Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
* Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
o Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS
The largest Slovenian Daily in the United Slates.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 150. — ŠTEV. 150.
- Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Po«t Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 27, 1925. — SOBOTA, 27. JUNIJA 1925.
VOLUME
KITAJCI D0LŽE EVROPEJCE
Kitajci pravijo, da so bili umori v Kantonu posledica zarote. — Poslanica civilnega governerja izjavlja, da je bilo vse vnaprej premišljeno. — Odgovor odločno zanikuje obdolžitev ter zvrača kri v Jo na domačine.
HONGKONG, Kitajska, 26. junija. — Kitajski civilni governer v Kantonu je v svoji poslanici angleškemu generalnemu konzulu naprtil izključno le inozemcem krivdo glede streljanja v Kantonu, ki se je završilo v torek.
Governer je rekel, da je prišel kitajski sprevod že skoro popolnoma mimo Saki ceste, ko so vojaki in policisti v angleški koncesij naenkrat otvori-li ogenj preko kanala. Vojaki in policisti v francoski koncesiji so tudi streljali.
—	Več kot sto ljudi je bilo ubitih in ranjenih, — pravi poslanica, — in ti brutalni umori so bili zamišljeni vnaprej.
V svojem odgovoru na poslanico je trdil angleški generalni konzul, da se noben portugalski kanonski čoln ni udeležil afere. Obrambne sile angleške in francoske koncesije so le odvrnile na napad, vprizorjen nanje od strani kitajskih čet ali kadetov.
—	Na temelju tega, kar sem videl, — pravi konzul, — lahko prisežem, da so Kitajci prvi pričeli streljati.
SANGHAJ, Kitajska, 26. junija. — Izvrševalni komitej ameriške zveze na Kitajskem je sprejel resolucijo, v kateri povdarja potrebo sodelovanja vlade Združenih držav z drugimi silami pri sprejemu odločnega stališča vspričo sedanjega položaja na Kitajskem.
1 ozadevno sporočilo je bilo poslano po kablu državnemu departmentu. V njem se glasi, da je treba napraviti kitajsko vlado odgovorno za izgubo življenj in lastnine.
Glasi se, da je absolutno upoštevanje obstoječih pogodb s Kitajsko bistvenega pomena, dokler se teh pogodb ne izpremeni potom *'rednih procesov, določenih od washingtonske konference/*
Resolucija priporoča, naj se izvede na kitajsko vlado pritisk, da zatre sedanje stanje nepostav-nosti, obračajoče se proti inozemcem na Kitajskem in ki je v glavnem posledica neuravnanih političnih razmer ter poslabšano od sovjetske propagan-de.
Dan zmaja, katerega praznujejo Kitajci v bolj mirnih časih kot pričetek dobe rasti pridelkov, so proslavili letos z oboroženimi silami, ki so patru-lirale po cestah. Prevladovalo je praznično razpoloženje, kljub dejstvu, da bi se lahko vsak trenutek pojavvili nemiri.
PEKING, Kitajska, 26. junija. — Zastopniki inozemskih poslaništev so danes protestirali, da bi se v predlagano kitajsko konferenco vključilo zadeve, ki nimajo nobenega direktnega stika z delavskimi nemiri v Sanghaju.
Temu stališču inozemskih poslanikov je dal v kitajskem zunanjem uradu ustmeno izraza Signor Cerutti, italijanski poslanik ter najstarejši diplo-matični zastopnik. Konferenca naj bi se vršila med zastopniki kitajske vlade ter inozemskih vlad.
Nikaki nemiri se niso završili tekom velikega ljudskega zborovanja in tekom parade ob priliki Dneva zmaja. Poročalo se je o nameravanih pro-ti-tujskih demonstracijah, a dejanski je bila parada manj pestra in živahna kot v preteklih letih.
Francoski poslanik je izročil danes kitajskemu zunanjemu uradu noto, v kateri je protestiral proti umoru francoskega trgovca Pasquiera, ki je bil v torek ubit v Kantonu.
WASHINGTON, D. C., 26. junija. — Ameriška vlada bo stjprila vse, da zavaruje ameriške proizvajalce tobaka pred učinki bojkota inozemskega tobaka na Kitajskem.
Ameriški konzuli so dobili navodila, naj pojasnijo Kitajcem, da škodujejo predvsem ameriškim proizvajalcem tobaka, ko^nočejo kupovati blaga, i mportiranega od BritisJpKAmerican .Tobacco Co.

yYYTTT
LETNIK xxxm.
Splošno gibanje proti sovjetom.
Veliki knez Nikolaj na-čeluje proti - sovjetskemu gibanju.—S številnimi prejšnjimi generali je ustvaril generalni štab. — Pravi, da se noče polastiti prestola.
PARIZ. Francija, 2U. junija. Wliki knez Nikolaj jc ]x*ital načelnik novega prirti^ovjetsskegia prhanja. — ne -kot elan družine Romanov, kot izjavljajo voditelji gribanjaf. temveč kot vrhovni poveljnik prejšnje ruske armade.
številni člani prejšnjega generalnega >-ta:ba so prišli pred kratkim v Pariz, vključno generale Denikin, Lnkoinski, Golovin, Oa-tilov in Kvitginski.
Veliki kneiz X'ikolaj izjavija. da ni njegov namen postati ca!1, vendar pa prav i, da bo skušal ustanoviti provizorično vlado.
Več poimanbnosti se baije pripisuje temu gibanju kot pa kateremukoli stičnemu naporu v isti >meri v tekn zadnjih par let in sicer radi zfamimanja. ki <ra kažejo An trli ja in dirnge konservativne vlade vspričo sovjetskih aktivnosti v Aziji.
Nikolaj je preje zavrnil vsako aktivno soud-eležbo ter izdal lansko leto manifest le radi preten-zij velikega kneza Cirila. Sedaj pa je privolil v stvorjenje gene-lalnega štaba, ker se prvikrat izza konca pustolovstva generala AVrangla ob«-ha podipora evropskih vlad.
V novem ruskem listu "Prerojen je" izjavlja Nikolaj, da se boje evropske 'sile boljševikov izza njih uspehov na Kitajskem in drugod in-da so mnenja, da je priši-l 'as, <]>a se nasloni "proti njim. Pravi, da ne. namerava le poskusiti stnmogl a v 1 j e 11 j a sovje-tov, temveč tudi zdruiziti vse pro-ti-sovjetske sile vnotranjoisti sovjetske Rusije in zunaj.
Veliki knez Nikolaj je rekel, da ne bo sknšal spraviti nazaj v rusko earstvo države, ki so postale izza vojne neodvisne.
Načrt finančnega min. Caillauxa.
Francoski finančni min. Caillaux hoče temeljiti finance na dolarju. Predložitev načrta za refundiranje obveznic. Caillaux upa, da bo načrt, ki ugaja kabinetu in bančnim interesom hitro sprejet.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
ii
Suha'9 konvencija v centralni Evropi.
V Parizu se je vršila 'mo-kraška' konvencija, na ko je dnevnem redu je bila ameriška prohibi-cija.
PARIZ. Francija. 26. junija.— Xa šestem kongresu mednarodnih prodi-prohibieijskih druži), ki je bil zaključen včeraj tukaj, se je predstavilo profribicijo v Združenih državah kot velikanskega suhega zmaja, približno takega ko* so suhači nekoč predstavljali pivsko zlo.
Glavni govornik 31a zaključni s°ji je bil Ohauncev Hackett. generalni zastopnik zveese proti narodni proihibieiji v Washington, d. a, ki je oznai-il Vokflteadovo postavo koit slepilo. Delegate je zelo razveselilo ugotovilo, da *ta-ne to glumaštvo Združene države vsako k<to tisoč milijonov dolarjev in nikido navzočih ni mo-grel razumeti, kiako more sprejeti tak proevitljeni narod tako beti a.stoč o.
Haekett je sporočil delegatom, da v Združenih državah splok ne 'obstaja prohibicija, ker postava ne posluje. Izpremenili so se družabni običaji, a družabno pitje ni bilo odpravljeno.
Porota oprostila
Wm. Shepherda.
»
Zagovorniki so ves dan napadali glavno pričo državnega pravdnistva. Zagovornik je priznal, da se je hotel obtoženec polastiti varovanče-vega premoženja.
PAK1Z, Frane i j a, 26. junija. — Finančni minister Caillaux bo dane-s predložil načrt, kojega »rumen je rešiti francoske finance. Na/črt j • žo -dobil podporo kabineta in Caillaux bo skušaj dobiti danes tudi odobren je sveta ministrov.
Načrt je dvojen:
V	prvi vrsti je njegov namen dobiti avtorlzaesjo, da dobi francoska zakladnica od Francoske banke štiri ali pet tisoč milijonov frankov več kot pa dosedaj.
Drugič, — v namenu, da so prepreči imenovati to inflacijo. — uveljaviti nov tip konsolidira-iie«ra bonda, ki naj bi stopil na mes>to 'kratkoročnih narodnih obrambnih bondov. Nove bonde pa naj se napravi tako mikavne, da bodo našli pripravljen trg. vsled česar bodo ostali posebni tisoči milijonov frankov v zakladnici ali se v kratkem času vrnili tjakaj.	{
Novi bortdi naj bi notsili po šti-J ri odstotke obresti, — dosti manj 1 kot večina bondov, ki zapadajo.i kar pomenja velLk prihranek na obrestih — a naj bi bili zajamčeni v razmerju z dolarjem na temelju odnotme vrednosti dolarja in franka na dan, ko se kupi bond.
Ta novi tip bondov, če bo uspešen, bodo uporabili pri kon-solid ran ju celega francoskega dolga.
Načrt bo .seveda prmekael s seboj ostro preizkušnjo moči vlade. 'Sue ij a list i naisiproftu jej o teimu načrtu in preostali člani levice so v dvomu ter se bodo najbrž odločili šele v zadnjem trenutku.
Bančni interesi smatrajo to vrst o inflacije za neizogibno radi fcitsočev milijonov kratkoročnih zakladniškili not, ki bodo zapadle julija in septembra meseca. Domneva se sedaj, da bo naprosil Caillaux, naj se Francosko banko zopet avtorizira, da poveoa svoja posojila za nadaljnih par tisoč milijonov frankov.
V	trgovskem svetu ne dolže Caillauxa inflacije, kajti z uravna nim proračunom je le potreba prodati goitovo število novih bondov. enako zapadlim, da se vzdrži sedanjo višino izdajanja not.
Požari v Buffalo.
BUFFAT/O, N. Y., 26. junija. V tukajšnjem mestu so postali požari tako pogost/, da so zavarovalne družbe naprosile za ustanovitev posebnega požarnega oddelka.
CHICAGO, ill., 26. junija. — Po govorih zagovornikov in drž. pravd nika ter po sodnikovi obrazložitvi so odšli porotniki na posvetovanje.
Ob četrt na enajst so se vrnili ter izjavili, da Shepherd a ne smatrajo krivim.
Razvoji tik pre<d pravorekom so bili naslednji;
CHICAGO, lil.. 26. junija. — I'soda Wiliama Hhepherda. ki je oftxlolzen, da je umoril svojega mladega varovanca, Billy JIc-('lintoeka v namenu, da se polasti njegovega premožmja. vrednega več kot milijon dolarjev, je bila danes izročena porotnikom.
Zagovorniki so si včeraj ves dan prizadevali uničiti okoliše ne dokaze. smešili in sramotili državne priče ter zahtevali "hiter pravo-ri»k v tej glumi".
Zagovornik O'Brien bo končal svoja izvajanja danes zjutraj in državni pravdntfk Crowe bo zaključil zadevo 'za državo.
Večino včerajšnjega dne je po-rabil zagovornik Stewart za napa (le na pri/Če, ki so pričale proti shephcrdu. Reke1! je le malo v prilog svojega klijenta, a bil je zelo zgovoren glede "zairote, da se iztrga iz rok Shepberda milijonsko dediščinoRekel je, da so bili glavni udedeženei te zarote sodnik Olson, odvetnik Reich-narai in Izaibela Pope, zaročenka mladega McClinttocka.
Glavni cilj napadoV zagovornika pa je bil Faiman.
—	Fairnvan. zaslišan /kot priča, — je rekel Stewant, — je izjavil, da pričakje imuniteto. Ta beseda ima dva pomena, Pomenja imu-nost za stvari (katere je izvršil v preteklosti t«r jib hoče v bodočnosti. To je premeten kupov.
Zagovornik je priznal, da je ravnal Shepherd neetično, ko je sestavil oporn/ko McClinstoeka.
Glede korakov Hhepherda, da prepreči poroko McClmtocka z Miss Pope je rekel 'zagovornik:
—	I11 zakaj ne? Tu/kaj rmaimo človeka, prevzetega od žalosti. Umiral je deček, katerega je negoval in čuval. Predilagal je poroko na «mrtm postelji, 'ki bi ne pomen j al a niie drugega kot poročiti se in -dobiti denar.
Obramba je priznala, da bi Faiman lahko dobil kali tifusa od zdravstvenega departmenta, a zanikala, da jih. je mogel dobiti tako kot je rdkel.
NARODI MORAJO PLAČATI
Mirnejše v Atenah.
Chicago noče biti v Illinoisu.
CHICAGO, III., 26. junija. — ČikaSki ofočinski svet je sprejel resolucijo, soglasno s katero bi se mesto rado ločilo od države Illinois.
Franeonki (trgovski minister Chaumet je izjaivil na zaključnem banketu, da bodo mokrači branili svoje pravice napram napadoma subačev in da bodo gmaffalii
LONDON, Anglija, 26. junija. Daily Express trdi, da je izvedel. da jo bila v&led izbruha revolucije na Gffdkem odpoklicana angleška mornariška komisija, določena za Grško. Misija je bila poslana na Grško, da reorganizira t a mošnjo mornarico.
PARIZ, Francija, 36. junija. Prejšnji grški kralj Jurij in njegova žem sta dospela semkaj na dva tedna trajajoč oibwk. Než eni -rano sta se voaiia po ulicah 'Pariza ter se ocividno nista dosti fcrigala sta .poročila o izbruhu revolucije na Qfflk«m.
ATENE. GrSk*, 26. junija. — Revolueijoiwu-ji bodo »vedli pre-oKnovanje vladf^ potetm ko je stari kaibmet odstopil ali bit pravzaprav prisiljen odstopiti.
J. W. O'Le&ry je izjavil na konferenci v Bruselju, da morajo narodi zadostiti svojim obveznostim. Dvignenje angleškega funta na par-vrednost je vzgled celemu svetu. — Dawesov načrt je uspešen. — Ameriški bankirji bi ne smeli diktirati pogojev inozemskim izposojevalcem.
BRUSELJ, Belgija 26. junija. — John O'Leary, načelnik trgovske zbornice Združenih držav ter načelnik ameriške delegacije na konferenci mednarodne trgovske zbornice, je rekel, da je edini način, kako rešiti reparacij ski problem, zopet uveljaviti zaupanje, in da je to mogoče storiti s tem, da se prizna in fundira dolgove.
—	S stališča naših trgovcev,—je rekel O'Leary — ne more biti nobenega trajnega zaupanja v~med-liarodne trgovske dogovore, če nočejo vlade priznati svojih obligacij.
—	Precedent, ki bi bil uveljavljen z ignoriranjem dolgov, bi bil bolj nevaren dolžnikom kot pa upnikom. Narod Združenih držav je na jasnem glede tega principa ter prepričan, da se je izkazal zdravim. Angleški funt se je vrnil na par-vrednost le vsled zaupanja, povečanega vsled fundiranja angleškega dolga.
—	Fundiranje mednarodnih dolgov je problem vlade in vlada se mora pečati žnjim. S stališčem, katero so zavzele Združene države glede fundiranja dolgov izvajajo le voljo ameriškega naroda. Prepričani smo, da je vzela naša vlada v polni meri vpoštev težkoče plačevanja teh dolgov.
—	Če se zavleče fundiranje dolgov, bo za vlečen tudi povratek zaupanja. Povrnitev zaupanja bi nudila največjo pomoč plačevanju.
O'Leary je opozoril na "presenetljivi napredek tekom zadnjih dveh let v Belgiji, Franciji, Italiji, Angliji in v Združenih državah." Rekel je, da verujejo ameriški trgovci v Dawesov načrt in da spoznavajo, da je načrt uveljavil stroj za kolekti-ranje reparacij. Ta korak, je namignil, je stabiliziral Nemčijo, ker je pridobil zanjo zaupanje.
O'Leary je zaključil z ugotovilom, da bo povrnitev zaupanja dala na razpolago sklade, ki čakajo sedaj investiranja ter oprostila notranje vire v narodih, ki ne uživajo zaupanja. Prostejša uporaba kreditov bi podvojila svetovno trgovino v enem desetletju ter pospešila boljši sporazum med narodi.
Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem.
SEATTLE, Wash., 26. junija. — V nagovoru pred National Foreign Trade konvencijo je izjavil Henry M. Robinson iz Los Anglesa, da je nespametno, če ameriški bankirji določajo pogoje inozemskim izposojevalcem, da zavarujejo na ta način ameriške proizvajalce.
DENARNA IZPLAČILA
T JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
»o nai* mm tlwUfei JUGOSLAVIJA.'
1000 Din--$18.50 2000 Din. — $36.80 5000 Din. — $91.50
M -titnih, U maiaj« nuj ko« ko« ca «M Hnrjer
t* poštnino in
nm ladajo poite fm bplataje Toitnl tokom
ITALIJA IN ZASEDENO OSEMLJEt
200 Ur ............ $ 8.50	500 Jir..........$20.25
300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50
:ri nrotfllk, kf ti pottnlno in
kol Mi Ur
Km pošfljatro, ki presegajo FETTTSO0 DINARJEV «11 pa DVATIBOC LIS doroljnjeino po mogočnosti Se poseben popnst.
robLJATVS PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO ffi
najkbajSem Času teb eaGunamo ea stroSke tt**,
Telefon: Cortlandt 4687.

GLAS NAHODA, 27. JTJN. 1925.

Owned and PMUked by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation)
Prank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of businew of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA "Voice of the People"
Mussolini in D'Annunzio.
(Za 'Glas NaToda' pre vel Šabec).
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list	ta Ameriko	Za New York ta celo leto_	$7.00
«a Kn.nn.i1n „v ,,„„„„.	........... $6.00	Za pol leta ——.................... Za niozemstva ta celo leto_	$3.50 $7.00
Za pol leta___________	_____$3.00		
Za četrt leta________	_________ $1.50	Za pol leta................—----	$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
' Gins Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brei podpisa in osebnosti bo ne priobčil jej-™ Denar naj se bJsgovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS fcARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.__
KITAJSKA
ko
tr«-; n i i i'
V■•■> *vot ini i seilaj dovolj snwi, o kateri lahko rasspra'vlja in
dehalira.
X- kaj pozornosti z<>liteva zase vojna, kaibcTO vojuje francoski i!n])»'t ijail/i'in proti Marokaneeni, ki hi radi oprostili -svojo deželo i r.>:w«..Nk»'«£a in špan-»keira nadpospodstva. a glavna pozornost se je pri'Vla v zadnjem easu obrača* i preti Kitajski, kajti na Kitajskem :ii pnzade;a le ena dežela kot v Maroku, p?/* pa 'Vies svet.
N miri n; i/.-rm di. ki so se pričeli v Sangfhaju, ter so bili po->l»>ii(-a nesramnega izkoriščanja domaičinov od sitra.nl angleških. j;ipoji>]\ih in ameriških podjetnikov. koneesijonarjev, so v -zadnjih par dnevih dovedli do kriz- in če ne motijo vsa znamenja, se bodo koti<* ili i i nemiri s ponovitvijo žalostnih kazni in represalij, ki <o h.h* izvršeni v preteklosti.
S pobijanjem Evropejeev t»-r teroriziranjeni belih žena in otrok l>o postalo popolnoma nemogoče o>»redo$clČEti javno pozornost na
j">v~ m legitimne p-dežbe KitP.ieev.
V iM'uutkti. ko m- pridne pobijanje inozemee*", pozabi jasnost \-■ di-u«.'*' t«.- m pridruži velikanskemu viku in kriku po kaznih \-;ike vrste in globah. I*ravi«»a se mora umakniti strasti m Kitajci »ti- ' .ijo ]i',n ( -vali. plačevati in zopet plačevati. Če ,se bodo vršili iz-i f'( i i pr <>ii inozeinenn m naprej, ne bomo mogli pričakovati kot I ni«-» »ar <lrugc^a kot razširjenje pravosodja nad inotzemci pre-• •b'ga kil i j -^k' pa ozemlja.
IVr«-z dvoma nudi Rusija izgred ni kom vsako mogočo pomoč in i je Iti !i vzeti vposrt« v indirxtrijalno ali delavsko tazo teh ne-\ in i/_*rnlov. a vedno bolj in bo^j se množe dokazi, ki kažejo, «!.t ri'siii<-u;i inspiracija tega zadnjfga proti-tujskega gibanja na-i« :ta.i-t!<"ua. — da ima svoje korenike v trdnem sklepu bolj pro-- itlj. niii Kitajei'V, da zahtevajo Kitajsko zapet za Kitajce, da • -.{pravijo po^-hne privilegije inozemcev, da zahtevajo splošno ;i-'i.štvaiij*" kitajskih tleh. pravieo uveljavljenja .svojih la^tni'h lV-kalnib postav brez diktatov od ninaj ter konec vsega zla, ki je v r.tko neposrednem stiku -s koncesijami.
hoklti si bodo drujri naredi samovoljno in ošabno lastili pra-\ • ' da po-no n i Kitajskem kar se jim poljubi, toliko raisa se bodo pojavljali p rijodieni upori proti inozeincem.
Xoben Amerikanee in noben Anglež ne more i>o.steno in odkrito iv. \ (ia ne more razumeti sedanje krize. Korenčka celega zla tiči gla-! < ko v zemlji in le t na pot je otvorjena. da se trajno in korenito od-vi to zlo. — in >ieer. da se opusti politiko, ki dela'to zlo neizogib-in celo povsem naravno in umevno.
Potrebe sedaujega trenutka so jasne kot beli dan. Vsak posadili narod mora zavarovati življenja svojih ljudi, ki <?o v nevarni. C V j. > tem zvezana potreba, da se odipošlje čete, jih je treba lati.
Ko pa bo zopot napravljen red in ko bodo ljudje, ki so sedaj v i>*-\arno»ti, na varnem, bo zahtevalo spodobno in pošteno državni-sJvo, da >" poišre pot k trajnemu miru s tem, da se poprtavi nešte-\iiii<- kriviee, katerim je bil kitajski narod predolgo izpostavljen, u o * > t o d,i skuša obteziti hrb"t Kitajske z različnimi odškodninami ali reparacijami.
7. eno besedo rečeno: — mednarodna diplomacija mora vtzelti v postrv mteriisc naroda, s katerim se pogaja, ne pa interesov male skupine podjetnikov, ki >o se vgnezdili v dotieni deželi ter jo skušajo izmolzli do zadnje kapljice.
Iv.lnjee ne imenuje zastonj Evropejea "beltiga vraga", kajti do-s <laj ni ^prejel iz njegovih rok še ničesar dobrega, pač pa lieiz-m» rno zl«'ga.
Evropejce pa j'- zastrupljal z opijem, mu eelo vsilil vojno, da lahko prodaja navadnemu narodu strup. Evropejec imi skuša vsiliti tuje običaje in vero. za katero se ne zanima,
Evropejec se je polastil njegovih dan kot da je z- ml j a njegova.
Kitajska omladina je stopila na mesto starih podli lepljivih mandarino v. ki so se brigali le za lastni žep in i>o#»ledice iteiga prerojenja so t»e že pričele kazati.
pr
JIO
lil* oo
po
pristanišč, v katerih gospo-
Italija bo plačala svoj dolg*
WASHINGTON, D. C., 25. jun. Italijanski poslanik Martino se je danes posvetoval z državnim zakladničarjem Mellonom glede italijanskega dolga.
Italija dolguje |Združenim dr-žavam nad dva tisoč milijonov dolarjev.
Divje mačke v Connetti-cutu.
GOSHEN, Conn-, 25. junija. — Prvikrat v številnih letih so videli v t-itkajšni oleolici div|jo mačko, ki je neobičajno velika ter je napravila že dosti Škode mad perutnino ra»zne vrste. Tudi risi so se v zadnjem času -zopet pričeli pojavljati.
-T
Mussolini: Kakor vidim, ste se tu prav udobno nastanili. Kot »izgleda, ne mislite vele na to. da bi šli v samostan.
D'Annunzio: To je moj zadnji pozdrav svetu, vi.so1!« moj prijatelj. Postal bom memih. Pa saj sem že skoraj. Jutri čdz štiri tedne bom prestopil v budizem. Prejel sem že šeitft i po* več en j.
Mussolini: K-a-a-aj ?
D'Annunzio: Pravkar pišem pan t ornim o za Napirkovs>ko — o, prav pikantni drobiž je v njej — in dalje malo igrico za igralko Popeseu. Ko bo to delo gotovo, porečem : zbogom, svet!
Mussolini: Toga me boste storili.
D'A'nnunzio; O, to storim, prav gotovo storim. O vaši politiki 'nočem ničesar več slišatti.
Mus^oKni: Ljubi fiosjpod d'An-nunzio, sa j vendar ne mislite resno! Prišel .sem, da vam povem, da vas domovina kliče.
D'Annunzio: Hm. . .
Mussolini: Da, domovina vas potrebuje.
D'Annunzio: To se pravi: vi me potrebujete.
Mussolini (ga preisliši) : Italija, Velika in Ponosna, vas kliče, da ji daste spet njen notranji mir.
D'Ann Uinzio : »TaK ne mislim, na to. Že trideset let se pripravljam, da pričnem življenje spokornika, pa vedno pride 'kaj vmes.
Mussolini; Nehajte vendar že s komedijo! Jaz le predobro vem, kako se ta stvar uredi. Poslušajte, govoriva resno!
D'Annunzio: jZa'kaj ste dali u-moriti Matteottija?
Mussolini: Prepovedujem si tako impertinenco! Nikar ne -mislite, da sem prišel sem za to, da bi poslušal vaše žalitve!
D'Annunzio: Ni prav, da ste ga dali umoriti! Kaj taJkega si lahko dovoli ka.k stari konservativec, naprimer Hortihv ne pa kak soei-jalLstični parvenu.
Mussoiini: Jaz ga nisem dal u-moriti.
D'Annumzio: Tem slabše! Dol-že vas tako.
Mussolini: Prosim vas nujno, spoznavajte, kje so meje moje potrpežljivosti. Jaz sera najmogočnejši mož Italije. Pred memo j ljudje trepeleejo.
(Mussolini -s« postavi v napoleonsko pozo. 'kar se jako podaja miljeinju iabe).
D'Annunzio (od veselja'kričeč): 0 — o — o!
Mussolini ^e truden se.sede v naslonjač).
D'Anniunzio: Poza je bila izvrstno zasnovana, pa se vam ne poda, ker se vidi, da prihaja-te iz province. — Gospod " Mussolini, prosite me za svet. Pravim vam : Razsedlajte! Izprežate! Pustite tisto oslarijo z Bonapartom, in neliajte se igrati s svojim mladim levčkom! Ljudje so siti te<ga. — Norca si delajo iz vas. Verujte mi, jaz vem, ker sem igral že do-1 sti vlog. Če človtik ne zna pravočasno izpreči, postane dolgočasen. V i ste jinn post a.li prem on otoni. Čas je, da pričnete igrati vlogo dobričine deželnega očeta, da pri-Ffnete. kakor Herriot. ]>ušiti pipo ir. se oblačiti a* nezllkane hlače. 8oeijalist'ioni ranega t v fraku se kmalu obrabi.
Mussolini: Jaz -nisem nikak re-negat. -Jajz sem smrtni sovražnik buržuazije. S svojo nogo stojim na tilniku -falbrikantov in bankirjev !
D'Annunzio: In ne občutite, da vam je ta noga nekoliko zaspala ?
Mussolini: Ne, ne! Se se počutim mJočneg?, kaikor takrat, ko sem vprizoril pohod na Rim.
D'AimurLzio: Ampak danes s?e vas gleda in vidi v drugačni luči.
Mussolini: Pustite to! Jaz nisem priš?3, da bi si pustil dajati od vas aiasvete in ukore. Vaša dolžnost je, da stopite spet v politiko. ustvarite red v stranki in dosežete edinost. Končno ste vi oni, ki j« odrobil fašitem, jaz pa moram, zdaj posrebati juho.
D 'Annunzio: Jaiz ne dam vso stranko počenega groša.
MussoKmri: Zdaj se vemdai* ne boste ssapiii v samostan! Vein, da
ste me že daljro »časa pričakovali.
Ne govoriva torej v okolnostili: zbadljivko
Nekoč*, že precej časa je tega, sem slišal strašno originalno
kakšna je vaša cena ?
D'Annunzio; Jaz nočem ničesar razen miru svoje duše in lepega večera moje/ga življenja. . .
Mussolini; Strela, to bo drasro!
D'Annunzio: ... in umreti želim kot svetnik, ljubljen od mojega naroda.
Mussolini: Hudič vas vzemi! Postanite radi mene t rapist, drviš ali rabhiec, prehran ju jt-e s*» s kobilicami in goltajte budist^'ne rožne vence, jaz vam večera vašega življenja močem več motiti. A-men !
D'Annunzio: Gospod Mussolini
Mussolini: Želite/
D'Annunzio: Žal mi je. da vam danes ne morem biti na uslugo. Toda vam še .ne irre dovolj slabo.
(Zunaj se zasliši vpitje in glasna godba).
Kaj pa je to?
Mu^soluii: To so legi jonarji. Naši junaki naju želijo vid iti. vi-deti opravljena, pomirjena in združena, vas, njihovega pesnika, in mene, njiln vega vladarja. Pridite. morava se jim pokazati.
D'Annunzio; Prokleto, to sle pa dobro napravili!
(Na vratih se zasliši trkanje).
Mussolini; To j<» glasnik, (^n naju je prišel prositv da se poka-ževa. Glodati morava, da bo jio-ročal množici, da naju je našel v obejniu, poljubljajoča se s poljubom bratstva. Dau ne pomaga nič. morava se objeti. . . (Mussolini je razpel roke in zaklical) : Plemeniti prijatelj !
D'Animnizio (ga objame) :
Plemeniti prijatelj!
Mussolini: T>ko, zdaj falot lahko vstopi. Naprej! Prosto!
D'Annunzio: Ah, pa r s ne pi*i-dem zlepa do življenja spokorni-ka. . .
Rilo nas je par prijateljev, v šupi na hribu miio sedeli, poku-' šali sadove svojega proliibicij-skega sleparxt v a — in — nikomur se ni treba smejati — in pv-li smo.
,laiz sploh nitsem pevec, drugi so pa pevei srednje sorte in zato si lahko tisto naše petje predstav-I Ijate.
Žpozno zvečer svi čudno zve-rižili listo le]>o narodno *'Poj-dem na Staji rsko, gledat, kaj ile-lajq( gledat, kaj delajo lju-biee tri. Prva mi jesti da. drugti mi piti da, tretja me v kamrico svojo pelja ..."
Ker mi j« melodija jako rezko donela v uho, sam se drznil pripomniti :
—	To pa ni bilo lepo. Posebno konec je bil čudon.
I*a ni ' je -nubrulil eden izmed pevcev:
—	Ti, presneti Zgaga, ti pa res nikdar nisi zadovoljen. Torej, jesti mu da. piti mu da in še kamrico mu da na razpolago. Ali misliš, da mu mora dati še za carfare . .
Kako je treba najti pogum.
Prevedel dr. F. S.
Mnogo ljudi z neresničnimi sposobnostmi ne doseže vse svoje življenje ničesar pomembnega, ker so
Ako si bojazljiv in zato trpiš, dopoveduj si s povdarkom, da se nikogar ne bojiš, da hočeš nositi
žrtve lastnih sugestij, ki jim jem- i glavo pogumno vzravnano pokon-Ijejo pogum. Kadarkoli prevzame-J ci ter permagati to slabost. Pone-jo nase kako nalogo, se njihova j kod pomaga že ravnodušnost, ki si misel vse predolgo peča s predsta- jo namenoma prilaščaš. Dopove-vo eventualnega neuspeha in na- Jduj si: "Drugi ljudje nimajo ča-ravno je. da te predstave ne pris- !sa. da bi me opazovali in končno, pevajo k njihovi delazmožnosti, kaj bi me pa tudi brigalo, če bi tu-ampak da slabe njihovo inicijati-
di nalašč to delali."
Ako ti tvoji roditelji in učitelji pravijo, da si neumen, zanikaj to,
je zapustil premožna ša niti stotisoč
in lieovrgljiv a F<Ulette mož-
vnost.
Najhujše, kar more človeka zadeti, je. ako se v njegovih mozga- 'kadarkoli to slišiš, t rili neprestano nih ugnezdi misel, da je ustvarjen J da imaš vso sposobnosti in talente le za nesrečo in da mu Usoda ni . da doprineseš o tem dokaze o-naklonjena. Ni druge 1'sode kakor ^nim. ki >o danes s teboj liezado-te, ki ima svoj sedež v našem du- |voljni.
hu. .Mi sami smo svoja 1'soda. <'d ! Tako spoznaš kmalu, da ]iora-nas je odvisno, kakšno bo naše živ- fstejo tvoje sposobnosti v sorazmer-Ijenje.	j ju tvojega zaupanja v samega se-
V vsakem kraju so ljudje, ki se ! be. ker si na ta način prilaščaš sli-pritožujejo, dn jim okolica ii" pri-i ko tega. kar bi rad postal.
Požar.
Pred kratkim je izbruhnil pri Kostanjevici požar, ki je uničil hlev, pod, šupo, kolarnieo in kozolec. Pogorelo je tudi vse poljedelsko orodje in ve-liko posteljnega p rila. Skoda je zelo velik.) in tembolj občutna, ker je bil po-'seejtnik zavarman za tako majhno svoto. da si z zavarovalnino no bo mogel kupiti niti pluga. Su-1 mi se, da je ogenj zanetila zlobna roka.
La Kolic1.1
ž.-nje. ki ne dolarjev.	v
To je nadaljni dokaz, da je bil 1 pošt cm ja k.
*
liivši načelnik amieriške Anti-salonske Ligo, kateri je bil z;i-# .stran slepairije obsojen na dve leli ječe v Sing Singu, je ustanovil novo organiizacijo proti pi-'jači.
V novi orgauiizaeiji bo on n*1-omejen gospcwlar. Polagal m4 bo nribenih računov in ne bo nikomur odgovoren. V novi organizaciji noče imeti nobenih pravil, nobeni! članov in nobenih uradnikov.
On ho'-e imeti le denar in sn-mo denar, kajti o<l samega zraka' človek skoraj ne more živeti.
ja, da se jim ni mogoče razviti v takih razmerah, da se jim v njih ne nudi prilika odlikovati se, do-čim v istih razmerah cela vrsta drugih ljudi v istem kraju dosega uspeh in vsestransko napreduje.
Kako naj pomagamo človeku, ki si sam domišlja, d;i je na svetu le za neuspeh in nesrečo.' Da bi iz takih misli zr-istel uspeh, je prav tako nemogoče. bi zrasle r<»/.(
sred-tvo. s katei:»u je utrjevati samozavt-s., je imenujemo avtosugestijo.
.<aKor zahtevati ila na bodečem irnju. Ako se človek preveč boji neuspeha in bede in na nje neprestano misli, se slika tega neuspeha poglablja v njegovo podzavest in dotieni si sam ustvarja neugodne pogoje. '/, dnigimi besedami : njegovo mišljenje, njegovo duševno raz-
Važn
mogdl-e
to. kar
Nastopaj vedno tako, da napraviš vi is np-eha. rasiti. duševne su-periornosii. Že mnenje, ki se kmalu v t !>i razširi, da -i vrl mož. da slalno napreduješ, da nikjer nisi prepozen in da zaka-nelosti ne po-f-Minš. bi imelo neizmerno vrednost. Kadaikoli — pa naj se dogaja j to ^e foliikoikrat "— se srečavaš s i svojimi znane;. - > podviv.eni njihovemu oeenjanju in njihovi sodbi. n' -.j poslal v moralie m oziru <id one dobe. ko ste se zadnjič vi-j deli, več ji ali ne. Ako spoznajo j vsakokrat, ila si v kakšnem ozirii zopet napredoval, smatrali te bo-
položenjc onemogoča baš to, kar si ljo ZJl	ki ima bodočnost,
želi doseči.
Se daleč nismo dovolj strogi napram samim sebi ter zahtevamo od Prlisterijozna samomorilka z otrokom.
V listih čitain, ila bo dal novi I ran«'f>.ski finanr-mi minister ('ail-lanx natisniti za par milijard j frankov novih papirnatih bankov-
Smrtna kosa.
1'mrl je v Kamniku daleč na okrog znani pOs stnik in usnjar Avgust Te^pine, star 74 let.
— V Tržiču je je preminul po dolgotrajni bolezni Ivan Hudo-malie, delovodja tvrdke C. B JI ali v.
ALI BOMO ŽIVELI 150 LET?
Ali bo prišel čas, ko Ijo nor-alno človeško življenje okoli 150 Jet? Sir Ronald Ross, ki je postal slaven vsled -svojih preiskavanj malarije in spalne Ixtlezni, trdi. da bo Ho mogoč".'. » ika:kotrh?tro bomo vedeli kaj več o glivicah nalezljivih bolezni. Največ živali živi 5 do 8 krait ono dobo, katero rabijo za dosego svoje polno-latnosti. Človek jo doseže <s 24. letom. zato bi anorala biti njegova normalna starost 120 do 192 let. Najboljši način, da »dosežemo <T^t-go življenje, je skrbeti, da so želodec in čreva čista. Ako so či-sta. tedaj more telo kljubovati uničujočim % baJcterijam, ki po-raročujejo nalezljive "bolezni m se more zaperstavit i nevarnemu okuženju. Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki spravi tčreva. ledice in jetra k noralnemu (le-.lovanju. Odpravi .zaijw-tje, slab tek in «lične želodčne bolezni. Nikdar Vas ne prevari. "Trinerjevo Grenko Vino mi je še vedno pomagalo". nam je pred nekaj Časa pis&l Mr. Paul Dudash tz Pori Griffith. Pa. Trinerjevo Grertko Vino lahko kupite pri drugistu: ako ga pa nima. pišite pa: Joseph Triner Co., Chicago, III.
(Ad.)
Papir je drag in za. milijarde ga j«' tudi nekaj treba.
Skoda, da še niso iznašli n;i-čina. kako bi se dalo denar iz go/bnzda n ja kovat i.
V	tem slučaju bi inula Francija denarja na o.-tajanje. Ameriki bi lahko nemudoma vrnila svoj dolg in še posodila bi ji lahko kaj povrhtega.
V	zadnji Edinosti je odgovoril Ordina na dcupis, ki je I»i I v petek objavljen v Glasu Naroda.
Pod odgovorom je Grdinov podpis, 'k o j v zal'-e,t kit pa njegova slika. Oboje ima namen čita: tel je prepričati, da j ■ odgovor rt^s Grdina pisal.
Pa ga ni. In tukaj je dokaz, da ga ni.
Naš list z dopisom je izšel v petek ob enajstih dopoldne. C'e bi j>rišel k<ry.el z osme ceste ponj. bi ga prinesel nazaj v farovž najbolj zgodaj ob dveh. Razdalja in'^l Cortiandtom Streetom i;1 Osmo sieer ni velika, toda kozlu so štaeijoni znani. Do treh popoldne se je Grdina a* farovžu go-t'l i)o štirih je prebavijal. Ob štirih je mogoče za-če l čitati dopis v našem listu* Ker možu čitainje ne urre posebno o<l rok, ga je koma j do petih 'prečital. Od p'tih do šestih se je po katoliško pridušal.
V)b
Šestih se je odpeljal k žlahti slovenskega škofai na IlallecHv Street. Tam je do devetih jezo za-llival. Ob devetih, se je pa cleve-\indsko-romarska družba od'pe-ljalri v treh avttomobilih na par-nik. Grdina torej ni mogel napisati odijovora v zadnjo številko Edinosti. V zadnji Edinosti je pa kljnh temu Grdinov odgovor.
Za božjo voljo, to so pa res tiči. Rima Še niti ošnof-ali niso. pa že jinajo čudeže delati.
sebe mnogo premalo. Mi bi m morali sami sebe predstavljati v lepši luči in biti prepričani, da so v nas skrite neskončne, da. eelo božje možnosti. Ne boj se. da misliš o sebi predobro, a zakaj ako si ustvarjen od Iioga potem je naravno, da moraš imeti tudi delež na lastnostih svojega Slvarnika.
Čudovita in naravnost ustvarjajoča siia je skrita v misli, da si že takšen, kakoršen si z vso dušo želiš biti. in da že imaš one lastnosti, po katerih hrepeniš.
Ali si želiš bili zdrav? Potem ne dovoljuj na noben način, da bi i-niela dostop k tebi misel, da bi rno glo biti drugače. Potem moraš i-meti takšno razpoloženje, kakor zdrav človek, ki misli na zdravje.
Ali hočeš biti pogumen in nebo-jee .' Potem te naj neprestano navdaja misel, tla si v resnici pogumen. da se ničesar ne bojiš.
Pretekle dni je neka n zna na žeiisl k 1 ieo. X<v.nai'ka j • vila neko 1 (»-letno
prišla v Falo * * s ."»-let no de-na cesti usta-mladenko in
<:. če že veliko Dravo bi kje utopljen-
ko vpraša! skočil') V
ce pokopljejo. Deklici je hotela izr«i«:iti dvoje črnoobrobljt-nih pisem in jih ia ni hotela sprejeti. Nazadnje s<> zagonetno neznanko videli v gostilni pri "Sturinu", <-d letra trenotka dalje ]>a jt? iz-iriiiila vsjika .-le<l za njo. Obstoja suni. Dr i\o.
da je neznanka skočila v
Umrli v Ljubljani
Antonija .Mrak. hči umirovlje-nega Vin. rač. nadsvelnika. 49 b-t : .Marija Parkelj. oy.i. Part el j, bivša šivilja. (>-"> let: Ivana K reže, poseitnica 8(> b-t: Jakob Kram-berger, rejenček, '2 leti.
Naše poslovanje^
katero temelji nei izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in rta mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljat ve v Dinarjih in Lirah pre-skrbu iemo po jako zmernih cenah.
iJolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ;
v Italiji za 37° pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c.
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2/® od vsakega zneska.
Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.


- , ...
«e
GLAS NABOtoA, 27. JUN. 1925.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign language Information Barvica. — Jugoslav Bureau.)
DAN NEODVISNOSTI IN MELTING POT.
Pred stodevetinitiridesetimi leti, na »lan četrtega julija, j«- trinaj Ktorica /edinjenih ameriških kolonij, ki so se bile oprle proti Veliki Britanski, proglasila svojo svobodo in neodvisnost. Massachusetts in Viririnia sta stala na čelu borbe za svobodo. Kolonija Mas-saehussettts ji- prva trpela breine te borbe in Virginia je bila ona, ki je dala znak, da s«* otresejo jarma anfrleškepra vladarja. I)ne 2D. junija, ko je kongres kolonij še vedno razpravljal o tem vprašanju, je Virginia dala vzgled s tem, da je neb«' proglasila za neodvisno. Kongres j«- bil imenoval odsek petori-ce, ki naj sestavi proglas neodvisnosti. Thomas JrflVrson je bil na«Vlnik te«ra mlseka. In ravno Jefferson je bil oni, ki je spisal o-ni veliki zgodovinski dokument, ki ga jf kongres z jako malimi spremembami sprojel dno 4. julija 1. 177<i. 0<| tedaj jo fourth r»f .Tu-lv vedno praznoval kot največji anif stui
da bi pozabili na važno vlogo, ki so jo naseljenci drugih plemen in jezikov igrali v ameriškem razvoju pa še tako zgodaj kot za časa revolucije. Brezdvomno je dobro za to deželo, da priseljenci mnogih plemen morejo s ponosom pokazati na člane svoje skupine, ki so se borili za to deželo ali drugače prispeli k napredku iste. To tlaje no-vodošlemu priseljencu naravno pravico, da se ponaša z zgodovino in uspehi ameriškega naroda, kakor tudi prispeva k oni duševni e-notnosti. ki jo je predsednik Coo-lidg«' nedavno označil ob proslavi norveške stoletnice, ko je rekel:
"Kar s«- tiče lojalnosti, o kateri ni nikjer mogoče dvomiti, je težko izbirati izmed mnogih narodnostnih in plemenskih skupin, ki so si izbrale Ameriko za svoj dom in svojo deželo. Hvaležni smo za Ase izmed njih in Se bolj hvaležni smo, da eksperiment njihovega
Porotne obravnave v Sloveniji.
kupnega državljanstva je tako si-iski narodni praznik — roj- jajno uspel. Ako bi kdo iskal dodan Združenih Držav.	[kaza o temeljnem bratstvu vseli
iz-
One ist»- noči 4. julija je množi- ameriških plemen, ako bi kdo ea patrijotičnih Amerikancev zvr- Uv»l babilonsko zmešnjavo, da pod nila s podstavka svinčeni kip an-1 P"' stremljenje za enotnost, spo-
gleškcga kralja Jurija III.. ki je ponosno stal na Bowling Green v Xc\\ Yorku in iz stopljenega kipa so napravili kroglje za ameriške topove. Izjava neodvisnosti — Declaration of Independence — je bila napravljena, ali sedaj je bilo treba boriti se za njo. Bila je to ogromna borba, ki so jo kolonije zaeele proti mogoeni kraljevini, a-li končno je težka sedemletna lior-ba uspešno končala pod vodstvom Georjre Washingtona.
Kolonije so tedaj imele le nekaj okni o treh milijonov in pol prebivalcev. Večinama so bili prebivalci angleško govorečih naseljencev, ali med njimi je bilo tudi znatno število Amerikancev nemškega, ni-zozemske^ra, švedskega in drugega pokolenja. Nizozemci (Dutch) so bili izvirni naseljenci v New Yorku; Švedi so se leta 1638. bili nastanili v Delaware-« in Nemci so imeli razne valove priseljenja začenši od leta 1<>83. zato najdemo, da so se ni ožje raznih narodnostnih izvirov vdeležili ameriške borbe za osvobojen je.
Med proslavljenimi junaki ameriške revolucije najdemo mnojra
sobno, da zagotovi inir vsem narodom. jaz mislim, da v taki poizvedbi ne bi mogli dobiti boljše priče kot je izkušnja le dežele. Iz zmešnjave jezikov, iz nasprotja tradicij, iz raznoličnosti zgodovinskih okolščin, iz obširnih razilk nadarjenosti in okusov razvila se je duševna enotnost v spremstvu Siro-kejra obsejra raznih sposobnosti in i nekaterih
nadarjenosti, ki so znak. da je temu narodu usojena izredno odlična usoda."-
BIVŠA CESARICA V LURDU
Ljubljana, 3. junija. Požigi v Mošnjah.
Trije obtoženci, oil katerih je eden le slepo orožje zlobnosti glavnega krivca; Anton Sitar. 43-le-tni zidar, 42-letni gostilničar in posestnik Frank Boneelj in njegova žena Marija, vsi trije iz Mo-šenj. Prvi je obtožen, da je zanetil dva požara v vasi in sicer po naročilu drugoobtoženea oz. njegove žene. Dne 21. februarja laM-skega leta je namreč nastal med 4. in 5. uro zjutraj na podu posestnika Josipa Valjevca v Mošnjah požar, ki se je razširil na streho hiše in gospodarskega poslopja in uničil vso mrvo. Skupna škoda se ceni na 95.000 Din., od katerih je oškodovanec prejel od zavarovalnice 39.000 din., ker ostalo poškodovano blajro. ki pripada oškodovančevi trgovini, ni bilo zavarovano. Sum je padel takoj na Valjav čevega hudega sovražnika posestnika in gostilničarja Franceta Boncija. kateremu ni bil všeč Va-ljančev nastop kot priča v nekem prejšnjem njegovem procesu. Kritičnega dne pa Boncilja ni bilo doma. temveč se je bil odpeljal k svojemu bratu v Duplje, kjer se je mnogo kazal brez potrebe. Ko so ga aretirali, je odločno tajil, da bi bil kaj kriv ali vsaj sokriv pri požigu. venda so ga obdržali v zavarovalnem priporu. V dobi njegovega pripora je izbruhnil požar na kozolcu posestnice Odrove, ki je napravil skupne škode v znesku 4.100 Din. Tedaj je padel sum na brezposelnega pohajkovalea Ivana Sitarja, ki je bil aretiran in naj prej vse odločno tajil, nato pa po obremenilnih izjavah
Porotniki so potrdili vsa Štiri vprašanja po obtožbi, nakar je bil Kosanje obsojen na 9 in pol leta
težke ječe.
Žrtve lakote v Mexico City.
MEXICO CITY, Mehika. 25. juniija. — V teku zadnjih štiri in dvajsetih ur so našli tukaj pet oseb, ki so umrle od lakote. Številni so umrli na ce?4t.ah. Tvomice so odpustila na stotine delavcev vsled {Vcxmanjkanja dela. List "Excelsior" pravi, da so tega stanja krive omejitve ofieijelnih. industrijalnih in trgovskih aktivnosti
Rdeči križ je sporočil o na daljnih smrtnih slučajih vsled bolezni.^ ki so bile posledica pomanjkanja hrane.
Preiskava ■trupla "molža1, katerega so našli na etisti. je pokazala, da je bil že več dni brez hrane.
V političnih krojili se je ostro kritiziralo ta položaj.
Se nedavno se je poročalo, da je 1 bivša eesarica Žita t»-žko bolna in da je njeno življenje resno ogroženo. Sedaj pa naenkrat beremo v francoskih časopisih, da je dama romala v Lurd po versko tolažbo. Dopisnik nekega lista jo je videl in prosil za kratek razgovor, katerega sedaj objavljajo mnogi mednarodni listi.
Kazeesariea kaže še vedno znake prestane bolezni, pravi dopisnik.
priče Marije 1 lonci je priznal oba požiga in izdal tudi, da ga je k prvemu požigu nagovoril Franc Bon cel j, češ da ima jezo na Valjavca in da mu bo za to uslugo izplačal j 5000 K nagrade. Obenem mu je bil izročil dve sveči in bencin, s katerim je Sitar nato proti jutru zanetil ogenj pri Valja ven. Drugi požar pa je provzročil na prigovarjanje Boncljeve žene Marije, češ da bo njen mož izpuščen, čim bo v času njegovega pripora izbruhnil nov požar in se bo sum obrnil drugam. Boneljeva mu je nato tudi
Bleda je ter je videti, da je zelo iz-neangleška imena. Tu je predvsem i""čena in trudna. Govori tiho in Francoz Lafayette, ki je znatno težko. Njemu je izjavila:
doprinesel h končni zmagi ne le kot vojaški poveljnik v tej deželi, marveč tudi kot njen prijatelj v svoji domovini. General Herkimer (Herscheimer) je izviral iz družine nemških naseljencev iz Palati-
4' Prestala sem za moje otroke zelo mnogo. Vreme v Lequeitiju je bilo strašno, klima nepovoljna. Sedaj je nekoliko boljše."
Dopisnik jo je vprašal, če se namerava preseliti iz Leiqueitija. Zi-
pravdnik dr. Ogoreutz za govora i-kovem predlogu ni upiral, je bila razprava preložena na nedoločen
čas.
Senat: preds. nadsv. dr. Kaiser, votanta sv. Golia in hodnik dr. Sa-jovie. Drž. pravdnik dr. Ogoreutz, zagovornika dr. Kokalj in dr. lvrejči.
Slovenski Čaruga. ^ W
Celje, 3. junija.
Frame Kosanje iz Mihajlove pri Ptuju, brezdelen pohajač, je v J noči od 2. na 3. marca 124. vdrl v Cilju v garažo Franca Kokl ter pokradel več avtokoles, zračnih gumijevih cevi v skupni vrednosti nad 9000 dinarjev. V ndM na 14 marca je bilo vlomljeno v grad Novo Celje pri Žalcu, last Davorina Turkoviča, ter pokradeno ra znega srebrnega orodja in nakitja v skupni vre.tnoMi okoli 100.000 Din.
Zagrgbška policija je kmalu ugo tovila, da so razni draguljari v Zagrebu kupili srebrnino, ki jo je jrraščak Turkovič spoznal za svojo. Tako se je prišlo na sled veliki tatinski družbi, ki je izvrševala svoj posel po Sloveniji in Hrvatskem. Moški člani družbe so kradli in donašali pokradeno blago ženskim članicam tatinske družbe, ki so imele sedež v Zagrebu, od koder so blago razpečavale. Obtoženec je dalje v družbi Antona Iver-šiča dne 17. marca v Zagrebu vlomil v kapelico sv. Jurija z namenom. da pokradc mašno obleko. Pri tem delu pa ga je policija zalotila in aretirala. Že 1. junija leta	pa je na skrajno drzen način pobegnil* iz zaporov v Celju. Z znanim roparjem Cirilom Ko-privcem sta se dogovorila v preiskovalnem zaporu, da napadeta paznike in jih pobijeta na tla ter na to zbežita. Ko sta prišla 1. junija paznika Ivan Ban in Rudolf Ma-earol v celice, je stopil Maearol v ' celico, med tem ko je v istem času j prinesel Koprive svojo obleko j pred celico, kjer se je nahajal pa- ,4- ulc Lncic .Moon, C znik Ivan Ban. V trenotku sta bi. j la oba paznika pobita na tla. Ko-j V šanje je odvzelu pazniku bajonet j 3-ter vdrl ž njim v stražnico, kjer je 4 vzel par karabink in se vrnil na- j5-
Edmund Beniczkv, je objavil, ka- Na Madžarskem se je vsekakor zo-kor je na kratko že poročano, o | pet razpalil beli teror, ki besni na "binkoštni številki 4<Az Ujsaga" tihem ter ne dovoljuje o tej nečlo-
ROJAKI v FOREST CITY in OKOLICI POZOR!
Škandali na Madžarskem.
Na Madžarskem se je pojavila te dni afera, ki močno spominja na slučaj Matteottija v Italiji. Bivši minister v Iluszarjevem kabinetu,
Škandalna afera je našla živahen odmev tudi v evropski javno sti in stoji danes on pred svetom v čisto drugi luči kakor, doslej.
senzacionalna razkritja o svoječa-snem umoru urednikov socialističnega dnevnika "Nepszava" v Budimpešti, Somogyja in Bacsa, in javno napadel državnega upravitelja admirala Horthvja, da se je umor izvršil z njegovo vednostjo.
Razkritja so naravnost vzbudila pozornost vse madžarske politične javnosti in opozicija se je odloči
veški zadevi m ur.
izpregovoriti niko-
Po najnovejših poročilih je državni upravitelj admiral Horthy že aktivno posegel v afero in skuša z raznimi drakoničnimi ukrepi preprečiti nadaljno razpravljanje o aferi. Na njegov direktni ukaz je dnevnik Az I jsag ne nedoločen
I) ne
SLO 1
N. Y.
SI or.
JI' LI J A ob 7. uri zvečer
priredi (iODBA iz Little Falls, . s sodelovanjem tukajšnjega per. društva "XAPREJ"
VELIK KONCERT
s sledečim programom:
la, tla spravi zadevo tudi pred par- ! čas ustavljen in tiskarna zaprta.
lament. Vlada je na odkritja Be- Tudi drugi listi so dobili obvesti-
niczkkja odgovorila z njegovo are- \iQj (la bodo tak^ ustavljeni, ako
taeijo, kar je povzročilo v politic-j nc prenehajo z napadi na Horthv-
nih krogih še večje razburjenje in | ja. Budimpeštanski .t iskarniški na-
napetost. Madžarska vlada, ki ji je stavljenei groze v odgovor s stav-
stvar silno neprijetna, grozi, da ko> ni pa izključeno, da izbruhne
debate o grozni aferi sploh ne bo |cei0 spiošna tiskarska stavka na
dopustila, na drugi strani pa je o- Madžarskem.
pozicija odločena, da za vsako ce- ! v • i n .i -
, , ;	, i » smislu liorthvjevega naroeila
no prepreči, da bi se alera potlači- i ; , -i	, , ,
1	'je bila razprava o škandalu tudi
la. Beniczkv izjavlja v svojih odkritjih. da so Somogyja in Bacsa umorili z vednostjo admirala Ilor-
jna seji parlamenta, ki se je te dni j vršila, preprečena. Pri tej priliki je prišlo v zbornici do
thvja člani Ostenbcrgovega oficir-	, , »-	. .
. ,	^ ... i škandalov. Ko je minister
skega detasmana, nad poročnika E-!, .	.	. , .
' „	.	'	Kot namestnik v Ženevi se naliaji
mil Kovarcz in Arpad Sakacs, po-
ročnik Ladislav Nearav
in morna-
ka-
izročila okrog 200 Din., ko je pri-
nata, ki so se bili naselili v sever- ' ta mu je odgovorila na to vpraša
nem delu New Yorka. Bil je zmagovit v važni bitki pri Oriskanv, ali umrl je tedaj za ranami, ki jih" je dobil pri tem spopadu. Ista usoda je doletela poljskega generala Pulaski, ki se je boril za ameriško ne<»dvisnost in je bil ranjen na smrt blizu Savannah v 1. 1779. Drugi slavni Poljak v vojni za neodvisnost j«' bil Kosciusko, ki je ka sneje vodil poljsko ustajo od 1. 17f>4 To so imena, ki jih vsak ameriški šolski otrok pozna. Ali bilo je še mnogo drugih enakih aktivnih pristašev ameriške svobode, ki so manj pogost orna omenjeni v zgodovinskih spominih. John Morton, eden izmed sopodpiscev Izjave Neodvisnosti, je bil švedsko-fins-kega pokolenja. John Hanson, me-rodajen član kongresa, in Thomas Sinnixon, odličen ameriški častnik, sta bila švedske narodnosti. General Hans Christian Fibiger, ki so ga ameriški vojaki nazivali "Old Denmark", je bil rojen na Danskem. Hans Salomon, poljski Žid, je financiral revolucijo in iz-posloval za Roberta Morris, ameriškega finančnega "superinten-denta", vsa posojila, ki jih je A-merika dobila na Francoskem in , Nizozemskem. Jamčil je za posojila s svojo osebno vero v zmago revolucije in s svojim premoženjem do ogromnih svot.
Kadarkoli je bil vpliv angleško govorečih naseljencev najbolj me* rodajen za usodo te dežele, vendarle zgodovina nam ne dopušča,
nje, da ne ve. Tudi o Avstriji ni hotela ničesar vedeti. Rekla je samo. da dobi od časa do časa pismo od svojih zvestih prijateljev. Mail žare pa je z«1 lo hvalila, češ da so dobri in plemeniti ljudje. Posebno je opevala oil rt h v je vo ženo, so-progo sedanjeag državnega poglavarja na Madžarskem.
Ko jo je dopisnik vprašal, kaj namerava storiti v bodočnosti, je dejyla :
"Ne morem reči ničesar. Moja odgovornost ju zelo velika in zelo težka. Zaupam v Boga ter v ljubezen mojih sinov. Vsa moja sedanja potovanja imajo verski cilj. Z njimi se nadajema doseči vsaj nekoliko duševnega miru. Vidite, po Lurdu sem že dolgo hrepenela."
Ko je žurnalist vprašal, če namerava potovati v Italijo, je Žita povesila oči k tlom in ni odgovorila niti besedice. Bilo ji je pač neprijetno slišati ime države, ki ji je nekoč bila domovina in ki ji sedaj ne dovoli bivanja na svoji zemlji.
šel njen mož iz zapora, medtem ko prve obljubljene nagrade Sitar ni nikdar prejel. Kmalu po noVem požaru pa je bil Boneelj znova a-retiran ; vendar je kot prvič tajil vsako sokrivdo in ta svoj zagovor obdržal tudi pri razpravi, medtem ko Sitar vse prizna, trdi le, da ni imel hudobnega namena, temveč da je ravnal na nagovarjanje obeh soobtoženeev. Istega leta sta v Mošnjah izbruhnila še dva požara in so našli pri hiši enega pogorelea listek: "Se bo gorelo v Mošnjah!" V teh dveh slučajih pa je bilo. preiskovalno postopanje vsled pomanjkanja dokazov ustanovljeno.
Porotna razprava je trajala do pol šestih popoldne, nakar je po zaključenem pričevanju predlagal branitelj dr. Krejči, da naj se obtoženi Sitar preišče glede prištev-tosti pri započetju dejanja in da naj se pribavijo tozadevni doka-ziln predlogi z njegovega prejšnjega življenja, ker je splošno znano, da je med vojno simuliral blaznost in bil vsled lega tudi superarbitri-ran in vobče napravi vtis jako o-mejenega človeka. Ker se državni
to nazaj h Ivoprivcu. ki je držal I- j 6. vana Bana na tleh, udaril tega s kopito in mu zdrobil rebra. Nato sta oba junaka pobegnila iz zaporov. Ciril Koprive je bil že drugi dan aretiran. Kosanjcu pa je uspelo pobegniti. Priklatil se je v Lisce nad Celjem, kjer je vlomil dne 2. junija 1024. v lovsko hišo Danijela liakuscha ter pokradel raznih stvari v vrednosti nad 6000 Din. Ko sta kmalu po izvršeni tatvini prišla orožnika v spremstvu civilnih oseb na lice mesta in ugotovila, da storilca ni več v hiši, se je družba razdella v dve skupini, da preišče okoliš. Naenkrat poči iz grmovja strel in Franc Ivošanje je v dolgih skokih bežal navzdol, orožnika sta streljala za njim, pa je vendar ušel. Dne 19. julija 1924. se je pojavil v Starenbergu na Bavarskem, kjer ga je ondotno o-rožništvo aretiralo.
Umrli v Ljubljani.
Josip in a Karinger, trgovčeva vdova, 93 let; Bogomir Sušnik. sin tovarn, livarja, 18 dni; S. Liberija JTetreiziQa Zemljak, tutsnii-Ijenka, 24 let.; Antonija Jevnikar. rejenka. 1 leto; Fran Toman, pj. smonoša, 39 let; Štefka Boh, dela včeva h!či, 17 niMsecev; Zvon ko Pasar, sin varnostnega nadstražni-ka, 4 leta.
IBBPBBUUBUODUUUPOOOOBBOI
Zabasanost.
i
Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte.
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in^zaprtja-Sijajna . tonikaXza . oslabele ljudi.
Cena 50c in Poskusit« Mjproj pri tjekujo.
PROCUAll i. Americii. Henry Ctircy, — Godba J■hilhiLinvnjr, I.eon Itifimiet — Godba. Revelry. (Overture), Kred Jewel —
Godba
Down tin* Mississippi. .V. M. Lauri-ns,
Godba
Trifflav, (Mart h). F. Tryn«r—Godba Orpheus, (Overture), J. Offenhack—
Ootlba
Creme dt* la Creme, Theo. Moses -Toba.ni, — Godba Battle of the Nation, E. T. Paul, —
Godbii
PROGRAM H. Oj z Jti.pom ti Planinski Pvet. — J. .VI jaz, —	Mešan zbor
Jadransko morje, A. Hajdru-h, —
Moški zbor Star of Descending Night, —
O. 1-. Emerson. — Jlcšan zbor P. i?COt t, —
Moški ztxir
PROGRAM III.
Mladi vojaki. V. l*arma, — Godba Golden Dragon. L. King, — Godba Princess of India, K. i.. King,-(jodba Tromboniuni. iJu»-ll X. W-throw, —
Godba
Morninsr, Noon and Xlght in Vienna, V. Su[>i>e, —	Godba
Venec slovenskih pesmi. V. Farma,—
Godba
7. Forest City March. K. L. King-. —
Codba
S. Star Spangled Banner, F. Scott, —
Godoa
Dne 4. JULIJA, pa priredi pcv. društvo "NAPREJ" PIKNIK na M. Zidarjevem prostoru.
Xa pikniku bo igrala zgoraj o-menjena godba.
Uljudno vabimo vse rojake iz Forest City in okolice, da se udeležite teh dveh prireditev.
Pokažite se hvaležne rojakom iz L. F., ki nas bodo obiskali ter nas na praznik Neodvisnosti zabavali in razveselili. Pokažite tudi, da spoštujete godbo in slov. pesem.
Skrbeli bomo, da boste vseskoz zadovoljni. Torej na svidenje!
Pripravljalni odbor.
velikih ja-
jočega se ministrskega predsedni-
.... . „	, T , ,ka Bethlena pojasnjeval vzroke,
riski podporočnik Arpad Lelirer. , . - * ., . t>. . _ . . _ .	....	j zakaj je bil Az l jsaz ustavljen m
pozival poslance, naj nastopijo o
• sokrivcih umora Somogyja in Ba-
Edmund Beniczkv je nastopil j L.sa z dokazi je opozicija vpila:
že ponovno v vehementni napadi "Potem pa priee zapirate!" Soci-proti Horthvjevemn režimu na | jalist pei(U je zaklical: Eden izmed .Madžarskem, ki so izzvali v javno- morilcev sedi še sedaj v honved-sti veliko pozornost, v narodni sk
Sakase in Lelirer sta izvršihi sneje samomor.
skupščini pa viharne prizore. Za časa Karlovega ptiča je bil kot legitimist aretiran, vendar kmalu izpuščen, ker mu niso mogli dokazati neposredne soudeležbe. Pri zadnjih volitvah v parlament je pro padel in se boril od tedaj publicističnim potom za svoje legitimist ične nazore. Pred kratkim je po-setil bivšo cesarico Žito v njenem prognanstvu na Španskem. Tam je baje dobil navodila za objavo svojih odkritij.
Uloga n^i n istrskega 'predsednika grofa Bethlena pri aferi še ni popolnoma jasna. Po mišljenju je Bethlen sicer legitimist, vendar pa je mnenja, da čas za povratek Habsburžanov še ni ugoden in se zato še ne upa spustiti v odkriti boj z Horthvjem. Zato je odredil aretacijo Beniczkega, obenem pa pripustil, da so prišla njegova raz kritja tudi v inozemstvo, čeprav je bil list "Az Ujsag" zaplenjen.
cm ministrstvu!" Hrup je trajal več minut in je mogel Vasz komaj nadaljevati svoj govor. Po njegovem govoril je zbornea prešla takoj na dnevni red. Vladni krogi se očividno trudijo, da bi razpravo o aferi odgodili do po-vratka niin istrskega predsednika Bethlena iz Ženeve. Odkritja Beniczkega morejo imeti velike posledice v notranji politiki, v zunanji pa bodo vsekakor oslabile pozicijo Madžarske.
Nečimurnc ženske izstradajo svojo srečo, da nasitijo svoj napuh in ljubezen, na napitajo svojo ošabnost.
Prevelika strogost bo gotovo zgrešila svoj cilj in naj je še tako dober, prav kot se stre preveč napeti lok.
ADVERTISE in GLAS NARODA
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, FA.
SDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ* stroka J* zdravljenj« akutnih In kronlSnlh fcolwit. Ja« ■am ia zdravim nad 25 lat t«r Imam skuinja v vaah bolaznlh , In kar znam slovansko, zate vaa moram popolnoma razumotl (n aposnaM vato bolezni, da vaa ozaravim In vrnam moč In zdravja. Skozi SS lat aam pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moikth bolezni. Zato se morata popolnoma zaneatl na mena, moja akrb pa Ja, da vaa popolnoma aadra. vi m. Na odlaiajte, ampak pridite £1 m p reje.
Ja« ozdravim zastrupljeno kri, mazulja In lisa po telesu, bolezni v arlu. to. padanje las. bclačln« v kosteh, stare rane, oalabeloet. tlvčne In bolezni v mehurju, ledlcah, Jstrah, želodcu, rmenico, rsvmatlzsm, katar,zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od S. dopoldne do K. popoldne; v torek, četrtek In sobota, od I. dopoldne do t. arefier; v nedeljah la praznikih od 18. dopoldne do 1. popoldne.
W F.	SEVERA	CO
CEDAR	RAPIDS,	IOWA 1
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno gvoto bodisi ■ money ordrom, v znamkah ali gotov denar ▼ zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Corffandt St., New York
Prečit&jte pazno oglase o norih knjigah.
KN JI6AHNA "GLAS NARODA1'
POUČNE KNJIGE:
Naša zdravila ............................... JO
Najboljša slovenska kuharica x mnogimi slikami,
obsega 668 strani.............................5.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), ■—
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zreški, zemljepisni, ita tisti Sni m gospodarski pregled in —i
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balksnu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.21
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............46
Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no .........) ..................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —,
Kraljica mučenica, trdo vezano .......v........ ,80
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino.
>
fjl ' - • ' - t?:"



GLAS NAKOPA, 27. JUN. 1925.
ŠOLANA
1L A
ti'


-NA
%
Za "CHaa Narcda" priredil G. p.
*JT / - / ■ *
: i-".,/ -
57
* (Nadaljevanje.}
To jo je razburjalo ;ter opravilo na prijetne misli.
Razmišljala je, katero obleko naj si iobere, ikateri klobuk bo najbolj imponiral trnovskim purgarjeni in kako "bi mogla na najbolj UNpestn načm igrati ulogo bodoče vladariee velikanskega posestva.	,	,
Pozvonila je hišui ter odšla ž njo v svoje sobe, da se posvetuje glede toalete.	,
Ko >»ta bili sami, je potegnila bisna »z žepa prsmo.
—	Preje je bil mikdo itukaj s pristave, 'ki je imel -posla pri inšpektorju. Pozneje je prišel k meni ter mi dal to pismo za konte-so. Mislim, da je od Krašovca.
Preje tako vedeli obraz mla3e dame se je tftenriiil. Jtteno je posedla po pismu, ki ni bilo prav nič podobno elegantnimi biletom, k -jih vwebina je ponavadi zanimala malo Francozinjo.
—	Mon Dieu. kaj j»a boče .* Par požirkov v tvorciiei za špirit? Zaničljivo se je nasmeluiila in njenrnnu vKgl<Nlu je sledila hišna.
—	11 vala liogl, na kratko se izraža. Le par vrestic, — je rekla Joried ter »preletela s pogJodotn v-rstiee: Gladile sso se:
—	Kavno čojem, da si zopet dospela >na grad. Moram govoriti s tc<boj. — K tki a j ?
Joried ^e je marala zadržali, da m udarila z nog« ob tla od srda in presenečenja.
—	Kaj pa je padlo temu tamečfcenru telebanu v glavo, da me tako tika? Taka nesramnost zahteva ostrega ukora. — si je mislila.
Ž« je odprla lu-ta. da neikag izpregovori. a se je premislila. Iztiova »e je je lot d občutek starega, nepojmljivega strahu, katerega je skoro pozabila.	k	/
—	Ali čaka moč odgovora? 1
-- Gotovo, kontesa.
—	Prosim, storite mi uslugo. — Sporočite mu, da pozdravim Krašovca in da >mo lakoj odpotovali— Mož lahko zamenja našo vožnjo v Trnovo z odpotovanjctu. Saj razumete?
•— Popolnoma kontesa.	•
starka je prikimala t*tr nadaljevala izauipno:
—	Teira človeka je treba držati nekoliko proč od telesa, posebno sedaj, ko je le malokedaj trezen.
—	Zakaj pa ne vzame gozdarje ve. Lizike?
—	To se tudi m-ni zdi kaj čudna svar, kontesa. Najprvo je ubogi *t varici zmešal glavo in sedaj jo je naenkrat pustil na cedilu. Pravijo, da je tičala za tem njegova mati ter rafcdrla celo stvar . . . Bog mu odpusti greh. če je resnica. Ubogo Liziko bo nesrečna Ijubez n uničila, kajti tako hira, da jo je komaj mogoče spoznati. Ne bi je imela rada na isvoji vesti. Na, naj odgovarja oni, ki je vse to zakrivil.
Roka Joried je polagoma omahnila s klobukom, katefrega je ravnokar hotela pokaditi na glavo. Njen oibraiz. ki ji je zrl nasproti iz zrcala, je bil brea barve, kot beli pajeolan. ki ga je obrobljal.
x t
Eno in dvajseto poglavje.
V velikem. to je edinem hotelu Trnova. — kajti vse druge gostilne so bile namenjene le za voznike, — se je. nastanil impresario majhne iatlijair>ke umetniške skupine, Salvaitore Stratta. s1 svojimi umetniki.
Nastopali sta dve dami in dva gospoda in neki starček je s spremi je vanjem harfe, katero je igrala "Šolana", pel recitativne arije in ta točka programa je predstavljala glavno privlačno točko ter pridobila umen i šk i skuipini adoves, katerega je uživala.
Vse to je prišlo naenkrat.
Kot vse. kar je umetniškega, Se je pojavila tudu Šolana naenkrat na obozrju. slična kometu, ki osredotoči pozorolost za neka1.] časa ter nato izgine >;un Bog ve kam.
V« veliki dvorani hotela naj se za vršita oba napovedana koncerta in naval občinstva je bil tako velik, da si je lastnik hotela zadovoljno mel roki ter rekel vitkemu, temnookeimi Italijanu, si-gnorju Stratta:
—	Z dvema koncertoma ne boste opravili, signore. Dodati morate še tretji koncert, kaj-i drugače bo v mestu kraval. — Kaj mislite? — Trnovčani hočejo pokazati, da se feanimajo za umetnost in tla zaslužijo, da *e oglasijo pri njih umetniki prve vrste. — Vidite, vsi num rirani sedeži so že razprodani in ljudje vro v mesto z dežele. Prišla je celo brzojavka od go^*poda barona in grofice Perpignwi, ki tukaj nekaki majhni knezi. Hočejo rezervirane sedeže . . . Kaj pravite k temu?
Salvatore Stratta je skomignil z ramama ter se malo nasmehnil. Pfi zadnjih besedah pa je naenkrat dvignil glavo, prijel brzojavko ter jo prečita!.
Očividno ni napravila nanj najboljšega utiša, kot je napovedoval hotelir. Njegov obraz Ne je nekoliko stemnil in zrl je preko lista na steno.
—	Kakšne sedeže ste jim dali"
—	Samoposebi umevn«. tri srednje sedeže v prvi vrsti.
—	Ti so določeni v glavnem za dame. Baron naj stoji z drugimi got»]>odi v ozadju dvorane.
—	Kaj.' Kako 7 — Da bi liaron >rtal? Tukaj, v moji hiši? Človek: Signore! Kaj pa mislile-? Ali me hočete pripraviti ob sloves in čast ?
Stratta je skomignil nestrpno z ramama t<T rekel:
—	Dobro, storite kot hočete, kajti to ne bo motilo mojih prireditev.
Strata je stopil nato po par stopnjicah navzgor pro*! odru ter pričel dajati svoja po velja.	v
Hotelir, njegova družina in vsi ushišbenei so bili seveda strašno željni videti slavno Solano in edi mlad svet mesta se je aetal po tlaku pred hotelom ter zrl navzgor proti oknom, za katerimi je stanovala umetniška družba. Razočaranje pa je bilo veliko, kajti nikdo ni bil tako srečrn. da bi videl le kos obleike slavne signore.
Dospela je močno zakrinkana, naročil« še	popoldne voz
ter se odpeljala s J^trato in stari pevcem na dalj« iaprehod.
Vrnila se je šel krog poldvanajstih.
Ostali so jedli skupaj, a skrivnostna Šolana *se ni dotaknila večerje. katero so ji servirali v njeni sobi.
Ali je bil to mogoče trik. da se napravi Solano bolj .popularno? Te je bil, je bil nj«sf*ov namen v polni m+ri doK*čen, kajti a* datvno pred določenim časom se je pričela polniti dvorana ter bila kmalu natlačena.
_____ . mto&mi _	,
Guy de Maupassant:
Pohabljenec.
Ta dogodek se mi je pripetil o-koli leta 1882.
- Pravkar sem se bil uravnal v kotu praznega vagona, zaprl vrata in upal, da ostanem sam, kar se duri nagloma odpro in zaslišim glas, ki je rekel:
"Pazite, gospod, prav na križišču prog sva in stopnica je jako visoka.''
Drugi glas odgovori: "Nič se ne boj, Laurent, popri-mem se za držaje.'*
Nato se pokaže glava, pokrita z okroglim klobukom, in dve roki, ki sta se oprijeli usnjenih in suknjenih oprt, ki so visele na obeh straneh vrat, sta potegnila za seboj mogočen život, dočim so noge po stopnici delale ropot, kakor bi s palieo tolkel po tleh.
Ko je mož porinil svoje truplo v oddelek, se mi je prikazala iz mahadrave hlačnice črno pobarvana konica lesene noge, ki ji je kmalu sledila druga lesena stopa.
Za tem potnikom se pokaže glava in vpraša.
"Ali bo dobro, gospod?" "Dobro, dečko moj." "Torej nate svoje omote in ber-glje."
In služabnik, ki je imel podobo starega vojaka, vstopi, noseč v rokah kup stvari, ki so bile zavite v črn in rumen papir in skrbno povezane z motvozom, ter jih položi v mrežo nad glavo svojega gospodarja. Nato reče:
"Tu je vse, gospod. Pet jih je. Bonboni, čeča, boben, puška in pašteta iz gosjih jeter." "Dobro, dečko moj." *1 Srečno pot, gospod!'' "Ilvala, Laurent; zdrav bodi!" Mož je zaprl vrata in šel, jaz pa pogledam svojega soseda.
Nemara mu je bilo petintrideset let, dasi so bili njegovi lasje precej beli. Bil je odlikovan s križem častne legije, brkat, precej obilen, obtežen z tisto nadušljivo debelostjo delavnih in močnih ljudi, ki jim pohabljenost ovira gibljivost.
Obriše si čelo, zasopiha in me pogleda prav v obraz, rekoč:
•*Saj vam dim ni nadležen, gospod ?"
"Ne, gospod."
Te oči, ta glas, ta obraz sem spoznal. Toda od kod, od kdaj? Sigurno sem srečal tega človeka, sem govoril z njim in mu stisnil roko. Tega je že dolgo, silno dolgo: izgubilo se je v tisti megli, kjer duh tipaje išče spomine in jih lovi kakor bežeče prikazni, ne da bi jih ujel.
Tudi on me zdaj začne gledati ostro, vztrajno in trdno kakor človek, ki se nekoliko spominja, a ne
povsem.
Najine oči so bile v zadregi radi tega trdovratnega gledanja in so se obrnile v stran. Nato so se čez nekaj sekund, ker jih je gnala temna in trdovratna volja delujočega spomina, zopet srečale in jaz praA-im:
"Za Boga, gospod, namesto da
se skrivaj opazujeva vso uro, ali ne bi bilo boljše, ako se zmeniva, če se morda ne poznava?" Sosed odgovori ljubeznivo: "Imate popolnoma prav, gospod."
Jaz povem svoje ime: Henry Bonclair, justični uradnik."
On se obotavlja nekaj trenot-kov, nato pa izpregovori z nesi-gurnimi očmi in z nesigurnim glasom, ki ga rodi velika duševna napetost :
"O, pa res, srečal sem vas nekoč pred vojsko pri Poincelu, dvanajst let je že od takrat!"
"Da, gospod ... o! ... Vi ste poročnik Revaliere?"
"Da, bil sem stotnik Revaliere do dneva ko sem izgubil svoje noge . . . obe naenkrat; krogla iz topa mi jih je odbila."
In znova sva se gledala, zdaj ko sva se poznala.
Spomnil sem se natanko tega vitkega mladeniča, ki je plesal koti-ljone z agilno in gracijozno vnemo in ki so mu dali ime 'Vrtinec*. Toda za to nagloma priklicano podobo m je gibalo se nekaj neprijetni ji vega, neka povest, ki sem jo vedel, a pozabil, ena izmed tistih povesti, ki vzbujajo dobrohotno in
kratko pozornost in ki zapuste v duhu samo neznatno sled.
V*
Slo je za ljubezen takrat. Našel sem poseben občutek na dnu spomina, a nič več, občutek, ki je podoben slednosti pasjega nosu, ki se vzbudi pri stopinji divjačine na tleh.
Polagoma pa so se megle razpršile in pred mojimi očmi se je pokazala podoba mladega dekleta. Potem pa se je zabliskalo v moji glavi kakor petarda, ki se užge: gospodična de Mandal. Sedaj sem se spomnil na vse. Res je bila zaljubljena zgodba, toda navadna. Ta mladenka je ljubila tega mladeniča j takrat ko sem se sešel z njim, m govorilo se je o skorajš-
"Da, tega! Da . . . spominjam se, da sem pri tej priložnosti čul govoriti o vaših poškodbah."
Gledal sem ga naravnost v o-braz, in on je zardel.
Njegovo polno, zabuhlo obličje, ki je bilo vsled vednega navala krvi že škrlatasto, se je še bolj pobarvalo.
Odgovoril je z živahnostjo, z nenavadnim ognjem človeka, ki zagovarja že naprej izgubljeno stvar, izgubljeno v svoji duši in v svojem srcu, toda ki si hoče pridobiti javno mnenje.
"Ni prav, gospod, da se izgovarja ime gospe de Fleurel poleg mojega; ko sem se vrnil iz vojne brez nog, žalibog, ne bi bil nikdar sprejel žrtve, da bi bla ona postala moja žena. Ali bi bilo kaj takega mogoče. Kadar se človek poroči, ne stori tega, da bi se bahal z veli-
nji poroki. On se je samemu sebi kodušnostjo. ampak da živ vse dni
zdel jako zaljubljen in srečen.
Obrnem oči na mrežo, kj£- so se vsi omoti, ki jih je prinesel služabnik mojega soseda, stresli ob sunkih vlaka, in na misel mi je prišel glas služabnika, kako se je nehal, komaj da je začel govoriti.
Rekel je:
"Nate, gospod, to je vse. Pet jih je: bonboni, čeča, boben, puška in pašteta iz gosjih jeter."
Nato pa se je v trenotku stvoril in razvil v moji glavi roman. Podoben je bil vsem tistim, ki sem jih kje eital, da je zdaj mladenič zdaj mladenko poročil. oziroma poročila svojo zaročenko ali zaročenca po katastrofi, bodisi telesni ali premoženjski. Torej ta častnik, ki je bil pohabljen raed vojno, je našel po vojni zopet mladenko, ki se je bila zaročila z njinr in se mu je, zvesta svoji obljubi, udala za ženo.
Presojal sem to temeljito, toda preprosto, kakor se preprosto presojajo vse požrtvovnosti v knjigah in v gledališču.
Vedno se nam zdi, kakor čita-mo v teh šolah velikodušnosti, da človek samega sebe žrtvuje s prekipevajočim veseljem in veličastnim navdušenjem. Toda slabe volj« j« človek drugi dan. potem ko nam je bil ubog prijatelj posodil kaj denarja.
Takoj nato pa je druga, manj poetična domneva stopila na mesto prve. Morda se je poročil pred vojno, pred strašnim dogodkom, ko mu je kroglja odrezala noge, in je ona z žalostjo in udanostjo čutila dolžnost, sprejeti, negovati in podpirati tega soproga, ki je bil odšel zdrav in lep, vrnil pa se je z odkošenimi nogami in nagnusni-mi ostanki, ki so ga obsodili v ne-gibnost, onemoglo jezo in neizogibno debelušnost.
Ali je bila srečna ali se je muči la. Sprva lahko, potem pa vedno večja in nepremagljiva želja se me je lotila, da bi poznal njegovo zgodbo vsaj v glavnih točkah, iz katerih bi lahko uganil, česar on ne bi mogel ali ne bi hotel povedati.
Ves zamišljen sem govoril z njim. Izpregovorila sva nekaj navadnih besedi. Jaz pa sem upiral oči v mj-ežo in si mislil: *4 Tri otroke ima torej: bonboni so za ženo, čeča je za njegovo hčerko, boben in puška za njegova fanta, pašteta iz gosjih jeter pa zanj."
Naenkrat ga vprašam:
"Vi ste oče, gospod?"
On odgovori:
"Ne, gospod."
Outil sem se naenkrat osramočenega, kakor bi bil napravil veliko nerodnost, in odvrnem:
"Oprostite, prosim. Mislil sem to, ko sem slišal vašega služabnika govoriti o igračah. Človek sliši, ne da bi poslušal, in sklepa zoper svojo voljo."
On se nasmeje, potem pa zamr-mra:
"Jaz niti nisem oženjen. Ostal sem bil samo pri prileminarjih."
Naredil sem obraz, kakor bi se kar naenkrat spomnil.
"O, saj res. Takrat, ko sem vas spoznal, ste bili zaročeni z gospodično de Mandal, mislim."
"Da, gospod, vaš spomin je iz-boren."
Bil sem izredno predrzen ter dostavil:
"Da. Mislim, da se spominjam, da sem tudi čul, da se je gospodična de Mandal poročila s gospodom . .\ gospodom . . ."
On izreče mirno to ime. '' Gospa de Fleurela.''
vse ure. vse minute, vse sekunde na strani enega človeka. In ako je ta človek pohabljen kakor jaz. se obsodi, če ga poroči, v trpljenje, ki traja do smrti! O! razumem, občudujem vse žrtve, vsa žrtvovanja, kadar imajo meje, ne j>rizna-vam pa, da bi se ženska odrekla vsemu življenju, ki si ga želi, da bi bilo srečno, vsemu veselju in vsem sanjam, zato da bi zadostila občudovanju galerije. Kadar čujem tol či moje lesene noge in berglje po podu moje sobe, ta mlinski klopot, ki ga delam pri vsakem koraku, bi od gnjeva zadavil svojega slugo. Menite, da more kdo sprejeti od ženske žrtev, da bi trpela, česar sar sam ne more prenašati? Potem pa "mislite, da so moje krnaste noge prikupne? ..."
Kaj bi mu rekel? Videl sem, da ima prav. Ali ga morem karati, zaničevati in mu dati napak? Ne. Sploh pa bi požrtvovalnost, ki bi se ujemala s pravilom, povprečnostjo. resnico ali verjetnostjo ne zadostila mojemu pesniškemu j>o-željenju. Te junaške krnaste noge so pričale o požrtvovalnosti, ki je jaz nisem zmožen, in bil sem presenečen.
Takoj ga vprašam:
"Ali ima gospa de Fleurel otroke?"
"Da, dekletce in dva fanta. Njim nesem te igrače. Njen mož in ona sta mi bila jako dobra."
Vlak je zapeljal na Saint-Ger-mainski kolodvor in se ustavil.
Ponudim mu roko, da bi pomagal invalidnemu častniku izstopiti, kar se mu pomolita dve roki na sproti skozi odprta vrata:
"Dober dan, dragi Revaliere!"
"O, dober dau, Fleurel!"
Za možem se je smejala žena, vsa žareča in pošiljala "odoberda-ne" z orokavičenimi prsti. Poleg nje je skakala od veselja mala deklica, fanta pa sta poželjivo gledala boben in puško, ki sta iz mreže v vagonu prišla v roke njunemu očetu.
Ko je bil pohabljenec na peronu, so ga vsi otroci poljubili. Nato so se odpravili na pot in dekletee je iz prijateljstva držalo s svojo ročico, hodeč mu ob strani, svojega velikega prijatelja.
palec
FRIDERIK VELIKI
Pariški Temps se je v svoji razpravi glede možnosti povratka monarhije v Nemčijo zopet ob-dreznil v staro obdolžitev despo-tizma 5n absolutizma, dvignjeno proti kajzerju in "njegovemu protitipu, Frideriku II." t To je ena številnh iznajdb vojne dobe. Sedanji kajzer je mogoče vrjel v božanske pravice kraljev, a Friderik Veliki gotovo ni bil oče te doktrine.
V svoji knjigi "Anti-Macchia-veli" je napadel Friderik doktrino božanske pravice ter dal izraza svojemu prepričanju, da vladajo kralji s privoljenjem svojih podanikov. Zavrnil je prevladujočo teorijo, da sta narod in ozemlje države privatna posest vladarja ter trdil, da je monarh prvi služabnik države. Biografi Friderika soglašajo v tem, da ni nikdar uporabil svoje sile v osebne svrhe, čeprav mu bila poverjena naravnost despot ičua moč
Simpatiziral je s prosvitljenim učenjaki in modrijani svojega časa ter vrnil celo modernističnemu
Hretanje parniko* - Shipping Mem*
1.	julija:
Aqultanla, Cherbourg: La Savole. Havre; Pres. Harding. Bremen.
2.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg*
S. julija:
Majestic, Cherbourg.
4. julija:
Leviathan, Cherbourg.
C. julija: De Grasse, Havre.
7. julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland. Cherbourg.
& Julija:
Berengarla, Cherbourg; George Washington, Bremen.
Julija:
Cleveland, Hamburg.
11. julija:
Olympic, Cherbourg; Francc. Havre: Rotterdam. Rotterdam; Orbita, Hamburg.
14. julija:
Reliance, Hambu-g.
16. julija:
Rochambrau. Havre; Mauretanla, Cherbourg: Republic Bremen; Sierra Ventana, Hamburg.
18. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
22.	julija: America, Bremen.
23.	julija:
BelBenlaml. Cherbourg: Albert Bal-lin, Hamburg.
25. julija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; OrUuna, Hamburg.
28.	Julija:
Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	Julija:
Aquitania. Cherbourg: La bavul*, Havre; I'rcs. Roosevelt. Hremen.
30.	julija:
Zeeland, Cherbourg; burg.
Ohio, Ham-
VELIK IZLET
NA TISOČLETNICO IN TRETJI VSESOKOLSKI
ZLET V
ZAGREBU
Z VELIKIM IN HITRIM PARNI KOM KI ODPLUJE
IZ NEW Y0RKA JULIJA
AQUITANIA
Zapomnite si, da je Aquitania uradni sokol.ski paraik, in izletniki bodo na poti kafcortudt v Zagrebu deležni uraduega sprejema. Znižane cene kabin tretjega razreda iz New York a iu nazaj. Zagreb so pripravlja na sijajen sprejem izletnikov s tega parnika.
Za ddobnost potnikov bo skrbel gospod Ivan KampotiČ, mnogoletni uradnik Cunard črte.
Za nadaJjna pojasnila se obrnite na naše mestne za- I stopnike.
CUNARD LINE
25 Broadway
New York
Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
$198 —
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ
(Vojni davek posebej)
Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
Tukaj nastanjeni tujci, ki se vrnejo tekom leta, niso pi*i-vrženi kvotnim postavam. Oni, ki imajo dovoljenje za povra-tek ne gredo na Ellis Island, ampak ee izkrcajo na pomolu zaeno s kabinskinij potniki.
Parnik RESOLUTE odpluje 30. junija ob 1. popolnoči.
Sla povratna dovoljenja In druge informacije se obrnite na lokalnega agenta aii na
United American Lines
(Harriman Line) Joint Servicc with
Hamburg American Line
35-39 Broadway. New York.

NAZNANILO.
Rojakom v .lolict. La Salle m okolici naznanjamo, tla jih bo ol»-iska! v kratkem naš poznani rojak
Mr. Joseph Blish
i/. Chicajra. ki je naš zastopnik ler pooblaščen pobirati naročnino za "Cila^ Naroila". Prosimo vso, tla mu «rrestc na roko iti ga vsem t;-:>!«» priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
teologu mesto na vseučilišču, s katerega so ga pregnali njegovi Fun-damentalistični tovariši. V Berlin je povabil prostomisleca Voltairea.
En izrek "starega Fritza" lahko primerjamo z našimi pristavami. Glasi se namreč:
— Nikdar ne smejo postave* ali odredbe države omejevati naravne prostosti in pravic državljanov ali pa se vmešavati vanje.
POZDRAV.
Pred ttdhottlom v domovino dne 27. junija na parniku "Paris", pozdravim še e-nkrat svojo soprogo v Clevelandu in vse one, ki so me .spremili na kolodvor, kakor tudi svoje sorodnike v Steetton. Pa. Ko s*e vrnem, vam bom že vedel kaj poročati iz svojega rojstnega kra'ja Metlika, kot tudi iz tfrugih krajci v v Sloveniji. Veselo svidenje!
John Vuksenic, Pire.
Prav vsakdo—
[Mer kaj ttfe} Mor kaj )&; kdor kaj kupuje; kaj prodaja; prav [▼»akdo priznava, da imajo " »vit uspeh _
MAIal OGLASI Iv "Gin H a r o d a M
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor je namenjen potovati \ atari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih samorem dati vsled nu.se dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v ILL ramredn.
Glasom nove naselni&ke postave
ki je stopila t veljavo s 1. julijem 1B24* ca morejo tudi netlrštivljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi elelj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene ralnl nanelnlSki komisar v Washington, D. C. ProSnJo za tako do vol jen Je se lahko napravi tndl \ New Torku pred od popova nJem. ter m pošlje prosilca v stari kraj gl* som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor ieii dobiti sorodnika al ■vojea iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Is Jugoela ▼ije bo prlpuSčenih t prihodnji]! treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa sam ore j dobiti sem Zene in otroke do 18. la ta brea, da bi bili Stetl ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi na fttejejo k kvoto. StariSi in otroci od 14. d« 21. leta amerl£kih državljanov p imajo prednost v kvoti Plflita ■ pojasnila.
Prodajamo vosne liste aa vse pr« 1»; tudi preko Trata samorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., Hew York

Pozor čitatelji.
Oposorite trgovoe ia o-, brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste a ajih postrežbo zadovoljni da oglašujejo v lista "Glaj STaroda". 0 tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'
T rnt . Isfe .. f^Jst- -