - Jamnik:" Ni mi bilo pomembno ali je ljudska ali kakšna drugačna. Najbolj pomembno mi je bilo tc, daje bila dovolj slikovita, da lahko s to pravljico pokažemo nekaj gledališča in nekaj tudi gibanja in na tak način olajšamo otrokom igranje, kerjim v času, ko se gibljejo, ni potrebno govoriti. Če pogledamo igrico kot celoto, je scena zelo slikovita."
Ste to skupino otrok poznali že prej, kako je igrica nastajala?
Tatjana Pocajt -Jamnik: "Te skupine nisem poznala od prej. Prvotno sem celo imela
Vsi junaki skupine Geniji v kratkih hlačah so se za Naš čas postavili "po gasilsko"
namen uprizoriti drugo igro, ko pa sem otroke spoznala, sem se odločila za to vrsto uprizoritve. To je naše skoraj trimesečno delo, delali smo veliko, precej naporaje tu vloženega. Tako z moje, kot s strani otrok. Mislim, da smo glede na to, da smo se prvič videli in smo imeli začetne težave s spoznavanjem in prilagajanjem drug drugemu, opravili veliko delo."
Igralci so vendarle otroci, naturščiki. Kako je bilo pri usklajevanju gibanja in govora? Ste izbirali take, ki so imeli že kaj izkušenj, sploh pri plesu?
Tatjana Pocaj - Jamnik: "Mislim, daje sam začetek delazelo zanimiv. Otroci so že pred časom imeli nekaj izkušenj z gledališčem, torej so bili dovolj samozavestni. Ko sem dala predlogo, kaj želim delati, so se sami odličili, kaj bo kdo igral. Poznali so svoje sposobnosti in mislim, da so se pravilno odločili."
V igri sodeluje 10 otrok. Ste
pravljici kaj dodali, kaj odvzeli?
Tatjana Pocajt - Jamnik:
"Pravljica ima veliko umetniške svobode, podlaga je takšna kot jo poznamo iz knjige, vendar smo naredili svoj zaključek. Razkrinkali smo tatu, tistega, kije polizal med. Za to smo uporabili nov lik, to je škrat, imamo pa tudi burjo, ki opazuje početje lisice. Dodali smo tudi želvo in čebele."
Pri kostumih in sceni so kratkohlačnim genijem izdatno pomagali tudi drugi. Andrej Krevzel je naredil vse scenske pripomočke, kostume pa so si isposodili, nekaj pa so jih naredili sami ob pomoči staršev. Plakat, prav simpatičen, ki je vabil na predstave, jim je oblikoval Peter Grozdnik, vabili pa so kar šestkrat. In sedaj, v novem letu? Bo igrica utonila v pozabo? Ne. Poskusili jo bodo predstaviti še mnogim, ki jo bodo seveda želeli videti.
■ bs
6. januarja 1994
'. I i J111 i BELA A »f 11 i i t ■I:

Silvestrovanje na Policijski postaji
31. decembra lani, okoli 17. ure, so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru posredovali na Kardeljevem trgu 1 v Velenju. Robert N., 19 let, je prišel domov vinjen, začel razgrajati in razbijati po stanovanju. Umiril se ni niti potem, ko sta prišla policista, da ga umirita. Obvladala sta ga šele z uporabo fizične sile in ga odpeljala s seboj. Zdaj ga čaka sodnik za prekrške.
Hudo poškodovan voznik
31. decembra, okoli 17.10 seje na regionalni cesti v Velenju pripetila huda prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovala. Na vozilih pa je nastalo za okoli milijon in 200 tisoč tolarjev škode.
Iz smeri Velenja proti Lokovici je vozil osebni avto 31-letni Darko Prašnikar iz Letuša. V neposredni bližini odcepa ceste za ulico Pohorskega bataljona je zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v nasproti vozeč osebni avto, ki gaje vozil Slavko Kortnik, 37 let, iz Podgotja pri Velenju. V nezgodi seje voznik Prašnikar lažje telesno poškodoval, voznik Kortnik pa je utrpel hude telesne poškodbe.
Skoraj bi uspelo
Zadnji dan starega leta seje dogajalo marsikaj. Sredi dopoldneva je prišla v trgovino Grazia na Tomšičevi cesti v Velenju 30- letna Sofija L. iz Rijeke. Zahotelo se ji je bodya, pa gaje vzela. Brez, da bi ga plačala, je poskušala trgovino zapustiti. Ker pa je bilo blago varovano s signalno varnostno napravo, ki se je sprožila, ko je Sofija zapuščala trgovino, z novim bodyem ni bilo nič. Bo pa kazenska ovadba.
Na silo hotel v stanovanje
28. decembra zvečer so velenjski policisti v posebnih prostorih zadržali, dokler se ni streznil, 23-letnega Ivana P. iz Velenja. Na vsak način je popoldne hotel priti v stanovanje bivšega dekleta, tega naj bi pred tem tudi pretepel. Pred prihodom policije je pobegnil in se okoli 18.30 spet vrnil in razbil vhodna vrata v stanovanje. Preden so prišli policisti, je spet ušel, vendar so ga prijeli v bližnjem gostinskem lokalu. Sodnik za prekrške mu ne uide, zanj pa so policisti napisali tudi ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja nedotakljivosti stanovanja.
Na hitro je hotel nahraniti psa
Istega dne, torej 28. decembra popoldne, so velenjski policisti pridržali v posebnih prostorih tudi Andreja P., 29 let, iz Velenja. V Fast food klub je prišel okoli 16.45 s psom in nadlegoval goste. Z miz jim je jemal hrano in z njo hranil psa. Ali gaje tudi nahranil, pa policijsko poročilo ne govori.
Hudo poškodovan v pretepu
27. decembra med 22.45 in 23. uro je prišlo pred gostilno Lukman v Gorenju do pretepa med gosti, 32-letnim Martinom K. in Andrejem K., obeh iz Šoštanja in Mihaleom S., prav tako starim 32 let, iz Ve-lertja. Med pretepom je Mihael S. hudo telesno poškodoval Martina K., ki so ga z rešilnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico.
roUCIJSKJI: POST JUJI
Relativno mirno je bilo
Mozirski policisti z veseljem ugotavljajo, da se v zadnjih dneh preteklega leta pri njih ni dogajalo kaj izjemno razburljivega. Razen dveh prometnih nezgod, ki so se končale le z manjšo materialno škodo, so posredovali še v enem primeru kršitve javnega reda in miru. Pa še tam jim ni bilo treba nikogar odpeljati, saj jim gaje uspelo prepričati, da seje napotil spat.
POUCIJSKJI POf TJUJI
Požar je povzročila petarda ali raketa
V	soboto, 1. januaija, okoli 17.20, je na balkonu last Rudija H. v Žalcu izbruhnil požar, ki gaje po ugotovitvah komisije UKS UNZ Celje, povzročila nepremišljeno odvržena petarda ali izstreljena raketa. Na balkonu je imel lastnik več pločevink barv in lakov ter drugih vnetljivih predmetov, ki so se zaradi visoke temperature ob padcu petarde oziroma rakete, vnela. Popokala so tudi okenska stekla, požar pa seje pričel širiti v notranjost stanovanja, kar pa so stanovalci in gasilci iz Žalca preprečili.
V	požaru je zaradi ognja in močnega dima nastalo za okoli 200 tisoč tolaijev materialne škode.
Reševali lastnico lokala:
KftftKftK*ftft*KftK*«ftlK*ft**KKKKftft*KKKKft8
Napad na policijsko postajo odbit
Nevsakdanji dogodek seje v Velenju pripetil v četrtek, 30. decembra. Začelo se je okoli 22.30, ko je občan obvestil policiste, da v lokalu Caffe Daniela v Velenju motijo noči mir in počitek. Policisti, ki so se napotili pogledat, kaj se dogaja, so se v lokalu srečali s približno tridesetimi gosti, ki so glasno prepevali in poslušali glasbo. Policisti so jih opozorili in prenehali so.
Slabo uro kasneje je policiste klical že drug občan in jim zaupal, da v istem lokalu še kar kričijo in pojejo, zaradi česar stanovalci ne morejo spati. Spet so namenili pogledat, kaj se tam dogaja in uspeli goste pomiriti. Ti so policistom obljubili, da bodo odšli in lokal začeli tudi zapuščati.
Tretji klic občana so policisti prestregli, ko je bila ura že več kot ena po polnoči. V lokalu so bili spet glasni. Policisti, štirje so bili, so tokrat lahko ugotovili, daje v lokalu še vedno živahno. Glasna glasba ob kateri je blizu petindvajset gostov prepevalo, je spet motila stanovalce. Policisti so hoteli vstopiti, to pa jimje lastnica lokala, 45-let-na Pavla L., iz Velenja hotela preprečiti. Začela jih je zmeijati in naganjati. Ocenili so, daje pod vplivom alkohola in da bo s kršitvijo nadaljevala, zato so zanjo odredili pridržanje in jo povabili iz lokala. Ko sojo odpeljali v intervencijsko vozilo, je prišel za njimi 29-letni Robert Š., ki je ni pustil odpeljati, vendar so ga policisti obvladali in mu ukazali, da izprazni in nato zapre lokal. Robert pa je med zmerjanjem začel pozivati goste, da lastnico osvobodijo. Če jim ne bo uspelo iz intervencijskega vozila, so grozili, bodo prišli na policijsko postajo in jo tam sami osvobodili. Policisti sojo kljub grožnjam odpeljali. Nekaj minut kasneje pa je pred postajo res prišlo blizu 25 oseb, ki jih je vodil Robert Š. Pričeli so razbijati po vratih in nobena opozorila, da se razidejo, niso bila uspešna.
Velenjskim policistom so bile na pomoč takoj poslane še tri patrulje, nato pa je 12 policistov nastopilo proti kršiteljem. Uporabili so tudi fizično silo in gumijevke, kar je nekaterim pognalo strah v kosti in so se razbežali, policistom pa je vseeno uspelo prijeti najpogum-nejše: Roberta Š., 22-letnega Maijana S., 27-letnega Borisa R. in 20 -letnega Dejana Ž., vse iz Velenja. Pridržali so jih do iztreznitve, potem pa jih z ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku.
4&L
POLZELA 38
informacije tel.: (063) 721-052
d.o.o.
ZASTOPSTVO ZA VOZILA
* FIAT1 Alf A ROMEO * SUBARU * ' ROVER * LAND ROVER * TAVRIA *
Grožnje s strelnim orožjem
V	torek, 28. decembra, je ob 20.45 na Policijski postaji Velenje zazvonil telefon. Dežurnemu je Franc Sever sporočil, daje odvzel avtomatsko orožje znamke Škorpijon gostu po tem, ko je ta grozil v njegovem lokalu Šahec v Starem Velenju. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je varnost oseb v lokalu ogrožal 38 - letni Milan S. iz Velenja, kije bil močno pod vplivom alkohola.
V	lokal je Milan Š. prišel okoli 20.15 ure. Ker je bil vinjen, mu niso
postregli s pijačo. Franca Seveija je vprašal, ali bo kaj popil. Ko je ta odklonil, je izpod bunde potegnil Škorpijona in ga nameril vanj. Sever je Milanu Š. pištolo odvzel in poklical na policijsko postajo. Policisti so ugotovili, daje bil Škorpijon prazen, med pogovorom na policijski postaji pa^so Milanu Š. odvzeli dva okvirja za avtomatsko pištolo in 3 naboje.
Zoper Milana Š. sledi kazenska ovadba za ogrožanje varnosti, ker pa je imel vojaško orožje, sledi še kazenska ovadba zaradi nedovoljene posesti orožja.
Dan kasneje so velenjski policisti v SKY baru v Velenju zasegli 28 -letnemu Mojmiru Č. iz Velenja plinsko pištolo in 12 nabojev, s katero je grozil najemniku lokala, ker bivši delavki ni plačal opravljenega dela. Zoper njega so napisali predlog sodniku za prekrške in kazensko ovadbo.
1 i.990 DEM 19.860 DEM 24.380 DEM 25.290 DEM
FIAT
PANDA 4X4 CAT 92 T1P01,4 i.e.S MAQ CAT TEMPRA 2,0 i.e.SX CAT TEMPRA 2,0 i.e.SUC CAT automotica CR0MA 2,0 i.e. MAQ CAT
26.990 DEM
Alf A ROMEO
331,5 IE CAT SUBARU VIVI0 GU 2WD JUSTY J12S4 WD
20.890 DEM
18.680 DEM 21.695 DEM LEGACY RANGER 1,8 4WD 35.645 DEM
POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH VOZIL
TIP	LETNIK CEHA
1.	LADA RIVA1300 88 3.500 DEM
2.R4GTI	90 5.500 DEM
3.	GOLF 1,81 CAT 86 9.700 DEM
4.G0LFGTI	16V 90 18.500 DEM
Od 26. julija dalje se ne imenujemo več — •> JUG0TANIN, ampak TANIN SEVNICA, IčUll spremenili smo tudi telefonske številke, naš
.i.i.	||	68290 Sevnica, Slovenija
proizvodni znak pa ie ostal enak.	h™*™« i , P.P.»
r	S	■	■■	•	t«l«fon: o.«. (0608) 41 224
Se vedno odkupujemo	^kmobmi««
LES PRAVEGA KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
Sreino in uspešno leto 94!
Policija svetuje
Želimo, da živite varno!
Poleg rednih nalog, ki so najbolj številne in problematične na področjih javnega reda in miru, cestnega prometa in kriminalitete, smo v preteklem letu začeli izvajati določene aktivnosti, s ciljem, da izboljšamo stike z javnostjo in občanom vsaj delno predstavimo naše naloge, kijih najpogosteje opravljamo.
Poleg objav o posameznih dogodkih (prometnih nezgodah, kršitvah javnega reda in miru, kaznivih dejanjih in drugih dogodkih), smo v preteklem letu začeli objavljati tudi članke po4 skupnim naslovom POLICIJA SVETUJE, kjer vas naj/adno opozaijamo na nepravilnosti, ki jih kot udeleženci v prometu ali prebivalci našega mesta in njegove okolice izvršujete ali zaznavate (npr. način vožnje in "obnašanje" v prometu). Prav tako smo vam nekajkrat svetovali, kako naj ravnate v določenih situacijah in kako se pripravite na njih (npr. priprave na vožnjo v zimskih razmerah). Nekajkrat pa smo vas celo seznanjali, da bomo zoper tiste, kj kršijo predpise, dosledno ukrepali (npr. zoper tiste, ki so metali petarde, ali tiste, ki kršijo cestno prometne predpise). Določene ddgodke smo opisovali z namenom, da bi v podobnih situacijah ravnali drugače kot akteiji posameznih dogodkov, ki so navadno "potegnili krajši konec".
V preteklem letu smo vsak ponedeljek ob 8. uri na Radiu Velenje podali krajše poročilo o našem delu v minulem tednu. Govorili smo predvsem o treh najbolj obremenjujočih področjih, včasih pa smo opisovali dogodke, ki so imeli odmev v javnosti.
Tudi letos bomo nadaljevali s temi oblikami seznanjanja javnosti. Naš namen "ni opravičevanje in zagovaijanje obstoja Policijske postaje Velenje, ampak vas želimo seznanjati z dogodki, ki jih obravnavamo in z ukrepi, ki jih bomo uporabili zoper kršitelje predpisov ter posledicami, kijih lahko povzročite s svojim ravnanjem. Naš cilj je preprost in jasen:
"ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO!"
Mfhui—
BUT1K ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Slnim trg 7, tel«, Iti: (063) 712 515
O modna konfekcifa za bodoče mamice,
tudi iz uvoza O Zibke, previfaine mize, vozički,
avtosedeži... O otroška konfekcija do št. b namenjena vsakodnevni uporabi; zato kvalitetna, pralna, praktična in kar je najvažnejše po dostopnih cenah « tgrače^jgdvsem didaktične
Obiščite nas -zase a
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ V MESECU JANUARJU 1994 OBRESTUJE TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV Z NASLEDNJIMI OBRESTNIMI MERAMI:
snavpoai depozit vezan nad jI a -depoziti do 50.000 SIT
Depoziti vezani nad I8l Hranilne vloge vezane n Hranilne vloge vezane n lekoci računi občanov
10,09 0,82
26,90	2,04
29,28	2,20
31.08	2,33 33,46	2,48 37,03	2,71 42,99	3,08 48,95	3,44
10.09	0,82 10,09	0,82 35,84	2,50 59,67	4,05
iiitillili™llll®l
Tu smo zaradi vas, pridite in spoznajte nas!
" NAŠ CAS	s 1'. 4 f | <		''IV 't «| s* i m 11	J353		6. januarja 1994
						
Illillil*
T Oven od 21.marca do 20.aprila
Nič kaj se ne veselite pivih dni v novem letu, zakaj, pa veste sami še najbolje. Čeprav ste se odločili, da starih napak ne boste ponavljali, ne boste mogli iz svoje kože. Prvo boste naredili že v naslednjih dneh. Napad je še vedno najboljša obramba, sicer pa to metodo že znate uporabljati.
v. Bik od 21.aprila do 20.maja
Po velikem veseljačenju, ki ste si ga privoščili v zadnjih dneh prejšnjega in prvih dneh letošnjega leta, se boste sedaj umirili in zaživeli po starih navadah. Le ena bo izstopala. Celo tako močno, da bodo to opazili tudi vaši najbližji. Ne skrbite, na vaši strani so, tokrat tudi partner.
n Dvojčka od 21.maja do 21 Junija
Vse probleme ste v prejšnjih prazničnih dneh porivali nekam na stran, sedaj pa sploh ne veste, kje bi začeli. Še najbolje bo, da se najprej lotite največjih, ko boste premagali te, bodo manjši prava sprostitev. Imate še nekaj iskrenih prijateljev, zato ne pozabite nanje, ko se boste počutili obupno in ko boste res na tleh.

Rak od 22 Junija do 22 Juiija
i^P Načrte, ki ste jih pričeli uresničevati že v preteklem letu, boste sedaj samo še potencirali. Dela vam vsekakor ne bo zmanjkalo, saj ste si naložili kar nekaj stvari, kijih morate izpeljati v čim krajšem času. Zvezde bodo vse do konca februarja na vaši strani, zato nikar ne oklevajte - vsak izgubljen dan bo resnično izgubljen.
q Lev od 23Julija do 23.avgusta
O/ Odločitev, da vam ne bodo kar vsi po vrsti pili živcev in vas spravljali iz ravnotežja, bo žal le kratkotrajna. Čeprav si tega ne boste želeli, boste že ob prvem napadu močno vzkipeli in naredili pravo malo sceno. Partner bo še naprej tisti, ki vam bo dajal voljo, vendar bo tudi vse niti držal v rokah on.
Devica od 24.avgusta do 23.septembra
11D Čas veselja za vas še ni končan. Ravno v teh dneh boste dobili odgovor na dolgo zastavljano vprašanje, ki vam je ves čas kratilo spanec. Vzpodbuden bo. Hkrati bo od vas zahteval polno angažiranost, ki pa vam ne bo predstavljala nikakeršne težave, saj boste vedeli, zakaj delate. Nežni pogledi temnolasca-ke se bodo še nadaljevali, vi pa ne boste čisto hladni.
^ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
- Če vas ne bo na cedilu pustilo zdravje, bo še vse v na-
lepšem redu. Sicer si želite veliko sprememb, a vam je jasno, da vse naenkrat ne bo šlo. Ne bo vam vseeno, ko vam okolica ne bo priznala vseh zaslug, ki sijih lastite vi. Kaj hočete, zavist je zelo nalezljiva reč.
yy. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Kar verjeti niste mogli, ko so vas v preteklih dneh prav vsi pustili na miru. Če bi bilo življenje vedno tako umiijeno, bi vam bilo več kot krasno. Žal bodo že naslednji dnevi bolj pestri. Sicer pa vam bo to na nek način celo godilo. Lenarjenje vam je namreč že malo udarilo na živce, ideje pa kar kipijo iz vas.
y. Strelec od 23.novembra do 21.decembra
X Utečeno, nerazburljivo življenje vam prav nič ne odgovarja. Pa vendarle ste sedaj ravno v takem obdobju, ko že zjutraj veste, kaj sledi in kaj vse se bo zgodilo. Razmislite in se odločite; res, da boste tvegali, vendar boste ob tem tudi neizmerno uživali. Partner vam bo sicer rahlo zameril, še vedno pa vas bo podpiral pri še tako neumnih odločitvah.
Kozorog od 22.decembra do 20Januarja
jO lmeli boste dovolj časa za krepko razmišljanje o stvareh, ki vam nikakor niso več všeč, vzamejo pa vam večino časa, ki ga pač ne prespite. Spanja bo v naslednjih dneh vedno premalo, saj vam bo ponagajalo zdravje, dvomi o načinu vašega življenja bodo zato še večji. Korak ni lahek, zato trikrat premislite, preden storite kaj usodnega.
^ Vodnar od 21 Januarja do 20.marca
xvw Čeprav se ves čas delate, da vam je partner španska vas, temu ni tako. To boste prav vedeli šele v naslednjih dneh, ko se bo vajina zveza znašla na krepki preizkušnji, kiji boste le stežka kos. Oči odprite kar se da močno, sicer boste spregledali zelo porripmben dogodek, ki vas bo še nekaj tednov naravnost mučil. Ponos pa le na stran!
w Ribi od 21.februarja do 20.marca
J\ Zadnji dnevi preteklega leta so bili polni pretresov, ki ste jih rahlo sper pričakovali, vendar so vam vseeno načeli počutje. Tako bodo. prvi dnevi novega leta minevali v čudno delovnem razpoloženju, saj morate razrešiti kar nekaj zelo važnih, tudi uradnih zadev. Morda bi bilo vendarle dobro, če bi svoje težave zaupali še komu, ki mu lahko zaupate.
MODA
DOBRO JE VEDETI
Dandy osvaja
Kaj je značilno za stil, ki je lani prevzel marsikatero predstavnico nežnega spola zaradi svoje posebne preprostosti in bohotnosti hkrati, nanj pa bomo prisegali tudi v novem letu? Še najprej ga boste spoznali po bluzah, ki morajo biti bogato okrašene. Vsaj okoli vratu in po vsej sprednji strani, kjer lah-
bela, črna ali iz osko črtasto potiskanega blaga, oblečemo preprost spodnji del, da ne bo vsega preveč. Pajkice so kot nalašč, saj so dandy bluze običajno dolge. Tudi dolgo
ko skrijejo gumbe (ali pa tudi ne) volančki, ki jih ni nikoli preveč. Če niste za ekstremne smeri, potem bo dovolj en sam, ali pa plise obroba ob vsej dolžini zapiranja, ovratnik pa naj ostane klasičen srajčni. Lahko je malo večji, kot sicer.
K takšni bluzi, ki je običajno
NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU * NOVO NA VAŠEM JEDILNIKU
Po štrukljih diši
Skutni štruklji
Potrebujemo: za vlečeno testo; 25 dkg moke, 1 jajce, 1 žlica olja, mlačna voda, sol.
Nadev: 5 dag masla, 2 rumenjaka, 25 dag skute, 1/2 dl kisle smetane, 2 beljaka
Za zabelo: 5 dag maščobe, 3 dag drobtin
Iz moke, jajca, olja in vode napravimo vlečeno testo, ga dobro obdelamo in damo počivat. Nato ga na tanko razvlečemo, razvlečenemu porežemo robove, namažemo z nadevom, zvijemo, damo v prtič, ki smo ga zmočili, oželi in potresli z drobtinami, narahlo povežemo z vrvico in kuhamo 1/2 ure v slanem kropu. Kuhan štrukelj razvijemo, zrežemo na re-zine in zabelimo z drobtinami, prempraženimi na maslu.
Nadev: Maslo razmešamo z rumenjakom, dodamo pretlačeno skuto, smetano in sneg.
Orehovi štruklji
Potrebujemo: za vlečeno testo isto kot pri prvih štrukljih; nadev: 15 dag orehov, 1/2 del mleka, limonina lupinica, cimet, 1 rumenjak, 12 dag sladkoija, trd sneg iz 1 beljaka.
Zabela: 6 dag masla, 3 dag drobtin, 3 dag sladkoija, cimet.
Najprej naredimo vlečeno testo, ki naj bo precej mehko. Pustimo ga počivati približno pol ure. Nato ga raztegnemo, kolikor mogoče na tanko, pomažemo z nadevom, zvijemo in damo v zmočen in ožet prtič, potresen z drobtinami, narahlo povežemo z vrvico in kuhamo pol ure v slanem kropu.
Nadev: sladkor razmešamo z rumenjakom. Dodamo zmlete orehe, mleko, cimet, nastrgane limonine lupinice in sneg iz beljaka.
Ajdovi štruklji z ocvirki
moke, 15 dag bele moke, 11 slanega kropa; nadev: 40 dag ocvirkov, 10 dag drobtin
Ajdovo moko poparimo z 1 litrom vrelega slanega kropa. Ko se nekoliko ohladi, jo stresemo na desko, dodamo malo pšenične moke in zgnetemo v testo, ki ga takoj na tanko razvaljamo.
Potresemo s toplimi ocvirki, drobtinami in zvijemo. Da se štruklji lepše kuhajo jih zavijemo v prtiček in povežemo z vrvico. Ku-hamojih v vreli vodi pol ure. Kuhane odvijemo in zrežemo na poljubne kose.
Serviramo jih kot samostojno jed s kislim zeljem.
osko krilo z visokim precepom ne bo napačno. Čevlji lahko pokvarijo vse. Obujte udobne visoke škornje, kijih po vsej višini krasijo vezalke ali pa nekoliko višje gležnaije, ki imajo lahko tudi zelo visoko peto. Ne pozabite na dolg sako, ki naj sega skoraj do kolen, krojen pa naj bo čim bolj klasično. No, če boste izbrali pravega, ne bo nič narobe, če bodo izpod rokavov gledali dolgi volančki dandy bluze.
Različic v dandy stilu je veliko, če ste ga osvojili, jih boste z malo domišljije hitro našli. Sploh, če imate radi obleke. Črna, v zgornjem delu oska, v spodnjem valovita, z visokim precepom bo prava. Vendar tu ne pozabite -brez opaznih, vzorčastih nogavic, skorajda ne bo šlo.
Čajnik - V čajniku celo noč pustimo vodo, v kateri smo prej kuhali krompir. To ga bo popolnoma očistilo. Apnenčasto oblogo, ki se sčasoma nabere v čajniku, očistimo tako, da v čajniku prevremo vodo, ki smo ji dodali malo kisa in pest soli.
Hladilnik - Notranjost hladilnika lahko očistimo s krpo, namočeno v kis. Če je notranjost stene hladilnika prekrita s tanko plastjo "rose", se hladilnik bržčas ne zapira najbolje. Če boste naoljili tesnilno gumo na vratih, se bo hladilnik spet dobro zapiral.
Aluminijasta posoda -V aluminijasti posodi se hrana rada prismodi, nato paje zelo težko odstraniti črn madež, ki seje pri tem naredil na dnu posode. Za odstranitev te nevšečnosti vam ponujamo dva nasveta:
- Posodo, v kateri se je pri-smodila hrana, napolnite z vodo, v katero ste dali dve majhni žlički sode bikarbone, in kuhajte deset minut; potem vodo izlijte in posodo pomijte na običajen način.
-V posodo dajte vročo vodo in pustite, da stoji 24 ur, nato vodo izlijte. Mokro posodo dajte na vroč štedilnik. Ko se bo posoda ogrela, bo črn sloj odstopil, posodo pa lahko po-mijete kot ponavadi.
Potrebujemo: 70 dag ajdove
ŠALE * ŠALE * ŠALE * ŠALE je to čudež?
Jurček bi rad vedel kaj je to čudež.
-Nagneš se skozi okno v tretjem nadstropju, padeš dol, pa se ti nič ne zgodi. No kaj je to'?
-Sreča, odgovori Jurček.
-Prav imaš. Zdaj pa se drugič nagneš skozi okno in drugič padeš, pa ti nič ni. No, kaj je to?
-Vražja sreča, meni Jurček.
-No, naj bo. Zdaj se pa tretjič nagneš skozi okno, tretjič padeš in ti spet ni nič. Kaj je to?
-To paje že uspel trening.

6.1. Mojmir, Gašper, Miha, Žarko
7.1. Tine(Valentin), Zdravko, Raj ko
8.1. Maks, Severin, Bogo, Ahac
9.1. Jule, Jadranka (Ada), Ksenija
10.1. Vili, Agata (Dobri-la), Vilma
11.1. Božo, Pavlin, Grega, Hinko
12.1. Tanja, Ernest (Nestl), Ema
Lunine mene
aS»fflHMMMMatt»88StSS«ffl
mlaj (prazna luna) 12.1.94 ob 00.10
Pri zdravniku
-Kaj te pa boli fantek, vpraša zdravnik Janezka!? -Pravzaprav nič, prišel sem zato, ker sem pojedel dve frnikoli.
-In kaj je tebi, si tudi ti jedel frnikole, vpraša zdravnik Mihca!? -Ne, jaz sem prišel z njim, ker so frnikole moje!!
Dovoljenje
"Mamica, ali se grem lahko igrat z Mihcem?"
"Ne! Dobro veš, da ga ne maram."
"Ali se grem potem lahko z njim pretepat?"
zvEzENl KRŽIPOt « zvEzDNl KRŽIPOt $ zvEzBNl KRŽIPOt * zvEzENl KRŽIPOt ® z vEzENl KRŽIPOt											
	oven bik		dvojčka	rak	lev	devica tehtnica škorpijon			strelec	kozorog	vodnar ribi
delo	i	1	i	*	1	*	i	*		i	▼ |
ljubezen	1	*	*	*	*	*	i	*	*	*	▼ *
denar	▼	*	1	i	▼	i	*	▼	i	*	* 1
zdravje	*	1	1	*	▼	1	▼	*	*		i i
		*	dobro		i	srednje		▼	negativno		
6. januarja 1994
ČETRTEK, 6. JANUARJA
SLOVENIJA 1
09.00Tisti Mojčini, plesna oddaja
09.40 Šola podjetništva, 4/8
10.10 NaSa pesem '93
11.10 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Studio city
15.50 Svet poroča
17.00 TV dnevnik 1
17.10 ŽIV ŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45ABC-ITD, TV igrica
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Žarišče
20.40 Neverjetni četrtek 21.40 Tednik
22.30 TV Dnevnik 3,vreme 22.55 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 13/21
23.35Sherlock Holmes, 5/26
SLOVENIJA 2
09.50 Morzine: SPv alp. srn.
SL(2)
12.50 Morzine: SPv alp. sm. SL (Ž)
13.20 SP v smuč. skokih, Bi-schofshofen
16.10 Kinoteka, James Ca-gney: Oklahoma Kid, amer. film
17.30 SOVA, ponovitev
sledi Burleske Charlieja Cha-plina, 6. del
17.30 Sherlock Holmes, 4/26
18.50 Že veste
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Dediščina Sončnih Bogov, 6. zadnji del
20.55 Umetniški večer, do-kum. oddaja
21.50 Balet
23.50 Poslovna borza
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Oddaja za otroke
12.15 Zvezda vodilja
12.50 Risanka
13.00 Čudežni svet bratov Grimm, amer. film
15.05 Monofon
16.05 Domače živali
18.05 Kolo sreče, kviz
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevnik 1
20.15 Iz življenja tujcev
20.55Ali meje kdo iskal, za-bavnoglas.oddaja
21.30 Poslovni klub
23.15 Slika na sliko
PETEK, 7. JANUARJA
SLOVENIJA 1
09.15 Silas, 1/12
09.45 Moja Afrika, amer. film
12.20 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 14.00 Balet
15.50 Kam vodijo naše stezice
17.00 TV dnevnik 1
17.10 TOK TOK
18.45 ABC - ITD, TV Igrica
19.00 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Forum
20.30 Cooganova prevara, amer. film
22.00 Likovni, literarni utrinek
22.25 TV dnevnik 3
22.50 SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 5. del
sledi Sherlock Holmes, 6/26 sledi Amori in Corso, ital. film
SLOVENIJA 2
15.20 Pričevanja o zvestobi -Slovenci v Argentini
16.20 Neverjetni četrtek
17.20 Hiša na prodajo, 13/21
17.50Sherlock Holmes, 5/26
18.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.30TV dnevnik 2, vreme
20.00 Koncert orkestra SF, prenos iz CD
22.00 Akcent
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila
10.30 Najmanjši junaki, risani film
10.40 Otroški svet
11.35 Otroška serija
12.15 Zvezda vodilja, serijski film
13.00 Čez veliki Missouri, amer. film
14.40 Monoplus
16.30 Antena
18.05 Kolo sreče
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevnik 1
20.15 V dobrem društvu, zabavna oddaja
22.05 Državni arhiv
22.50 Slika na sliko
23.55 A nos amours, franc. film
SOBOTA, 8. JANUARJA
SLOVENIJA 1
08.10 Radovedni Taček 08.25 Lonček kuhaj 08.35 Zimska tekmovanja,
fran. ris. serija 09.00 Klub klobuk 09.50 TOK TOK 10.40 Zgodbe Iz školjke 11.30 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik
15.20 Cooganova prevara, amer. film
17.10Terra X, nem. dok. oddaja, 7/8 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Utrip 20.30 Gore in ljudje 21.30 TV poper 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA:
sledi Sherlock Holmes, 7/26
sledi Victim of love, amer. film
SLOVENIJA 2
09.50 SPv alp.smuč. VSL
(M), KR.GORA 11.20 SP v alp.smuč. SVSL
(Ž), Altenmarkt 12.50 SPv alp.smuč. VSL
(M), KR.GORA lo.lO SOVA:
sledi Ko se srca vnamejo, 5. del
sledi Sherlock Holmes, 6/26 17.35 Športna sobota: sledi Kri, znoj in slava, 5. oddaja
18.30 SP v snovvboardu, Ro-gla
18.50 Vodne pustolovščine, 7/24
19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Framed, 2/4 21.00 Žametna šapa, 1/7 21.35 Poglej in zadeni
22.40 Sobotna noč
HRVAŠKA 1
10.35 Doktor Argus, 8/13 11.00Zelene note Zeline, koncert 12.00 Poročila 12.05 Pikova dama, opera 13.55 Goodbye, My Lady,
amer. film 15.35 Hišni ljubimci 16.05 Mladi Indiana Jones, 8/17
18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 FILM-VIDEO-FILM 21.00 City Of Hope, amer. film
23.10 Športna sobota 23.30 Slika na sliko
NEDELJA, 9. JANUARJA
SLOVENIJA 1
09.15 ŽIV ŽAV
10.05 Poletje s Selikom, 3/3
10.30 Pepelka, gledališka igra
11.05 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica
11.30 Obzorja duha
12.00 Dvanajst slovenskih podob ljud. plesa
13.00 Poročila
14.00 Marino kot morje, Ital.švic. film
15.25 Dediščina sončnih bogov, 4/6
16.00 Calebove hčerke, 2/10
17.00 TV dnevniki
17.10 Po domače
19.00 Risanka
19.10 Slovenski loto
19.20TV nocoj
19.30TV dnevnik 2, vreme
20.10 Zrcalo tedna
20.30 Podarim-dobim
21.30 Clive James: slava v 20. stoletju, 1/8
22.25 TV dnevnik 3, vreme
22.50 SOVA:
sledi Zadeva seznec, 1/4
sledi Tekmeci Shelocka Hol-mesa, 8/26
SLOVENIJA 2
13.45 Poglej in zadeni 14.55 Joseph Conrad, 5/6 15.50 Gore in ljudje 16.50 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Slovenski magazin 20.40 Topaz, amer. film 22.45 Športni pregled
HRVAŠKA 1
08.20 Salambo, tal .franc. film
12.05 Sadovi zemlje
12.55 Gorice od zlata
14.05 Velike avanture, risana serija
15.35 Družinski zabavnik
17.15 Roxanne: The Prize Pu-litzer, amer. film
18.50 Zajčje zgodbe
19.30 TV dnevniki
20.15 Sedma noč
21.50Odletel bom, 9/16
22.55 Slika na sliko
PONEDELJEK, 10.JANUARJA
SLOVENIJA
11.20 Vrnitev Antilope, 12/13
11.45 Znanje za znanje, učite se z nami
12.15 Terra x, 7/8
13.00 Poročila
13.35 Športni pregled
16.25 Dober dan Koroška
17.00TV dnevnik 1
17.10 Radovedni Taček
17.25Zimska tekmovanja, risanka, 8/13
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Sedma steza
20.35 Gospodarska oddaja 21.15 Omizje
22.35 TV dnevnik 3, vreme
22.55 SOVA:
sledi Na programu, 1/7
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 9/26
SLOVENIJA 2
13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.10 Utrip
14.40 PODARIM-DOBIM
16.10 SOVA, ponovitev
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 7/26
17.05Zadeva Seznec, 1/4
17.55Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 8/26
18.504x4
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Plamenice, švedsa drama, 1/3
20.55 Studio city
22.40 Brane Rončel izza odra
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Otroška oddaja
12.15 Zvezda vodilja
13.00 Hugo Nilski konjiček, amer. film
16.05 Ali ste vedeli
18.05 Kolo steče
18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dramska serija 21.05 Hrvaška in svet 21.55 Arena, športna oddaja 22.50 Slikana sliko
TOREK, 11.JANUARJA
SLOVENIJA 1
11.00 Pamet je boljša kot žamet
11.05 Pepelka, gledališka igra 11.404x4
12.10Plamenice, švedska drama, 1/3
13.00 Poročila
13.05 Sobotna noč
16.20 Mostovi
17.00TV dnevnik 1
17.10 Lonček kuhaj
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.35 Pričevanja o zvestobi
21.40 Osmi dan 22.30TV dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA:
sledi Dober dan, razred, 2/6
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 10/26
SLOVENIJA 2 _
15.20Zgodbe iz školjke
17.10SOVA, ponovitev
sledi Na programu, 1/7
17.40Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 9/26
18.40 Iz življenja za življenje, prisluhnimo tišini
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Železni Gustav, 5/7
21.10 Intervju
22.10 Po sledeh napredka
22.40 VideoSpon
23.40 PEP v odbojki: Vileda Maribor:Maxicono
HRVAŠKA 1
11.35 Otroška oddaja
12.05Zvezda vodilja
13.00 Otroci v deželi igračk, amer. film
16.05 Veliki odmor
18.05 Kolo sreče, kviz
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevnik 1
20.15 Dokumentarna oddaja
20.45 V obsežnem planu
22.20 Akustikoteka, glas. oddaja
23.05 Slika na sliko
SREDA, 12.JANUARJA
SLOVENIJA 1
09.351001 Amerika, 2/26
10.00 Videošpon
11.00 Iz življenja za življenje
11.30 Žametna šapa, 1/7
12.00 Clive James: slava v 20. stoletju, 1/8
13.00 Poročila
14.50 Železni Gustav, 5/7
15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi
17.00 TV dnevniki
17.10 Klub klobuk
18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.35 Dolgo je ni bilo, angleški film
22.30 TV dnevnik 2, vreme
22.55 SOVA:
sledi Charlie Chaplin, 7. del
sledi Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 11/26
SLOVENIJA 2
15.20 Omizje
16.35 Moč in slava
17.05 Dober dan, razred, 2/6
17.35Tekmeci Sherlocka Hol-mesa, 10/26
18.25 Šola podjetništva, 5/8
18.55 Športna sreda
sledi Košarka (Ž) Diamond Ježica:Wuppertal
20.30 KF za EP v rok. (M) Slo-venija:Gruzija
22.00 Svet poroča
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija
12.15 Divja roža, serijski film
13.15 Pustolovščine Robin Hooda, amer. film
15.30 Učimo se o Hrvaški
16.05 Marian in vesela druščina, 10/12
18.05 Kolo sreče, kviz
18.40 Santa Barbara
19.30 TV dnevniki
20.15 Dokumentarna oddaja
21.00 V iskanju
21.50 Ekran brez okviija
22.50 Slika na sliko
Moziije
Bili so lepi prazniki
I	: i	W POKLIČITE NAS! W A Telefon• (063) 853-448 l A
f Gradbeni material, Koroška 2 a		
♦	cement Trbovlje	vreča .	501,00 SIT
♦	apno Zagorje	vreča	455,40 SIT
♦	votlak 6/1RISTOVEC kom	44,73 SIT
Cene so maloprodajne in veljajo za takojšnje plačilo. Odkupujemo vse vrste lesa. Informadje po telefonu 853-448.
mš cm
6.januar]a 1994
Selektor Tone Tlselj In
velenjski reprezentant
Borut Plaskan - kot da
ne moreta verjeti
uspehu proti odličnim
Norvežanom; to
blestečo Igro bo treba
potrditi še na obeh	L
srečanjih z Gruzljcl
(foto: vos)
Naša reprezentanca pred srečanjem z Norveško, prav tako v Rdeči dvorani
Karate
& & $ 8
Uspešna zadnja preizkušnja
Murskosoboški karateisti so pripravili 4.tradicionalni božično-novoletni turnir, na katerem je nastopilo 95 tekmovalcev, med njimi tudi mladi velenjski upi, ki so tokrat osvojili 5 medalj, doslej na teh turnirjih pa kar 19. Uvrstitve velenjskih tekmovalcev - mlajši dečki: 2,Očko, 3. Petrovič, 5. Hriberšek, 9. Kotnik; starejši dečki: 4. Sprečakovič; starejše deklice: 2. Cingesar; mlajši mladinci: 1.Jelen, 2.Mir, 4.Milijaš, 6. Forštner.
Za prva tri mesta so tekmovalci prejeli medalje, diplome in praktične nagrade, Jelen paje ponovno dokazal, daje v Sloveniji nepremagljiv in je letos najuspešnejši tekmovalec, kar je pred tremi tedni kronal z 8.mestom na svetovnem pokalu.
Dušan Borovnik
Strelski šport
Prvi zmagovalec je Sterman
Strelska družina Mrož je tudi letos izvedla tekmovanje za "prvega zmagovalca leta". Nastopili so mlajši mladinci, člani in članice. V konkurenci članov in članic je, v streljanju s puško naslov "prvega zmagovalca leta 94" osvojil Renato Šterman s 360 krogi, drugi je bil Šme (357) in tretji Žučko (356). Pri mlajših mladincih je zmagal Simon Mihelak (173), drugi je bil Mitja Markoja (173) in tretji Luka Sotler (161). Med pištoljarjijebil najboljši Simon Veternik (378), drugi je bil Boris Klančnik (375), tretja pa Karmen Benko (332).
■ F.Ž.
Mali nogomet
»»•»(Sllllf
Sportklub dvakrat zmagal
V pripravah za nastop na državnem prvenstvu registriranih klubov malega nogometa, ki bo koneca januarja na Ptuju, so igralci Sportkluba ob prehodu iz starega v novo leto nastopili na dveh močnih tradicionalnih turnirjih. Na božičnem turnirju v 200 kilometrov oddaljenem Spittalu ob Dravi v Avstriji so osvojili prvo mesto. Zanimivost tega turnirja je bila v tem, da so igrali na ograjenem igrišču s 5-metrskimi goli, igralnim časom 2x20 minut in s samo 5 igralci v polju.Do osvojitve prvega mesta je Sportklub premagal naslednje nasprotnike: Sv.Lendorf s 7:5, Steinfeld 9:2, Lendorf 6:2, Sv.Gabor Spittal (vsi Avstrija) 12:8 ter Palmanovo (Italija) z 10:8. Najboljši strelec na turnirju je bil Boris Tomažič.
Igralci Sportkluba so zmagali tudfi na novoletnem turnirju v Slovenj Gradcu. V finalu so šele po kazenskih strelih premagali ekipo Flamengo iz Ljubljane, pri tem pa seje izredno izkazal vratar Mirko Verboten. Sportklub bo že ta športni vikend nastopil na novem mednarodnem turnirju v Avstriji. Z.G.
obPaki0 Že 5. silvestrski turnir
ČESTITAMO
najboljši slovenski mladinki v letu 1993
atletinji
JOLANDI STEBLOVNIK
Tudi v letu 1994 ji želimo veliko dobrih rezultatov .
9/
E R A
Squash- Viharjeva v Zeltvvegu
Trenutno najboljša in obenem najbolj obetavna slovenska igralka squasha, I4-letna Velenjčanka Petra Vihar, je pred nedavnim v Zeltvvegu podpisala dveletno pogodbo z enim najmočnejših avstrijskih klubov, domačim "Stop and go". Že takoj po podpisu pogodbe ji je novi klub omogčil enotedenske priprave, saj bodo v Avstriji prvenstvo pričeli v začetku februarja. Kljub temu podpisu bo Petra, kolikor ji bo pač dovoljeval čas, še naprej nastopala v Sloveniji. Po tretjem mestu predlani in drugem lani želi končno osvojiti naslov slovenske prvakinje, prav tako pa želi osvojiti prvo mesto na slovenski jakostni lestvici. Na prvem turnirju je brez težav zmagala, na drugih dveh zaradi obveznosti ni nastopila, za dosego tega cilja pa mora zmagati na preostalih treh turnirjih.
Visoki so tudi načrti glede ekipnega slovenskega prvenstva. Velenjska dekleta so trenutno druga na lestvici. Za prvo mesto bodo morala v Velenju premagati vodilni Squashland iz Ljubljane.
■ B.J.
Šahovske novice
Velenje - V četrtek, 23. decemembra, je Šaleško šahovsko društvo organiziralo Novoletni turnir dvojic, ki se ga je udeležilo dvanajst dvojic. Odigrali so enajst krogov po bergerjevem sistemu dvokrožno, s tempom dva krat pet minut. Z eno točko prednosti sta zmagala Milan Matko in Radiša Rajkovič, ki sta zbrala 32.5 točke, pred dvojicami Boris Brešar - Aleš Kopač 31.5, Marjan Črepan - Asim Huremovič 31, Drago Kristan - Milan Goršek 29, Ivan Dražnik - Franc Zupane 26.5 itd.
■ Andrej Novak
Žalec - Šahovski klub Žalec je pripravil tradicionalni nagradni hitropo-tezni turnir, na katerem je nastopilo 17 šahistov. S 14 točkami je zmagal Vombek, drugi je bil D.Brinovec(13,5) in tretji F.Brinovec(12,5). Pri mladincih je bil najboljši Kampuš z 9,5 točke, vsi najboljši pa so člani ŠK Žalec.
■ Jože Grobelnik
V nedeljo v Velenju:
Šlovenija:Gruzija
Ljubitelji rokometa iz Šaleške doline, seveda tudi od drugod, bodo v nedeljo znova videli zanimivo in pomembno mednarodno srečanje. Izbranci Toneta Tislja in Mira Požuna se bodo v pomembni kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu srečali z reprezentanco Gruzije. Tri dni za tem, v sredo, 12.januarja, se bodo slovenski reprezentanti le enkrat sestali z Gruzijci, in sicer v Slovenj Gradcu, ker so se gostje odločili, da bodo obe tekmi odigrali v Sloveniji.
Obe tekmi bosta za Slovence izjemno pomembni, saj jim le zmagi še dajeta upanje za uvrstitev med najboljše evropske ekipe.
Tekma bo torej v nedeljo, 9.januarja, v Rdeči dvorani, pričeli pa jo bodo ob 17.uri.
■ vos
Rokomet
a w k ia ss m mt
Jarnovičev memorial
Rokometaši velenjskega Gorenja bodo v soboto dopoldne v velenjski Rdeči dvorani izvedli tradiciobalni "Jarnovičev turnir" v spomin na pedagoga in pionirja rokometa v Šoštanju. Spominski turnir bodo pričeli ob 9.uri, poleg domačih rokometašev pa naj bi ana njem zaigrali še igralci Presada iz Litije in Andor Jadrana iz Kozine.
Ljubitelji rokometa bodo ob tej priložnosti spoznali tudi novo okrepitev Velenjčanov, dva metra visokega Ukrajinca Aleksandra Himčenka.
■ vos
CSS Velenje državni prvak
Konec minulega leta je bil v Ljubljani sklepni del slovenskega srednješolskega prvenstva v rokometu. Sodelovala je tudi ekipa Centra srednji šol Velenje in po izvrstnih igrah osvojila naslov srednješolskega prvaka. S tem uspehom so si velenjski dijaki omogočili nastop na evropskem srednješolskem tekmovanju, ki bo marca v Nemčiji.
EkaipaCSŠje v skupini premagala Gimnazijo Kočevje z 12:10, vfinalu pa Gimnazijo Koper s 16:14. Vrstni red: l.CSŠ Velenje, 2.Gimnazija Koper, 3.Tehniška šola Celje, 4.Gimnazija Kočevje in 5.Tehniška strojna šola Ljubljana. Za najboljšega igralca turnirja so izbrali Aleša Germana, zaCSŠ pa so igrali: German (skupno 10 zadetkov), Fricelj (3), Oštir (5), Kašnik (3), Tamše (2), Oprešnik (4), Dolinar, Sovič, Gavriloski, Rožič (1), Brinovšek in Vivod.
■ B.Požun
Klub delavcev iz BIH v Sloveniji
Malonogometni turnir za vojne invalide
Podobno kot leto poprej je Klub delavcev iz BIH Slovenije s sedežem v Velenju tudi konec minulega leta pripravil v velenjski Rdeči dvorani turnir v malem nogometu, kot humanitarno pomoč žrtvam vojne v Bosni, ki živijo pri svojih prijateljih in sorodnikih v Velenju. Po turnirju so imeli še prireditev, ves izkupiček pa so namenili svojim sodržavljanom, ki jim je ta kruta vojna za vedno pustila posledice. Na tem solidarnostnem turnirju so zaigrale ekipe kluba organizatorja BEHAR, SAK-a iz Celovca, Slovenije (igralci I .in 2.1ige), Suvel Korotana, izven konkurence pa tudi veterani BIH, ki živijo v Sloveniji in NK Rudarja iz Velenja.
Rezultati - SAK Celovec:SIovenija0:3 (Polovšak 2, Goršek), BEHAR: Suvel Korotan 4:2 (Zildženič 2, Golač 1, Ibranovič 1 ter S.Vidovič in Goličan), Veterani BIH:NK Rudar (0:0). Za 1.mesto: Slovenija:BEHAR 3:0 (Goršek 2, Polovšak); za 3.mesto: Suvel Korotan:SAK 2:1 (S.Vidovič in Goličan po 1 za Korotan ter Galo za SAK). Na sliki spodaj finalista.
■ vos
r — — — — — — —
Novoletni teki
Jolandin zmagoviti
Na igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki sta se zadnji dan minulega leta srečali domači ekipi malega nogometa Mali Ajax in Klub 91. To je bilo že njuno 5. srečanje po vrsti. Organizirajo ga namreč vsakokrat zadnji dan v letu, ob istem času (ob 13.30 uri) in ne glede na vremenske razmere.
Do sedaj so bili trikrat uspešni "stari" - nekdanji nogometaši Ere Šmartno, enkrat so zmagali sedanji - aktivni nogometaši. Rezultat letošnjega merjenja moči paje bil neodločen 2:2. Zanimivo je tudi to, da se ob obrobju igrišča vsako leto zbere več ljubiteljev te igre iz Šmartnega ob Paki in njegove okolice.
tp
Na sliki desno so letošnji udeleženci tradicionalnega srečanja skupaj s šmaršklm županom Ivom Rudnikom
tek v 94'
Ob prehodu iz starega v novo leto so bili gotovo najbolj zanimivi novoletni ulični teki, od slovitega Sao Paola v Braziliji do bližnje in daljnje okolice. Na teh tekih so se izkazali tudi velenjski tekači, najbolj pa Jolanda Steblovnik in Marjana Vidovič. Na najlepši način je v novo leto pritekla Joalanda, ki je zmagala na 7 kilometrov dolgem mednarodnem uličnem teku v avstrijskem Hintenbergu, pri čemer je zanesljivo ugnala 80 tekmic.
Lep mednarodni uspeh je na silvestrskem teku na Gradiščanskem v Avstriji dosegla tudi članica Gorenjeve tekaške sekcije, saj je v konkurenci avstrijskih in madžarskih atletinj na 5,4 kilometra dolgi progi osvojila drugo mesto.
6„januarja 1994
ilMIfil
Namiznoteniški klub ERA
milili
Krona petletnih prizadevanj
V namiznoteniškem klubu ERA Velenje z upravičenim ponosom slavijo sadove prizadevnega in trdega dela, sadove petletnih "vlaganj" v napredek najmlajših. Krona vseh teh naporov so pionirji, ki sodijo v sam slovenski vrh in so tudi najresnejši kandidati za ekipni slovenski naslov, ki ga bodo skušali osvojiti konec prihodnjega tedna na "svojem" terenu. V velenjski ekipi imajo dva državna reprezentanta, ob tem je Uroš Slatinšek trenutno najboljši slovenski pionir, Damjan Vodušek je v vrhu pri mlajših pionirjih, zelo blizu pa sta še Bogdan Simončič in Jure Gruber. Kar trije fantje so se uvrstili na slovenski TOP turnir najboljših in prvič sploh tudi dekle - Karmen Steblovnik. Ob tem so lahko samo upali, da se bo ekipa mladincev uvrstila v finale slovenskega ekipnega prvenstva, in tudi pri mladincih so se kar trije uvrstili na turnir najboljših. "Članska" ekipa je trenutno na drugem mestu na lestvici 3.državne lige z najlepšimi možnostmi za napredovanje, v navednicah pa je ekipa zapisana zato, ker zanjo nastopajo mladinci in pionirji, kar velenjskemu namiznemu tenisu zagotavlja res lepo bodočnost. Vseh uspehov na najrazličnejših turnirjih, prvenstvih in v ligaških tekmovanjih ne kaže naštevati, dejstvo paje, da so nad napredkom in dosežki celo sami presenečeni, tudi trener Stanislav Slatinšek in zanesenjaki v vodstvu kluba.
Velike organizacijske naloge so se tudi lotili. To bo finale ekipnega prvenstva Slovenije za pionirje, ki ga bodo velenjski namiznoteniški delavci organizirali prihodnjo soboto in nedeljo. Orga-
nizatorji so povsem sami, v pomoč jim bo tudi 6 novih namizno-teniških sodnikov, nastopile pa bodo ekipe Vesna, Gorica, Olimpi-ja II, Potrošnik, Partner Radlje in ERA Velenje. Sklepni del ekipnega pionirskega prvenstva je razum-Ijivo pomemben po tekmovalni plati, saj bo to "filter" za izbiro slovenske reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu, igre mladih upov v telovadnici TVD Partizan Skale pa bo prvič spremljal tudi novi selektor mladinskih slovenskih reprezentanc, proslavljeni Edo Vecko.
Res si domačini in gostitelji veliko obetajo v samem tekmovanju, res pa je tudi, da želijo ob tej priliki prispevati svoj delež k še večjim uspehom slovenskega namiznega tenisa.
O njegovi bodočnosti nameravajo pripraviti posebno okroglo mizo, na katero so povabili predsednika NTZ Slovenije Janeza Pre-zlja, novega selektorja mladinskih reprezentanc Eda Vecka in druge znane namiznoteniške delavce, med drugimi tudi gospodarstvenike od blizu in daleč. Slednje vsekakor ni slučajno, saj bo NTK ERA na posvet in tekmovanje povabil tudi vse, ki so klubu pomagali in omogočali nastope, pri čemer so ob vseh "manjših", a še kako pomembnih sponzorjih, posebej hvaležni generalnemu pokrovitelju, velenjski ERI.
Povejmo še to, da bodo prvenstvo v telovadnici TVD Partizan Škale pričeli v soboto, 15.januarja, ob lO.uri, nadaljevali pa v nedeljo, 16.januarja, ob 9.uri, z igrami v finalnih skupinah.
AGROIZB/RA KRANJ, nudi po ugodni ceni rezervne dele za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT; akumulatorje Vesna in Topla: 12 V 97 -100 Ah 8.100 Sit, gume Barum 12.4 /11-28, cena 21.600 Sit.
Pokličite nas! Telefon: 064/324 - 802. Cene so ugodne!
Vsem športnikom in športnim delavcem naše
želimo veliko poslovnega uspeha in osebne sreee9 še posebej
pa dobre rezultate in fair igro na športnih
m m v v *f
xgr%seth.
Športna zveza Velenje
Smučarski skoki
Tekme in uspehi vsepovsod
Tik pred novim letom je bila v avstrijskem St.Egitu velika mednarodna tekma za Interkontinentalni pokal. Za Slovenijo je nastopil tudi član B reprezentance Velenjčan Peter Kolenc in v hudi konkurenci zasedel lŠ.mesto. Prav tako 30.decembra sta bili v Planici dve tekmi za pokal Cockta za mladince do 18 let in za dečke do 13 let. Pri mladincih je zmagal Robi Kopušar z Ljubnega, drugi je bil Rolando Kaligaro, 22.pa Iršič. Pri dečkih do 13 let so bili Zep 4., Zi vic 6., Zorko 17.in Globačnik 19., pri dečkih do 12 let pa sta bila Globačnik 6.in Kočnik 16. Drugi dan v novem letu je bila v Brezah nad Laškim meddruštvena tekma, v petih starostnih kategorijah so nastopili tudi velenjski skakalci. Rekord skakalnice sta s 43 metri postavila Rolando Kalaigaro (z nižjega naleta) in Matjaž Mihelič.
Uvrstitve velenjskih skakalcev - dečki do 13 let: 1 .Živic, 2.Zep, 3.Globačnik, 4.Zorko, 5.Kočnik, 6.Tovornik, 8,Podlipnik in 9.Perše; dečki do 15 let: l.Miklavžina, 3.0grajenšek,4.Hriberšek,6.Tovornik, 7.S.Rednjak; mladinci do 18 let: 1 .Kaligaro, 2.Drev, 3.Zapušek; člani: 1 .V.Čepelnik, 2.Mihelič, 3.Jelen; veterani: 6.M.Čepelnik.
■ J.O.
Vzgojnoizobraževalni javni zavod Osnovna šola Bibe Roecka Šoštanj Kajuhova 8 Svet zavoda
V skladu z določili statuta zavoda objavljamo razpis za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Bibe Roecka Šoštanj.
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so :
□	da je delavec v osnovni šoli in ima pedagoško izobrazbo,
□	da ima opravljen strokovni izpit,
□	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem zavodu,
□	da je pri svojem pedagoškem delu dosegal rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal vsa dela in naloge ravnatelja zavoda.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov zavoda. Na ovojnici mora biti oznaka "za svet zavoda".
O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po objavi. Kandidati morajo k dokazilom priložiti program, v katerem bodo opredelili svojo aktivnost in naloge v štiriletnem mandatnem obdobju.
DIMNIKARSTVO PECNIK
Kavče 15, Velenje
Poleg vseh dimnikarskih del izvajamo montaže in servise oljnih gorilnikov.
Cenjene stranke obveščamo, da nas lahko po novem pokličete na mobitel 0609/ 616 751
NIEROS metal
Tovarna opreme d.o.o. Gmajna 55, 62380 Slovenj Gradec
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO KONSTRUKTORJA
pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	aktivno znanje nemškega jezika
Ponujamo zanimivo, samostojno in odgovorno delo.
Če ste ustvarjalni in vas privlači razpisano delo, nam pošljite vašo ponudbo v 15 dneh na naslov: NIEROS metal, Tovarna opreme d.o.o., Gmajna 55, 62380 Slovenj Gradec -kadrovska služba.
Čez hribe in doline
S8S X « 8 X
Velenjski planinci o svojem delu
Kot večina društev in organizacij tako so se tudi velenjski planinci skupaj s predstavniki sekcij, ki delujejo po posameznih podjetjih in okoliških krajevnih skupnostih, proti koncu minulega leta zbrali na svoji zadnji seji, z namenom, da pregledajo in ocenijo rezultate dela v iztekajočem se letu. V precej dolgi in živahni razpravi so spoznali, da so lahko kljub precejšnjim težavam, ki tudi planincem ne prizanašajo z vsem kar so naredili, več kot zadovoljni. Kar precej je takšnih stvari, pri katerih imajo bolj ali manj zvezane roke. Ena izmed takšnih za društvo zelo pomembnih stvari je tudi obratovanje in izgled njihovega doma na Paškem Kozjaku. V zvezi s tem so imeli v preteklosti kar precej nevšečnosti. Zadnje čase pa v dolino ni pricurljala nobena omembe vredna slaba vest. Sedanja oskrbnika zakonca Ramšak sta tista, ki vsaj zaenkrat vzorno skrbita za dom. Tudi Šaleška planinska pot je solidno označena in urejena, s čimer se ne morejo pohvaliti marsikatere njej sorodne. Tudi tukaj pripada levji delež Stanetu in Julijani, ki že kar nekaj let opravljata to na videz enostavno, v resnici pa precej zahtevno in težavno nalogo. Tudi članstvo se kljub veliki nezaposlenosti v naši dolini ni zaskrbljujoče zmanjšalo.
Planinsko društvo Velenje zvesto nadaljuje dolgoletno tradicijo vzgoje mladih planincev. Proti koncu lanskega leta je v planinski šoli, ki je potekala na Paškem Kozjaku, 25 velenjskih osnovnošolcev uspešno končalo planinsko usposabljanje. Sedaj jih čaka samo še zahtevna pot v zimskih razmerah skozi Hudičev graben na Celjsko kočo v zimskih razmerah. Tudi pri tem delu imajo največ zaslug mentorice z Žistovo Majdo na čelu. Približno ob istem času so izvedli zahteven orientacijski pohod za vse vodnike. Pot jih je vodila iz Doliča
po severnih pobočjih Paškega Kozjaka. Za nameček seje še vreme zarotilo proti njim. Komisija za izletništvo in popotovanje pri PD Velenje je že decembra pripravila za letos nekoliko skrčen program izletov in popotovanj, in ga kolikor je le bilo mogoče terminsko uskladila s programom sekcij. Ta je že natisnjen in je na voljo vsem tistim, ki bodo poravnali tudi lanskoletno naročnino.
Novo leto smo tisti, ki radi zahajamo v gore, pričakali vsak po svoje. Povsem realno bi bilo pričakovati, da bo kar precej takšnih, ki bodo najdaljšo noč v letu preživeli v koči na Paškem Kozjaku. Pa na žalost ali začudenje še zdaleč ni bilo tako. V povsem zasedeni koči so bili od več kot 2000 članov, kolikor jih uradno šteje PD Velenje, to noč v koči, ne boste verjeli samo štirje, ki so lepo z nahrbtnikom primaširali iz Pake. Zanimivo bi bilo pobrskati za vzrokom takšne slike? V koči ga gotovo ne bi našli, saj je bilo vse kot se spodobi za takšen objekt. Tudi velika mera domačnosti ni manjkala. Precej je bilo takšnih, ki so ob slovesu obljubili, da se bodo naslednje leto vrnili, če bo le tako prijetno kot je bilo letos.
Pričela seje nova sezona izletov, med katerimi so tudi organizirani zimski vzponi na posamezne vrhove. Že drugi dan novega leta se je skupina več kot 40. planincev iz Velenja povzpela na 969. m visok Ramšakov vrh. Že v nedeljo, 9. januarja, se lahko udeležite tradicionalnega pohoda na Osankarico in do Treh žebljev, kraja, kjer je legendarni pohorski bataljon bojeval svojo zadnjo bitko. Za tega in vse njemu podobne pohode velja še zlasti letos starševsko opozorilo: takšni izleti so primerni le za tiste z dobro zimsko opremo in veliko mero kondicijske pripravljenosti. Toliko v naši prvi rubriki v tem letu.
■ m. h.
Velikokrat imajo zvezane roke
RAZPIS
TEKMOVANJA V ODBOJKI -REKREACIJA MOŠKI
1.	Odprto prvenstvo Velenja za rekreativce v odbojki (moški), NEDELJA, 23. JANUARJA 1994 - Rdeča dvorana Velenje
2.	Pravico nastopa na tumiiju imajo rekreativci - neregistrirani igralci. Starostnih omejitev ni.
3.	Organizatoija turnirja: ŠRZ Rdeča dvorana Velenje in Športno društvo Šoštanj.
4.	Vodja turnirja: g. Nino Ošlovnik
5.	Pravila: Pravico prijave imajo ekipe, kijih sestavljajo neregistrirani igralci, največ 10. Čas igre je omejen. Igra se dva seta, zmagovalec je ekipa, ki v skupnem seštevku osvoji večje število točk. Set se igra doklerena od ekip ne osvoji 15 ali največ 17 točk (igra na razliko). Za vse ostale primere veljajo pravila OZS.
Predtekmovanje se igra v skupinah, nadaljevanje pa po pokalnem sistemu na izpadanje.
6.	Podloga terena je parket, igra se istočasno na dveh (po potrebi tudi na treh) igriščih. Igralni čas od 8.00 do 22.00 oz. po potrebi.
7.	Prijave:
Naslov: ŠRZ RDEČA DVORANA VELENJE, Šaleška 3, Velenje
Prijavnina: 8.500,00 SIT - vplačila na ŽR: 52800-603-38589 ali osebno na blagajni zavoda (med 7.00 in 14.00 uro). K prijavi obvezno priložite potrdilo (kopijo) o vplačilu prijavnine.
Prijave sprejemamo do 15. januaija 1994. Število ekip je omejeno.
8.	Žrebanje: 18. januarja 1994 ob 18.00 uri v Rdeči dvorani Velenje (interni bife).
9.	Nagrade: za prva tri mesta pokali in denarne nagrade.
Nagradni sklad se oblikuje v odvisnosti od števila prijavljenih ekip (20 % od vplačane prijavnine).
10.	Zmagovalna ekipa 2. turniija (leta 1993) JOHNSON WAX Kamnik ima pravico nastopa brezplačno.
Športni pozdrav! ŠRZ RDEČA DVORANA
18 mŠtm	I	6. januarja 1994
TRGOVINA ZAGOŽEN
Ljubija 121, Mozirje, tel: 063 / 831 -109
*	industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev
*	parnih likalnikov z zložljivo vakumsko mizico
* celotnega pribora za šivanje * plinskih gorilnikov za kampiranje * gasilskih aparatov
CILOHO SERVElUAMJi NAVEDEMEGA PROGRAMA
Del. čas: vsak dan od 13. do 18.,ob sobotah od 8. do 12
VLJUDNO VABLJENI!
......................................................................:........................................................ :
Vsem našim bolnikom, posebno še našim sladkornim bolnikom iz velenjske in mozirske regije voščimo srečno in uspešno novo leto 94!
Zdravstveni delavci velenjskega diabetološkega dispanzerja
ČETRTEK, 6.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Press ambulanta; 18.00 Novosti na področju disko glasbe; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..
PETEK, 7. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 8. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Horoskop; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 9.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 14.45; 15.45; 16.45 glasba in epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 10. JANUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtiCkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 11. JANUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 12. JANUARJA : 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 16.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav ; 19.00 Na svidenje.
Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje
V tednu od 27.12.1993 do 2.1.1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije; 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja
v naslednjih dneh:
29.12. 30.12.
31.12.
1.1.
AMP VELIKI VRH AMPTOPOLšICA AMP ZAVODNJE AMP VELIKI VRH AMP ZAVODNJE AMP GRAšKA GORA AMP VELIKI VRH
180 mikro-g/m3 120 150 180 110 120 220
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 27.12.1993 do 2.1.1994
konc. SO 2 (mg/m3)
V.V.	ZAV.
MERILNE POSTAJE
H 27.12. EH 31.12.
[SS 28 12.
u:: 1.1.
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je Življenje, nam je ostala zdaj praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MATILDE KOŽELJNIK
iz Florjana 28.2.1908-21.12.1993
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali vence, svetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Lazarju, patronažni sestri Majdi, zdravstvenemu osebju kirurgije Slovenj gradeč, govornikoma za poslovilne besede, GD Topolšica, ter duhovniku za opravljen obred. Prav posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali in bodrili v času njene težke bolezni.
Žalujoči otroci Milan, Venceslav, Mišo, Silvo, Angelca, Jože, Mimika, Jure, in Martin z
družinami ter snaha Dragica z družino.
V SLOVO
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dolgoletni član
JOŽEF BORUT SLOMSEK
iz Velenja
V naših vrstah bo ostala praznina.
ŽENSKI ROKOMETNI KLUB VELENJE
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Dare!
prinesla kilogram sladkotja, za povrh pa še kavo. Le to mu je naročila, da naj je nikar ne izda, ker je v bolniški, da ne bo v službi kaj narobe.
Je eden tistih voditeljev, ki celo oddajo preživi v studiu. To je okolje, v katerem mu ideje same od sebe padajo v glavo. Da jih lahko takoj, ko se pojavijo, prenese tudi do vas, pa potrebuje hitrega in ustrežljivega tehnika. Pogleda in že bi rad bil v etru. Bog ne daj, da tehnik ni dovolj hiter. Ideja mu uide, z njo pa tudi kakšna opazka na račun tehnika. Tako je Mitji v zadnji petkovi oddaji preteklega leta zaželel - dve desni, namesto dveh levih rok. Pa mu Mitja ni zameril, saj mu tudi ni mogel, le nasmenil seje in zamahnil - z desno roko.
I mkp
Dame in gospodje - z vami je
Dare Hriberšek je Dare Hri-beršek pa pika. Med radijskimi voditelji gotovo najbolj originalen in samosvoj. Poslušalci, sploh pa poslušalke, ga nikoli ne sprejemajo na pol, niti se ne zgodi, da bi ga enkrat sprejeli, drugič pa ne. Ali so njegovi popolnoma, ali pa niso. Zelo veliko pa jih je, ki čakajo na petkove dopoldanske oddaje, ker vedo, daje takrat on v "vetru", in da bo takrat gotovo spet spesnil kaj hudo hecnega, kar pa bo obenem zvenelo tudi nadvse prepričljivo.
Marsikomu je zaradi svoje sproščenosti in "odštekanih" tem, ki jih izbira za kramljanje s poslušalci, blizu. Si lahko mislite, da bo ta Dare Hriberšek enkrat čisto zaresen, ta prav in
strog pravnik? Ne, bolj si ga vsi skupaj predstavljamo še naprej takšnega kot je danes.
Njemu se tudi edinemu lahko pripeti, da doseže vse, kar si zmisli. Z njim so poslušalci pripravljeni klepetati o vsaki stvari. Pred kratkim je tako mimogrede, vmes pojamral, da nima sladkoija in mora, revež, piti grenko kavo. V strahu, da se njegova oddaja
Veste zakaj se Dare na te] fotografiji dižl tako ne bi tudi nadal-resno? Ker ob nJem sedi šeflca, ki pa Je vi ne vi- je vala grenko,
£"te mu je poslušalka


Za vse> ki ste plačali naročnino
Mali oglasi zastonj.'
Pokličite tel. 855 450 ali 854 761.
Plešivec
Srečanje harmonikarjev v nedeljo
Sredi decembra bi moralo biti že šestnajsto srečanje harmonikarjev v Plešivcu pri Velenju. Žal je organizatorjem ponagajalo vreme in marsikdo od nastopajočih ni mogel do kraja dogajanja.
Zato bodo srečanje organizirali to nedeljo, ob 14.30, v tamkajšnji osnovni šoli. Vabljeni vsi ljubitelji harmonik.
■ (bš)
risank do sedaj, ki bo razveselila vse nežne duše od 8. leta starosti dalje.
Nedelja, 9.1. ob 10. uri PRED-
PREMIERA
Dolžina: 90 minut
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 8.1. ob 18. uri ALADIN Nedelja, 9.1. ob 20. uri MESTO RADOSTI (melodrama)
KINO ŠMARTNO OB PAKI
IIIKIIIIIflfiElllilKIf
Sobota, 8.1. ob 20. uri MESTO RADOSTI
NASLEDNJI FILM: SAM DOMA 2 !!!!!!!!
Rezervacije vstopnic sprejema Kino Velenje (tel.: 856-384) dopoldan od 8. do 14. ure! Predpro-daja vstopnic - eno uro pred predstavo!
DOM KULTURE VELENJE
Patrick Swayze v melodrami MESTO RADOSTI (City of Joy) Režija: Roland Joffe (Polja smrti) Mladi, idealistični zdravnik pride
v Kalkuto, kjer skuša njati svoj notranji mir, toda kmalu spozna, da se za idilično spokojnostjo Indije skrivajo srhljiva nasprotja. Še preden se dobro zave, je že do vratu v boju za drugačen svet.
Dolžina filma: 134 minut
Petek, 7.1. ob 20. uri Nedelja, 9.1. ob 17. uri Ponedeljek, 10.1. ob 20. uri
ALADIN Wal
tdiesneyeva risanka (Oskar za glasbo)!
Ena najlepših
6. januarja 1994		j	
mali OGLASI
Dežurstva
SKRINJO LTH 430, Se pod garancijo, prodam. Telefon 853-438 zvečer.
KUPIM GARSONJERO. Telefon 885-082.
STANOVANJE 67 m2 s centralno, telefonom in kabelsko zamenjam za hišo z doplačilom. Prodam Se mercedesa 200 D in TAMA 5000. Telefon 854-327. STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, telefonom, oljnim ogrevanjem, 2600 m2 površine, prodamo. Telefon 851-936 od 15 ure dalje.
STAR BOBROVEC 2000 komadov, prodam. Telefon 885-177.
ŠKODO 120 L, letnik 1977, poceni prodam. Telefon 858-297. AUDI 80, starejši letnik, registriran do 9/94, dobro ohranjen, prodam. Telefon 892-102.
REJCEM MALIH ŽIVALI.prodam vikend. Cena po dogovoru. Telefon 855-707.
TELICO SIMENTALKO, težko 120 kg, prodam. Telefon 882-710. TELIČKO ZA NADAUNO REJO, težko 120 kg, prodam. Telefon 893-071.
NOV DALJINSKI TELEFON s tajnico Panasonic, prodam za 365 DEM. Telefon 850-552.
FAMILY COMPJUTOR s petimi disketami prodam. Telefon 893-214.
STAREJŠO OMARO, pisalno mizo, tri jogi vzmetnice in žensko pony kolo, poceni prodam. Telefon 858-801.
NAMIZNE PRTE ZA GOSTINSKE LOKALE in blazine za vrtne garniture šivam po ugodni ceni. Telefon 854-619.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, sporoča, da bo v nedeljo 9.1.94 ob 8.30 v Šaleku pri cerkvi prodajala mlade, 6 mesecev stare kokoši nesnice,
ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in babike
FRANČIŠKE TRAP
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in sveče ter jo
pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Renku in dr. Gašperjevi iz zdravstvenega zavoda Velenje, dr. Pušnikovi iz Bolnišnice Slovenj Gradec in dr. Korenu iz Bolnišnice Topolšica ter patronažnim sestram za nego v njenih najtežjih trenutkih. Hvala tudi stanovalcem Stantetove 10-14 in gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
ki že nesejo. Naročila tudi po telefonu 0602-61-202. UREJENO TRGOVINO ali poslovni prostor oddam v najem. Telefon 857-342 popoldan. PRAŠIČA, krmljenega z domačo krmo prodam. Telefon 701-832. LITOŽELEZNO KOPALNO KAD 1,7 m in otroško dnevno omaro prodam. Telefon 855-818. MLAD SLOVENSKI PAR IŠČE GARSONJERO ali enosobno stanovanje. Telefon 857-602. GARSONJERO V CENTRU VELENJA 28 m2, prodam. Cena po dogovoru. Informacije dopoldan po telefonu 854-605.
PRODAM SKRINJO LTH 430, še pod garancijo, prodam. Telefon 853-438 zvečer.
Občina Velenje
«8B®»8»8»IIII«»»SS»®WW®B
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO, POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 6. januarja -dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Lazar in dr. Slavič
Petek, 7. januarja-dr. Friškovec, po poldan dr. Slavič, nočni dr. O.Renko Soboto 8. januaija in nedeljo, 9. januarja - dr. Friškovec, dr. Rus in dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 10. januarja-dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Urbane, nočni dr. O.Renko in dr. Jonko_
Zobozdravstvo: V soboto, 8. januarja in nedeljo, 9. januarja - dr. Vesna Pupič Gaberšek od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 7. januarja do 14. januafia - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 858-704.
Občina Moziije:
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 9. januarja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219 Od 10. januarja do 16. januarja -Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410.
Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš upokojeni sodelavec
IVAN BRINOVŠEK
roj. 2.9.1930
slikopleskar
Kot dobrega in vestnega sodelavca ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Sodelavci GIP VEGRAD Velenje
	
	ZAHVALA
W" j v	Prerano seje poslovil od nas dragi sin in brat
	JOŽI LOMSEK
	iz Velenja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu	
pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem za nesebično pomoč in zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica.	
	Žalujoči: oče, mati, brat Lado z družino in Renata.
	V SPOMIN
	Težko je izgubiti človeka, ki ti je najdražji. Še težja je zavest, da si ga izgubil za vedno, a najtežje pa je izgubiti še živega in naučiti se živeti sam s svojo bolečino!
	Minilo je leto, odkar nas je po nepotrebnem tragično zapustil dragi naš atek
	FRANC REPNIK izŠkal
Hvala vsem, ki se ga spominjate in hvala vsem, ki me razumete.	
-	Žena Anica
ZAHVALA
Mnogo prerano nas je zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, teta, snaha in vnukinja
DARJA STROŽIČ
rojena STVARNIK
18.9.1963-20.12.1993
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste seji poklonili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in sveče, nam izrekli pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo Evi in Vladu
Mešič ter Dušanu Puc za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se dr.Hribarjevi, zdravnikom in zdravniškemu osebju Topolšica za zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskrena hvala tudi sodelavcem orodjarne in elektronike, podjetju Dolina ter ostalim prijateljem za denarno pomoč. Iskrena hvala tudi duhovniku za opravljen obred, govornikom g.Vrabiču, ga. Hudomalovi in ga Ravnjakovi za poslovilne besede, praporščaku in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči mož Bojan, sin Mitja, oči, mami, brat Jani z družino, družina Strožič, omica in
ostali sorodniki.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste počastili spomin
FRANČIŠKE MAJCEN rojene KOROŠEC 1905-1993
Še zlasti hvala dr. Hriberjevi, osebju bolnice Topolšica, Rudarski godbi Velenje, govorcema gospodu Semetu in gospodu Planincu ter pevcem.
Hči Fanči s Slavkom, vnuk Slavko z Nado in pravnukinja Tjaša.
"Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 5280&603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: >!■ IIIII KIMll MIKAI in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
«