toŠTNJN. A PLAČANA v gotovini le|oX|||. «ev. 204 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE- 25—67 In >S—6« POSLOVALNICA CEL.IE Prešernova 3 tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400 Maribor, četrtek 7. septembra 1939 NAROČNINA NA MESEC | Cena Prejemati v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din | din D Velike pregrupacije aa vzhodni fronti $krafšanje poljske fronte za 400 km - Hitler ogleduje (oljska bojišča - Francoski uspehi na zahodu - Popolna blokada Nemčije na morju Skrajšanje poljske fronte PAPj7 , ^hlto ’ ,'sePt- Skoraj 1000 km doiga lfSa §6 ®In^a fronta, ki je bila mimo Nubn .ra*e*Jk° skrajno nepriklatina za ^ skralj nPr'S‘‘^a Poljake, da so jo skle >,0 |v 1 °k°ii 600 km. To mož-.^konj reovidevaii že davno pred pri-\ 6]aOVra^nosii *n so zato zgradili i\ti ',n° obrambno linijo skoraj v itefthod C*iU najjužnejše točke nem-ii. sfova«iTe ^rusiie naravnost proti jugu /kpotpi? raeje' Ta glavna obrambna y bnm,ta škodno od Varšave. Dose-! vieiuJ 1 na starih mejah so imeli v da nanien zadržati Nemce toliko ni8'"3 popoinoma organizira ta J^topuj nibna črta. Sedaj se je pričel s^Ofta poiiske vojske in poteka Vs Po načrtu. Nemške čete za-^■'tijejf. [lste kraje, ki jih Poljaki iz-jJo’b^ez bojev. Tako so zasedle O OfiJ1 bao, Krakov, Cjehattov, He-^ Ki, ao> Pjotrkov, Kjeiče in Bid-a vlada se je medtem pre- selila v Lublin. Varšava je že skoraj čisto evakuirana. VARŠAVA, 7. sept. Varšava je evakuirana. Vlada se je preselila v Lublin. Radijska postaja v Varšavi ne deluje več. LONDON, 7. sept. Reuter. Po poljskih poročilih se vršijo hudi boji v okolici Gdinje. LONDON, 7. septembra. Reuter. S poljskih front javljajo težke boje. Nemci javljajo zavzetje Krakova, Poljaki pa to vest demantirajo ter pravijo, da so zausta vili nemško ofenzivo. Pri letalskih bitkah je po poljskih vesteh bilo zbitih 15 nemških in 6 poljskih letal, po nemških vesteh pa 18 poljskih in nobeno nemško. LONDON, 7. septembra. Reuter. Snoči je varšavski radio objavil, da poljske čete zadržujejo nemško napredovanje na južnozahodni fronti. Poljska posadka na Westerplatte se še vedno drži. Poljski avioni so bombardirali motorizirane nemške oddelke v okolici čenštohove. Srditi boji na zahodni fronti PARIZ, 7. septembra. Po poročilh z bojišča se bijejo že več časa srditi topniški boji med Nemci in Francozi vzdolž vse Siegfriedove linije, katero je francosko težko topništvo že na več mestih hudo razrušilo. Pričeli so se pa tudi že prvi pehotni spopadi, v katerih se je posrečilo francoskim oddelkom zasesti več lokalnih postojank sovražne vojske. Obstreljevanje prometnih naprav za Siegfriedovo črto je doseglo prav tako vidne uspehe. Vse te naprave so poškodovane in je premikanje nemških čet zaradi tega zelo otež-kočeno. Topniško obstreljevanje se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. LONDON, 7. septembra. Francoske čete so po močnem topniškem ognju napadle nemške postojanke. Posebno močno je streljanje v krajih okoli Moselle. Napad je usmerjen proti Saarbriickenu. PARIZ, 7. septembra. Komunike vrhovnega vojnega poveljstva pravi, da so prve čete zadele na sovražnikovem ozemlju na črto avtomatičnih orožij ter poljskih utrdb. Mobilizacija se normalno razvija, oskrba je brezhibna. PARIZ, 6. sept. Komunike vojnega poveljstva pravi, da so prve francoske četo prekoračile mejo in prodrle na različnih krajih v različne globine nemške fronte. Slovaški obljubljen del Poljske e^eije generala Brauchitscha T sept. Vrhovni novelinik voiska ceni in sooštuie tega velikega v • sept. Vrhovni poveljnik Ha v.6 senera* von Brauchitsch vzhodne fronte ansled-Krakov, Bidgošč in Grud- ^V^naših rokah. Koridor ne loči prusko in Gdanska od nem- C1? L .^°vražnik je na celo fronti je na umiku. Izkušeni bo- «tij Soja),; Vet°vne vojne, kakor tudi Seženiilmaj0 enak delež na uspejo Je v Va*' kjatkem času. Odlično *u Ponašalo naše lirami0 in n- s ' Vseip vam izražam C Solnfnanie Za Vaša de,a- k‘ do-^ V.‘lle- Z JU]e*° velika dela nemške titovska v zavzetjem Krakova je nem-% i.ll.r^!a pni-a, P0d oskrbo grob prve-* PrijaJr Ptlsudskega. Njegov jstvo z Nemčijo. Nemška k!*« vojska ceni in spoštuje tega velikega vojaka. Po odredbi Fiihrerja bo od danes na grobu maršala Pilsudskega stala pomnožena častna straža. Vsa Nemčija stoji z zaupanjem za vami. Pred' vami kot zgled osebne hrabrosti in čvrste resnosti stoji Fiihrer in naš najvišji poveljnik. Naprej v zmago! NEW YORK, 7. sept. DNB. Tudi ameriška javnost stoji popolnoma pod vtisom padca Krakova in drugih poljskih mest, ki so se mo,rala v vsej naglici vdati zmagoslavnemu napredovanju nemške vojske. Slike v listih prikazujejo Hitlerja med njegovimi vojaškimi tovariši na fronti. Posebno osupnjeni so vojaški strokovnjaki zaradi tako naglega napredovanja nemških motoriziranih oddelkov. V^hSuP^ral jp°^iskal bojišče v kori-(L^cir* i iTi (»i-n^P:0Si no področje oko- podmčje vdi K*. er na poljskem bojišču >ra. Kancelar Hitler I to dokazuje, da so se morali Poljaki uinak-- um v največji naglici. Vojni plen, ki je padel Nemcem v roke, je zelo velik in tudi število ujetnikov je gotovo večje, kakor je moglo biti doslej ugotovljeno. Očiščevanje cest se nadaljuje v redu, Povsod, kjer se je Hitler pojavni, so bila dela za nekaj trenutkov prekinjena, da so delavci lahko vzklikali državnemu voditelju. Od Grudziadza je odšel Hitler na obalo Visle, kjer je bil prav tako navdušeno pozdravljen- V glavni stan se je vrnil šele okoli polnoči. )ir^ziadza, kjer so "se vse k . ukonJeli lo m. x ,J1- V lel* bojih so »K, L 'Poljakov in zaplc-Vi 0|a. vrak vse m ! dmiku so vrgli ............................. Od 58 Vula v»:n . ' lihrittvfi e do r„,nI°.s^vc vzhodno h v‘ infi-^ftteriaia f1- a so pola po1' * ‘S2* POltskn %.^:!*POr*,a Za; Pa st„iJ [ vozovi z munieijo, zapuščeni topovi. Vse °Čitevne bo padla na Poljskem tla f.SePk Oh nrlUUl ... t C__...... - ih i na Polku ^b prl,lki nemških . fci*Po,isJ K°m ugotavljajo uradni K eatl ia oSSS le Skraišali M? aa Pot k ,n° f ko; 2‘ vo5”a SSni r''e Izvrši u ne b0 prcJ* ^ 'nl^hapSrli,VSC tist0’ kar ie na-rie n krajev ‘ 'ni 3. nemška ofen- V °f>lasn U8pehe na Poljskem, antante; 4. odločitev ne bo padla na Poljskem; 5. prava vojna se bo šele začela z blokado Nemčije. POZDRAV POLJSKEGA MARŠALA FRANCOZOM PARIZ, 7. septembra. Maršal Smyg!i Rydz je poslal generalisimu Gamelinu brzojavko, v kateri pozdravlja francosko vojsko, BRATISLAVA, 7. septembra. Iz dobro informiranega vira se je izvedelo, da je bila med Slovaško in Nemčijo sklenjena pogodba, po kateri bo Slovaška v primeru zmage dobila večje področje poljskega ozemlja. POLJSKI PROTEST V BRATISLAVI BRATISLAVA, 7. sept. Slovak Press. Poljska vlada je vložila protest pri ministrstvu zunanjih zadev Slovaške zaradi poziva dr. Tisa prebivalstvu, da sodeluje z nemško vojsko. Poljska vlada Koncentracija v Gibraltarju GIBRALTAR, 7. septembra. V tukajšnjem pristanišču je zbranih 133 angleških in francoskih bojnih ladij. Mesto je polno vojaštva in mornarjev. O namenih te koncentracije brodovja in vojske ni mogoče ničesar izvedeti. pravi, da nima proti Slovaški neprija-teljskih razmer. PREPOVED POLETOV NAD SLOVAŠKO BRATISLAVA, 7. sept. Prepovedano je letanje nad Slovaško za vsa letala, razen nemških. PREPOVED PRODAJE KONSERV NA SLOVAŠKEM BRATISLAVA, 7. sept. Na Slovaškem je prepovedana prodaja konserv. Prestopki bodo kaznovani s 60.000 kronami ali z zaporom do 6 mesecev. prvi diplomatski predstavnik Slovaške v Jugoslaviji. Ima nalogo organizirati slovaško poslaništvo. Dr. Cieker je bil v diplomatski službi že v časih ČSR. Poznan je kot spreten publicist. Za poslanika v Bukarešti je imenovan dr. Ivan Mileč. WINSTON CHURCHILL, minister mornarice. SLOVAŠKO POSLANIŠTVO V BEOGRADU BRATISLAVA, 7. sept. Slovak Press. Beograd je odpotoval dr. Jožef Cie-ker, ki je v funkciji odpravnika poslov KATOVIŠKI RADIO PRIKLJUČEN NEMČIJI BERLIN, 7. sept. DNB poroča: Ker je radlopostaja Katovice v nemških rokah, je zdaj radiopostaja Tropava s programom Breslava spojena z oddajo radia Katovice. Oddaje obeh teh postaj bodo odslej pol v nemškem, pol v poljskem jeziku. ANGLEŠKO POSOJILO POLJSKI LONDON, 7. septembra. Anglija je dala Poljski posojilo v višini dveh in četrt milijarde dinarjev. GIBANJE AMERJŠKEGA BRODOVJA \V AS H ING TON, 7. sept. Havas. Obalno slražno brodovje „Speser‘, „Hamilton“ in mngen , ki je opremljeno z letali, je dobilo ukaz, da odpluje na določene pozi-cijc na Atlantskem oceanu. Doslej jo bilo ladjevje stalno na Tihem oceanu. NVASHINGTON, 7. sept. Havas. V Evro-po so odpluli (rije ameriški parniki „Pred-?!! ,. Roosevelt", „Orizaba“ in „Mana- than , da bodo v Ameriko prepeljali iz evropskih mest evakuirane ameriške državljane. Prihodnji štirje parniki, ki bodo lahko sprejeli na svoj Krov 3000 pote rukov, bodo odpluli v Evropo prihodnje dni. LONDON, 7. septembra. Angleška prekooceanska družba „Bristol bahenias je ponudila svoje ladjevje vladi USA. Srditi boii v zraku in na morju Poljaki uničili v zadnjih dveh dneh znova 35 nemških letal — Nemških napadov na ^ don in Pariz še ni — Popolna blokada Nemčije na morju VARŠAVA, 7. sept. Reuter. Poljsko vrhovno poveljstvo poroča, da nadaljuje nemško letalstvo z bombardiranjem poljskih čet in njihovih prometnih črt. Nemška letala so tudi včeraj ponovno bombardirala Varšavo. Poljski bombniki so pa nasprotno izvršili napad na nemške motorizirane oddelke. Med letalskimi boji je bilo včeraj uničenih 15 nemških letal, predvčerajšnjim pa 20. LONDON, 7. sept. Reuter. Angleška letala so v pretekli noči tretjič letela nad nemškim ozemljem ter metala propagandne letaike. Vsa letala so se vrnila na svoje baze. LONDON, 7. sept. Nad angleško vzhodno obalo se je pojavilo včeraj nemško izvidniško letalo, ki pa ni nikjer prišlo v bližino zračne obrambe. PARIZ, 7. sept. Ob priliki zračnega alarma so opazili nemško izvidniško letalo. Iz daljave se sliši streljanje. LIZBONA, 7. sept. Posadka angleškega parnika »Bosnia«, ki je bil torpediran in zažgan, je rešena ter je prispela v Lizbono. LONDON, 7. sept. Associated Press poroča, da angleška in francoska bojna mornarica popolnoma obvladuje vse morje okoli Nemčije, ki je s tem odrezana od vsake pomorske zveze z ostalim svetom. Nemške trgovske ladje so bile, v kolikor se niso zatekle v zadnjem trenutku v domača ali nevtralna pristanišča, že skoraj vse zajete ali potopljene. Tudi nemške bojne ladje si doslej še niso upale iz svojih oporišč. Pač pa so angleška letala doslej že ponovno z uspehom bombardirala te ladje v njihovih bazah. Prav tako so bombardirala z uspehom nekaj podmornic, ki so skušale odpluti na odprto morje. Bombardiranje nemških pristanišč in tudi prom prav na kopnem se nadaljuje. j jj« p BERLIN, 7. sept. Varšavski tt 4, trjuje, da se razvija francosko ^ vanje z bliskovito naglico in o® ^ zahodne Nemčije tako prebiva uradi. Celo uradi nacionalno*5. ^ ne stranke da so se komaj umakniti. Razen tega patruljiraj" nemške obale angleške bojne Is so Nemčijo popolnoma odrezal nanjega sveta. Nemiri v češkem protektoratu LONDON, 7. septembra. Exchange Te-legraph poroča iz češke, da so nastali v Pragi in Brnu veliki nemiri. V obe mesti so bile odposlane SS-čete, ki so postavile strojnice na vse prometnejše kraje in javne zgradbe, češka policija je bila po- polnoma razorožena in Praga je odslej dalje pod vojaškim nadzorstvom. Ker je položaj napet, se boje splošnih nemirov. Tudi na Slovaškem so morala nemška vojaška oblastva seči po izjemnih ukrepih. Prav tako poročajo tudi iz Bukarešte o Italija ni opustila svoje politike RIM, 7. sept. Farinacci je dejal, da Italija ne bo napravila nobene vojaške iniciative. To pa še ne pomeni, da Italija odstopa od svoje politike. RIM, 7. sept. Italijanski zunanji minister grof Ciano je sprejel včeraj kasno popoldne angleškega rimskega veleposlanika sira Loraina. O vsebini tega prvega razgovora Italijanskega zunanjega ministra z zastopnikom Anglije po objavi angleške vojne napovedi Nemčiji, še niso znane nobene podrobnosti. RIM, 7. sept. Havas. V neki uradni objavi, ki je bila izdana v Rimu, se izjavlja,-da se bo od četrtka dalje obnovil normalni in direktni železniški promet med Italijo in Francijo ter med Italijo in Švico. Simplonski ekspres, ki je sedaj nekaj dni odhajal le iz Milana, bo vozil sedaj normalno iz Pariza čez Italijo v Beograd in Carigrad. Romunija ostane nevtralna BUKAREŠTA, 7. sept. Kronski svet je proglasil popolno nevtralnost Romunije. BUKAREŠTA, 7. sept. Kronski svet, ki ga je sklical kralj Karol, je na podlagi poročil, podanih od ministrskega pred- sednika in ministra za narodno obrambo ter zunajega ministra v zvezi z mednarodnim položajem, soglasno odobril diplomatsko akcijo vlade in vojaške ukrepe, storjene za obrambo meja. Vojaški ukrepi nevtralcev MOSKVA, 7. sept. Sovjetska vlada je poklicala pod orožje dva letnika rezerve in obenem odredila, da se za mesec dni odloži odpust vojakov, ki služijo v zahodnih garnizijah. Listi izjavljajo, da so izdani ti ukrepi le za varstvo sovjetske nevtralnosti. MADRID, 7. sept. Španska vlada je odredila na pirenejski in maroški meji vojaške varnostne ukrepe. Ustavljeni so vsi vojaški dopusti in na mejo so bili odposlani novi transporti vojaštva. V Maroku ima Španija jakov. sedaj 100.000 vo- TUD! KOLUMBIJA NEVTRALNA DAKOTA, 7. septembra. Kolumbijska vlada je sklenila, da bo v sedanji vojni ohranila popolno nevtralnost. EKVADOR NEVTRALEN LONDON, 7. septembra. Ekvador je pro glasil nevtralnost. Anglija zajela naš parnik SPLIT, 7. septembra. Angleške bojne la dje so v Gibraltarju ustavile in zajele jugoslovanski tovorni parnik »Jurko Topič«, ki je bil natovorjen z bauksitom za Nemčijo, katerega bi bil moral odložiti v Amsterdamu. Parnik je bil prisiljen odpeljati tovor v Anglijo. NOVA VLADA JUŽNE AFRIKE CAPETOWN, 7. sept. V novi vladi so zastopane vse politične stranke, razen nacionalistov ter Hertzoga. Slednji dve grupaciji se bosta verjetno združili v opozicijo. General Smuts je v novi vladi vojni in zunanji minister. POOBLASTILA AVSTRALSKI VLADI CAMBERRA, 7. sept. Reuter. Minister za industrijo Hughes je predložil avstralskemu parlamentu zakon o narodni obrambi, ki določa, da se dajo vladi enaka pooblastila, kakršna je dal angleški parlament angleški vladi. Zakon naj bi veljal za čas vojne in še šest mesecev po vojni. Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 22,0, danes tiajnižja 13,0, opoldne 22,8. POOBLASTILA BELGIJSKEMU KRALJU BRUSELJ, 7. sept. Belgijski senat je sprejel včeraj poprej še v parlamentu potrjena posebna pooblastila kralju za primer nevarnosti s 141 proti 15 glasovom. VPOKLIC ŽELEZNIČARJEV V FRANCIJI PARIZ, 7. septembra. Upokojeni železničarji So poklicani v aktivno službo. PREPOVED IZVOZA IZ ANGLIJE LONDON, 7. septembra. Izšel je seznam nad 500 predmetov, ki so prepovedani za izvoz. Med njimi je tudi premog. POSLANIK LIPSKI NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 7. septembra. Poljski veleposlanik v Berlinu Lipski je prispel sem. nemirih v protektoratu, o razorožitvi češke policije in o izrednih nemških ukrepih. Ves protektorat je hermetično zaprt Vse tovarne so pod vojaškim nadzorstvom in za vsako sabotažo je določena smrtna kazen. POZIV AMERIČANOM V LITVI KOVNO, 7. septembra. (Havas.) Poslaništvo Zedinjenih držav Severne Amerike je nasvetovalo ameriškim državljanom, živečim na Litvanskem, naj zapustijo to deželo. NADZORSTVO NAD PANAMO \VASHINGTON, 7. sept. Vojno ministrstvo USA je odredilo nadzorstvo nad Panamskim prekopom, da se obvaruje vseh presenečenj za časa vojne. ANGLEŠKA RADIJSKA POROČILA LONDON, 7. septembra. Angleške radijske postaje bodo dajale od sedaj naprej vsak dan poročila v madžarščini, poljščini, srbohrvaščini, romunščini in grščini. POLJSKI PARNIK V NEW YORKU NEW YORK, 7. sept. Poljski potniški parnik »Batory«, ki ima 14.000 ton, je prispel v Ne\v York. REKVIRIRANJE V ANGLIJI LONDON, 7. sept. Izšlo je večje število uredb, ki prepovedujejo večje nakupovanje živil ter kontrolo prodaje živil. Razne vrste mesa je država rekvirirala. SPREJEMI V BURGOSU BURGOS, 7. sept. Španski zunanji minister je sprejel včeraj poslanika Francije, Anglije in Portugalske. TRGOVINSKA z NEMČIJO } TURČIJA BREZ GODBE ANKARA, 7 iztekel nemško-turški us^ i vor. Turčija ga ni hotela obfl° ZVEf sept. Koncem trgovk' FRANCOSKO OBVESTILO ZV* RODOV p« ŽENEVA, 6. septembra. Havas- # je včeraj službeno obvestila f. ^Jijcj dov, da je zaradi napada S poljsko ozemlje nastalo vojn°. —lbr®% Nemčijo in Francijo od 3. sept ob 17. uri ter zahteva, da Zvez obvesti vse države-članice stanju. Moč angleškega ImP® Donald Co\vie je izdal go (»An Empire Prepared«), Y.tanjje { pisuje vojaško moč Velike ' njenega imperija. Samo v_ A Kanadi, pravi avtor, lahko če 0 la vojna, že danes izdelajo 2.0 5o ? leto. V nedavnem mirnem ca # izdelajo 700. Kanada ima 10.000 vojakov ter rezerve 1 Vgoor, našnja kanadska vojska ima • tov in 400 letal. Kanada je lal11 oborožitev 855 milijonov din, Pj’ je w samo 540 milijonov din. Avstralu ^ M izdala štiri in četrt milijarde 0v rožitev, 1. 1932. komaj 650 m«« ^ Avstralija ima stalno vojsko, 7 divizij, nadalje 70.000 mOt ^ M. 50.000 rezerve. Pred 25 leti je m1 j# ka poslala na evropska bojišča s belili in 92.837 črnih vojakov. ~ hko ta dominion takoj mobih2' vojakov ter 1000 pilotov. Cez ^ pa še nadaljnih 150.000 vojakov. land je poslal med svetovno v0nane5 ropska bojišča 98.950 vojakov- 500 častnikov, 8.000 podčastnt ^ veliko večje število vojakov,^ P ?f!s stva in mornarice. Vse to kaze- .j tor, da je danes britanski imj pripravljen kakor je bil 1. 19* Gospodarska uprava Nemčije tudi pogonska sredstva. BERLIN, 7. sept. DNB. Zbornik zakonov rajha prinaša naredbo o gospodarski upravi v cilju enotnega izvrševanja vseh gospodarskih ukrepov v Nemčiji. V vsem rajhu se ustanove okrožni gospodarski uradi, ki jim bo naloga, preskrbovati prebivalstvo z živežnimi potrebščinami in s premogom. Med temi potrebščinami so pnevmatike, tkanine, obuval > ^#5 drugi izdelki. Pri vrhovnih P« ^ P, oblastvih se ustanavljajo nTf. fltirS hrano nokrajin. Gospodar*. ^4;, rajha je pooblaščen, da Prl ' {avlja in trgovinskih zbornicah P hove predsednike in komi®3* V Ameriki še upajo na dobave ant^ bo že v doglednem ^aSU !|fta in tek, ko bo mogoče najti P®.« za dobavo bojnih letal A ft clji. . 0$-., / \VASHINGTON, T WASHINGTON, 7. sept. Verjetno je, da bo 15. septembra sklican kongres na izredno zasedanje. Predsednik Roosevelt študira vprašanje reakcije nemško-polj-skega konflikta. Misli se, da bo torpediranje »Athenie« povzročilo v Ameriki po-kret za dobavo vojnega materiala antantnim državam. WASHINGTON, 7. sept. DNB. Kakor so izvedela municijska oblastva, delujejo velike letalske tovarne v Kaliforniji z nezmanjšano kapaciteto dalje, kljub temu da je bilo prepovedano vsako dobavljanje ameriškega orožja vsem vojskujočim se državam. Zastopnik tovarn je izjavil, da se bo vodstvo sicer držalo predpisov o nevtralnosti USA. veudar pa upa. da sept-so n° včerajšnjem sprejem« prosili zunanjega n»mstr . Hull3-, na Z^e aru javi, če je Kanada res m j>' glijc odklonila izjavo o v med Kanado in Netnčii^^j ot ^ USA lahko dobavljale -- jc v municijo. Zunanji minjst re.poV^ Ofo^ prepoved izvoza orožja P . ko direktni kakor ifldire vC]ja to,' in municije. Kako d°g(>jrya1a o nevtralnotsi, si bo pf*r‘ inačenje teksta in zakon Za normalizacijo gospodarskega življenja S posebno uredbo, ki stopi jutri v veljavo, se ureja poslovanje denarnih zavodov Dik0vB7ra ^ ie Dju ra a ° Prepih, ki so v sedanjem sta-5>otre^n'> da se v naši državi Ijjj: 1 nadal]evanje normalnega poslo-Pttfe na.tla^eTn denarnem trgu. Na tej pjep110^ Se Poudarjalo, da je sedaj jo nev^as’ ^ ga lahko Jugoslavija s svojcu . ra-n°stjo izkoristi v gospodarskem jsodtro1 ,p£av talko, kakor so ga zase vse n* okoristile med svetovno vojno za iriI(iV , države. Tu ne gre samo Prid države, namreč tudi za velik . t'*', «arstva, ki bo otb nevtralnosti Jugoslavije feflfer1FU-nernava^no vzcvetelo. Na |4bitaenciJe Zato z vs0 odločnostjo k\ uJ ,a jnisel, da bi se pri nas uve-ty0 , sPloSen moratorij za gospodarite er .se s tem gospodarsko živila krv«fmo ‘2P°drezalo. Pač pa je pri-%ti v erenca do zaključka, da je treba jegulj asu Primerno uredbo, s katero se Sito ? Poslovanje v denarnih zavodih, $še na- 2 ^ varovano pretresljajev ■^Dotrpif g0SiP0darstvo, a da ne bi po Wnrer* trpe^ škode oni, ki imajo v u zavodih svoje prihranke. Ured-< s ,°lPi takoj v veljavo in ki pred-«a se bodo že z jutrišnjim dnem Vatiip VSl Metlami zavodi za redno poslo-e- se glasi tako-le: EDBA 0 ZAČASNI OMEJITVI IZ-•:| PLAČILA VLOG: *$•# t Ha ^n^žice *n vl°Se na tekoči ^ lahko dvigajo in izplačujejo sa-^ nasiednji lestvici: 1000 din mena vi "a vloge do 10.000 din; 2000 din & (j0 ® do 20.000 din; 3000 din na vlo-tteko ^ din in 4000 din za vloge Vwi'ltica din. Osebam, ki so bile ?v°iiii 7ne ^ vojakom, se more izplačati v £asneseil P° navedeni lestvici, to pa "H u’ ko vršijo svojo vojaško doiž- na tekočih in drugih računih, ? Nsl ^tnikl so protokolirane tvrdke Jlo^.^spodarstvenlki, se lahko dvi-h 8iva^Iačuieio neomejeno, toda samo % Potrebe. O stvarni potrebi se vadey razumela lastnik računa in pri-nUie min,nfrni 23vod. Slučajne spore re-JNo KaSter trgovine in industrije, od-n za področje banovine Hrvat- J Va dvr^e ^ ** *e uredi>e> ^ ne bile .'jjbiMo v nekem mesecu, se lahko “ v naslednjih koledarskih mese- terjatve pri Narodni banki, za čekovne račune pri Poštni hranilnici, za tekoče račune pri Drž. hipotekarni banki, za terjatve nekega denarnega zavoda pri drugem denarnem zavodu ter končno za terjatve zavarovalnih društev pri denarnih zavodih glede izplačila za elementarne škode in dospelih življenjskih zavarovanih glavnic. Prav tako pa so izvzete tudi terjatve javnih teles pri drž. denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah. 5. Prenosi z enega računa na drug račun pri istem denarnem zavodu se lahko vršijo neomejeno, vendar pa s takim prenosom nihče ne more pridobiti večje pravice kot jo je imel prvotni lastnik računa. 6. Za zneske, vložene v gotovini po 5. septembru 1939, ne veljajo omejitve, ki jih navaja predmetna uredba. 7. S predpisi te uredbe se ne Izpreml-njajo pogoji za izplačilo starih vlog pri denarnih zavodih, ki uživajo zakonsko zaščito po uredbi od 23. nov. 1934 z vsemi spremembami in dopolnili. Člen 8., 9. in 10. te uredbe govorijo o kaznih za prekrške in dolžnostih denarnih zavodov. Ko bodo prenehale izredne razmere, zaradi katerih je izdana predmetna uredba, bo ministrski svet uredbo ukinil. Uredba stopi v veljavo z jutrišnjim dnem, 8. t. m. DENARNI ZAVODI ZOPET ODPRTI Po uredbi določeni prazniki za denarne zavode nehajo in v soboto bodo denarni zavedi zopet poslovali. — O kakem moratoriju ni govora, pač pa bo izdana uredba glede izplačil, ki bo v splošnem interesu jamčila mirno nadaljevanje gospodarskega življenja. Proslava kraljevega rojstnega dne Celje, 7. sept. Naše mesto je, v kolikor je v sedanjih razmerah bilo. mogoče, slovesno proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petana II. Raz vseh hiš so že na predvečer vihrale državne trobojnice. Pročelje mestnega poglavarstva je bilo slavnostno okrašeno in oba večera lepo razsvetljeno, tudi mnogo hiš je bilo že na predvečer in na rojstni dan sam, zvečer razsvetljenih. Trgovci so okrasili svoje izložbe s kraljevimi slikami in jih razsvetlili. Na predvečer sta se vršili slavnostni akademiji Sokola I v mestnem gledališču, fantovskega odseka pa v dvorani Ljudske posojilnice. Obeh akademij, ki sta po svojih sporedih lepo uspeli, so se poleg mnogoštevilnega občinstva udeležili tudi zastopniki oblasti. Pri akademiji v mestnem gledališču je sodelovala vojaška, pri oni v Ljudski posojilnici pa železničarska godba. Ob 8. zjutraj se je v opatijski cerkvi sv. Danijela vršila slavnostna služba božja, ki jo je ob asistenci mestnih kaplanov gg. Korbana m Babška opravil g. Peter Jurak. Poleg zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, korporacij in društev, sokolstva, fantovskega odseka in gasilcev, je bila cerkev nabito polna občinstva. Pred cerkvijo je bite postrojena častna četa vojaštva s praporom in vojaško godbo. Nato so bile službe božje v pravoslavni in evangeljski oerirvi ter starokatoliški kapeM. Tudi tem službam božjim so prisostvovali zastopniki oblasti. Veličastna je bila proslava sokolstva ob pol 11. v veliki dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila polna Sokolov in ostalega občinstva. Sodeloval je sokolski orkester. Starešina Sokola-matice br. dr. Milko Hrašovec je govoril slavnostni govor, ki je napravil na udeležence globok vtis. Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva je zapel Nedvedovo »Domovino«, moška zbora CPD in »Oljke« pa »Jaz sem Slovan«. Proslavo je zaključila pesem »Hej Slovani«, ki jo je s spremljevanjem orkestra pela vsa dvorana. Šolska mladina je proslavite dan s šolskimi mašami in proslavami na šolah. PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V SOBOTI Najvidnejše je bil letos proslavljen v Soboti kraljev rojstni dan v Sokolskem domu. Ob 11. uri dopoldne se je vršila tu svečana seja sokolskega društva, katerega so se udeležili predstavniki sokolskega javnega življenja, organizacij itd. Med zastopniki organizacij so bili letos prvič zastopani tudi Slovenski fantje in Dekliški krožki. Sodeloval je sokolski orkester. Sejo je vodil starosta šolski nadzornik V e 1 n a r, ki je imel na prisotne nagovor ter prebral poslanico Sa-veza SKJ. Manifestacijo je zaključila himna »Hej Slovani«. Odpuščeni uradnik ustrelil bana Ij ^ da je bil tam vče- Oetn dir! dopoldanske proslave ob le Nj^ Vel. kralja ubit pred | “ ^^Ceni ^ neposredne mtzme toVič j j^k’ nadzornik Ljubomir k H uti ju uu n picc Sl VlaH 0*110™ ban vardarske banovi-Hajduk-Veijkovlč. Ustre ® Ufi iz neposredne bližine V ‘fe'ienem zk Mostarja. Prvo pomoč ^ rru11, ki sta ga zadete strela nudi& zdravnica dr. v bližn- 6Va’ Bana 80 tak°j pre' Agfto* 5?”*' ve"dar pa 16 SiJU ^elianio1r®tirala morilca takoj na množil aI'etacii0 sa ^ tudi re_ Vj{. ®°HcijSkP~ k hotela odpušče-zveer JSa IC Jamnikar in nje- nad pr,KU sta odšla na Tumovo fe. 111 17-ietn. r° nabirat maline pred ajSa T Tm !i mai ^Bina )H|iJie fvala Ofi ia.uiw ‘ arnnikar u’ c'a j'm izročita 5* SaVa fantio Pa tega ni h°tel storiti. rna,Repati in suvati Kn 5S % fehle^ala ISa®?1 ■» starejših fantov mahnStla fvlari]a- Nabrala sta te pojavila pred *' llalinp _.............. ■»ivmi, IM) su |^.r fp u 0 n^adi zločinci odšli. je ie T>a s težavo privlekel do- Oku vieg:cl ter čez nc- a^ri as so odredile obduk- Sc je Pokazalo, da je Jam- nikar umrl zaradi slabega srca in ledvic. Napad je njegovo smrt samo pospešil. Orožniki so aretirali mlade napadalce: »POLJOPRIVREDNI GLASNIK« Izšla je septembrska številka »Poljo-privrednega Glasnika«, posvečena je izključno gospodarstvu Vardarske banovine. Mnogi članki naših prvovrstnih strokovnjakov, ilustrirani z originalnimi snimki, nam nudijo jasen pogled v gospodarsko in kmetijsko življenje naših južnih krajev. Po kulturah, ki se goje v teh krajih — riž, bombaž, mak za opij, arahis, sezam itd. — hi marsikdo zaključil, da leži ta pokrajina Bog ve kje — v lndiji-ko- romandiji. Ravno radi teh kultur je izrednega gospodarskega pomena za Jugoslavijo. Od 14 milijonov kg tobaka pridela južna Srbija 50 odst., t. j. 7 milijonov kg, mak je zasejan na površini 7500 ha ter tipiziran v tri vrste, ki imajo od 19 do 20 odst. morfija. Pridelovanje bom' baža hitro napreduje. Riž se prideluje tudi v nekaterih pokrajinah, zasejanih je bilo leta 1937. 2626 ha. Pestrost revije dopolnjujejo članki o ribarstvu na Ohridskem in Dojranskem jezeru, o lovstvu, o industriji in o kolonizaciji v Južni Srbiji. ČE VLOMILEC NIMA SREČE Orožništvo v Zagorju je izdalo tiralico za že več]crat kaznovanim Jankom J. iz Trbovelj, ki je znan iz vlomov po Hrastniku in ki je hotel v eni izmed zadnjih noči znova 4 krat zaporedoma vlomiti v različne zagorske hiše, pa je bil povsod pregnan. Od polnoči do jutra pri Sršenovi trgovini v Lokah, ob eni uri pri mesarskem mojstru Vinku Robavsu, ob 3. uri na dvorišču pri Weinbergerju, okrog pol 4. ure pa še pri lekarnarju dr. Schei-chenbauru. Po zadnjem neuspelem vlo mu je zbežal proti Trbovljam. DIVJAŠKI NAPAD NA DELAVCA V Hotinji vasi so napadli neki fantje s koli 39-letnega delavca Antona Divjaka iz Skok. Napadeni delavec je dobil več nevarnih udarcev po glavi in zabodljaj v levo roko. Vendar je bil še toliko pri moči, da se je sam napotil v mariborsko bolnišnico. Napadalci se bodo morali' zagovarjati pred sodiščem. Ir' E5ayer«*jev križ, kaj*« brez fega znaka ni Aspirina. ASPIRIN TABIETE OgfS*"reg. pod S. Brofem 32608 od 8. Xf. 1938. o. Avtomobilist povozil kovaškega pomočnika. Na Bleiweisovi cesti v Ljubljani je neki neznani avtomobilist povozil 27 letnega kovaškega pomočnika Janeza Blatnika iz šiške. Blatnik si je zlomil roko in pretresel možgane. o. Divji kostanj je pognal cvetje. Iz Mokronoga na Dolenjskem javljajo, da je na dvorišču tovarniškega skladišča Kalinove usnjame začel poganjati in cveteti divji kostanj. Podobnega pojava še ljudje ne pomnijo. o. Podirajoče drevo ubilo preužitkarico. V Slapovi grabi pri Dražgošah je pri podiranju stare bukve ubila debela veja pre-užitkarico Julko Jelenčevo iz Dražgoš. Do nesreče je prišlo, ker se je bukev zataknila pri podiranju med sosednje drevje ter sta jo hotela Jelenoeva in njen brat izvleči iz vej. Pri tem vlačenju pa se je odlomila večja veja, ki je padla na Jelenčevo ter ji zlomila vrat, aa je bila pri priči mrtva. o. Karanibol pri Vrtičah. Neznani avlo je povozil v Vrtičah 18 letnega Stanka Roja, ki se je peljal po oesti z ročnim vozičkom. Ro] ima poškodbe na levici in po ramenih. n. Sfbeniška bolnišnica brez mesa. Ker je šibeniška bolnišnica dolžna mesarjem in trgovcem nekaj 100.000 din in ker so se mesarji zbali za denar, so nehali oskrbovati bolnišnico z mesom, šele na intervencijo zdravnikov se je posrečilo pripraviti mesarje do tega, da so prineŠU meso v bolnišnico. Caf/e c. Umrla je v celjski javni bolnišnici gospa Marija Trampuževa v starosti 33 let. Pokojnica je bila kot blagajničarka uslužbena pri tvrdki Stermecki m žena strojnika v Mohorjevi tiskarni v Celju g. Trampuža. Zapušča soproga in dvoje otrok. N. v m, p.! c. Proslava 20 letnice mature, ki so jo nameravali prirediti maturanti celjske gimnazije iz leta 1919, je preložena na prihodnje leto. c. Celjsko pevsko društvo prične a rednimi pevskimi vajami 15. septembra oh 20. Ta večer bo prva vaja za mešani zbor. Vabljene so nove pevke in pevci c. Brivski in frizerski saloni bodo na praznik 8. t. m. odprti do 12. ure. c. Zdravniški* dežurno službo za član«? OUZD ima jutri na praznik zdravnik dr, Premschak na Cankarjevi cesti. c. Tečaje za francoski, angleški, srbo* hrvatski, slovenski (samo za Slovence), italijanski, ruski in nemški jezik (začetni, nadaljevalni, konverzacijski), za nemško stenografijo, nauk o reklami in socialni ekonomiji, prireja tudi letos Društvo ab* solventov državnih trgovskih šol v Celju. Interesenti — tudi brezposelni — flaj s« javijo v podružnici „Večemika“ v Celju. c. Trgovine bodo v Celju jutri na praznik ves dan zaprte. — Vse svoje premoženje je vtaknil v izum. Iznašel je namreč člstibio kremo z* čevlje. — No, in? — Danes se blešči kakor polirana žo» ga... Maribor Pred združitvijo »Jadrana" in »Nanosa11 Že par mesecev neumorno delata delegaciji obeh emigrantskih društev pod predse društvom Cerkvenlča na pripravah za združitev. Delo je že toliko napredovalo, da se bo že lahko v nedeljo vršil ustanovni občni zbor novega društva Jadran-Nanos. Društvo Nanos je imelo v nedeljo svojo zadnjo svečano sejo, ki je bila obenem združena z odlikovanjem nekaterih pevcev z diplomami in kolajnami Jugoslovanskega pevačkega saveza v Beogradu. V društveni sejni dvorani so bili prisotni vsi odborniki in odlikovanci. Predsednik društva prof. Lojze Bizjak je otvoril sejo in je pozdravil predsednika Ipavčeve župe prof. Vasilija Mirka, ki je prišel na sejo, da odlikuje pevce. Društveni predsednik je poudaril v uvodni besedi pomen društvenega delovanja na socialnem in kulturnem polju v razdobju društvenega delovanja in naglasil, da bo ostalo društveno članstvo zvesto svojim smotrom tudi v bodoče. Posebno važnost polaga na mladinsko delovanje, ki naj tudi v bodoče pri skupnem društvu in pod novim vodstvom ostane živo, neomajano in požrtvovalno za dosego naših ciljev. Nato je podal besedo prof. Mirku, ki je z zbranimi besedami vrednotil delo pevskega društvenega odseka in naglašal, da se kot rojak in predstavnik Ipavčeve župe veseli bo- dočega pevskega zbora, ki naj goji isto narodno in kulturno stremljenje v svojem nesebičnem in požrtvovalnem udejstvovanju v obmejnem Mariboru. Veliko je pripomogla narodna in umetna pesem k naši skupnosti V težkih časih, ki jih doživljamo, zahtevajo sklenitev vseh narodnih idejnih sil in to sta pokazali obe društvi s tem, da sta se združili. Po teh besedah je čital imena odlikovancev, jim izročil diplome in kolajne ter jim čestital. Odlikovani so bili: Mislej Ivan z zlato, Prunk Josip, Žnideršič Fr., Rosinovič, Gvardijančič in prof. Bizjak s srebrno ter Grmek Alfonz.z bronasto kolajno. Sledil je dveminutni. molk v. spomin žrtvam, ki smo jih postavili za vzor in simbol vsega velikega in nadvsakdanje-ga, kar dviga naš duh v narodni samozavesti, borbenosti in neuklonljivosti. S tem je bila svečana društvena seja zaključena in interno društveno delovanje uspešno prekinjeno do skorajšnje združitve. »VEČERNIK« BO JUTRI IZŠEL ŽE OB 11. URI DOPOLDNE. Kljub krizi gradbena živahnost Kriza sem ali tja, a v gradbenem pogledu se je v Mariboru ne vidi. V sredini mesta se vrste nove trinadstropne stavbe, bolj proti obodu pa lične dvo- in trostanovanjske hiše. V tem prednjači V. okraj na ploskvi med Betnavsko ulico in Tržaško cesto, kjer je zraslo v par letih lepo predmestje. Popoln zastoj pa je opaziti v uradniški četrti proti Kamnici, kjer je zlasti v drugi polovici prejšnjega desetletja hkrati zraslo lepo naselje. Do takrat je še šlo; uradnik je dihal gospodarsko nekam normalno in se lahko zanesel na kredit. Danes je v tem oziru precej drugače. S čim naj zida, če pa so njegovi prejemki izpod minimuma?! Poučna in zanimiva bi bila statistika novih hišnih lastnikov, oziroma njih poklic. Iz nje bi se moglo napraviti prav tako zanimive zaključke, ki bi razvozljali ugibanja. Čemu pa ta gradbena nestrpnost? Za uslugo najemnikom gotove ne, iz kaprica še manj. Osnovno gibalo so najemnine, oziroma ker se taka- investicija najbolje obrestuje. Res se hišni gospodarji, ko se najemniki pritožujejo radi visokih najemnin, radi potuhnejo za hišno najemninski davek, doklade in-takse, ki da vse po-žro, a kljub temu zidajo in zidajo. Privatna gradbena živahnost je velika, gradnja javnih objektov pa je izumrla. ji. €®mene inser&nie , prosimo, da oddajo inserate trišnio številko - ^ danes popoldne ' JU ze Sokolstvo na kraljev rojstni dan Včeraj dopoldne so se zbrali mariborski Sokoli po svečani službi božji v Sokolskem domu, kjer so na dostojen način proslavili kraljev rojstni dan. Slavnostno okrašena dvorana je bila kmalu nabito polna narodno zavednega sokolstva, na odru pa je bila postavljena slika Nj. Vel. kralja Petra II. Po dvigu zastave je zaigrala železničarska godba »Drava«, na kar je prof. Struna kot predsednik meddruštvenega odbora mariborskih so- kolskih društev spregovoril o vdanosti sokolstvo do Nj. Vel. kralja Petra II. Po njegovemu govoru je bila odposlana mlademu kralju vdanostna brzojavka, župni prosvetar Dojčinovič je prečrtal sa-vezno poslanico. Uspelo interno proslavo je zaključil pevski zbor »Jadran-Nanos«, ki je zapel pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca nekaj pesmi ter zaključna nagovora J. Mohorka in prof. Strune. IETNO GLEDALIŠČE SOKOLA RUŠE bo vprizorilo v nedeljo, 10. sept., ob pol 16. uri že tolikokrat uspelo ljudsko igro ruškega rojaka Vekoslava Janka „Od pohorskih pavrov vam hočem zapet14 Novo pri vprizoritvi bo, da bo igral vlogo starega pohorskega pavra Hribarja avtor V. IfillKO sam. Vsi Mariborčani v nedeljo v Ruše! Vlomilec odnesel blagajno s tisočaki V ročni blagajni se je nahajalo 3.000 din gotovine, in sicer samih kovancev po 50, 20 in 10 din. Služkinja je slišala okoli 22. ure ponoči neko ropotanje, vendar se ji pa ni zdelo tako važno, da bi opozorila nanj stanovalce. Policija je zjutraj aretirala nekega starega vlomilca, ki se je potikal zadnje dni okoli Dravske ulice. Vendar ta vloma Še ni priznal. Policijski agent Karel Rozman je danes zjutraj telefonično obvestil policiji, da je bilo ponoči vlomljeno v Dravski ulici v pisarno trgovca s starim železjem Alojza Arbeiterja. Vlomilec se je splazil na zaklenjeno dvorišče čez obzidje pri Dravi, izrezal iz steklenih vrat šipe, izsekal kit in zlezel v pisarno, kjer je s pilo odprl omaro ter odnesel iz nje 20x 30x10. cm veliko ročno železno blagajno), ki se je to noč slučajno nahajala v omari. POKLICNIM ŠOFERJEM IN DELO-DAJALCEM Ker se v zadnjem času -pojavljajo med delodajalci in poklicnimi šoferji nesporazumi glede delovnega časa in plačila nadurnega dela, objavljamo, da je v smislu zaikona o zaščiti delavcev par. 1. delovni čas za poklicne šoferje 8, oz. 10 ur dnevno, in sicer le ob delavnikih. Nedelje in zapovedani prazniki so prosti dnevi, kot jih imajo vsj drugi delavci. Po par. 6. zakona o zaščiti delavcev se lahko delovni čas podaljša, a se morajo vse nadure plačati s 50 odst. poviškom. Nočno in nedeljsko delo pa s 100 odst. poviškom redne plače. Eventualna dnevnica se v plačo ne računa, ker ona je dana le radi prekomernih stroškov, ki jih ima šofer izven svojega delovnega delokroga radi hrane in prenočišča. Ta zaikon velja za vse šoferje, najsi hodo uslužbeni pri tovarnah, avtobusnih ali luksuznih avtomobilih, ne glede ali so plačani tedensko ali mesečno. »Volan«. DRZEN VLOM PRI SV. Na Slemenu pri Sv. Križu KR12U so neznani vlomilci vlomili ponoči v stanovanje posestnika Matija Fika ter mu odnesli 3.000 din gotovine, lovsko puško ter nekaj perila in obleke. Posestnik trpi okrog 5.000 dinarjev škode. SMRTNA NESREČA Sinoči so pripeljali v mariborsko bolnišnico 69 let starega okoliškega posestnika Jožefa Vršiča, ki si je pri nekem padcu zlomil hrbtenico. Vršič je proti jutru poškodbam podlegel. Pogovor dveh kaznjencev Na tezenskem postajališču sta bila oni večer dva brezposelna srednjih let. Bila sta tako zaverovana v svoj pogovor, da nista niti opazila, kako je prisluškoval zvedavi novinar. Moža sta bila, sodeč po njunem razgovoru, še do nedavnega gosta mariborske kaznilnice. Dolgotrajna ječa je napravila iz njiju zakrknjena značaja. Kar vsakdanje sta se pomenkovala o najrazličnejših podrobnostih iz jetniškega življenja. Kakor da bi govoril o najnedolžnejši stvari, je dejal prvi, da je prišel v kaznilnico zato, ker je ubil svojega prijatelja, drugi pa, ker je oropal romarsko cerkev. Zelo dramatično je bilo življenje prvega kaznjenca. Kar brez povoda je napadel starega ječarja, za kar je moral v težke okove. Silno se je začudil, ko mu je koval na roke in noge železje njegov lastni brat, ki je bil kovač po poklicu in je bil tudi takrat v zaporu. Že je mislil, da bo pobesnel in se spozabil nad bratom. Dejal je, da bi se bil z njim prej dogovoril, kako naj mu skuje okove če bi bil vedel, da bo prišel brat v celico. Okoli obeh kaznjencev se je kmalu zbrala skupina potnikov, ki so poslušali zanimivo in značilno pripovedovanje. Videti je bilo, da ju ječa ni izmodrila, ker sta se že dogovorila, kako bosta v nedeljo »pikala«. m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima na praznik v petek, 8. t. m,, zdravnik g. dr. Zjrngast Teobald, Maribor, Kralja Petra trg št. 2/II. m. Umrla je v Nasipni ulici v 62. letu starosti posestnica in žena upokojenega šolskega sluge Rozalija Homerjeva. Pogreb bo danes ob pol 16. uri iz Nasipne ulice na pobreško pokopališče. m. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru poziva vse vpisane vdTjenčc iri vajenke, naj se javijo v nedeljo, 10. t. m,, ob 10. uri radi nadaljnjih navodil v tistem šolskem poslopju, ki je zabeleženo na dodelilnem listku, katerega lahko dvignejo Še ta teden ob dopoldnevih na mestnem poglavarstvu. m. Okrajni odbor Rdečega križa v Mariboru obvešča vse prijavljence za bolničarski tečaj, da je prvi sestanek prijav-ljencev v torek, 12. t. mv ob 19. uri v risalnici drž. deške meščanske šole generala Maistra v Krekovi ulici št. 1, pritličje desno; bolničarski tečaj bo dvakrat tedensko in sicer vsak torek m četrtek ob navedeni uri. Vabimo vse prijavljence, da se zanesljivo udeleže prvega sestanka, na katerem bodo dobili nadaljnja navodila. _m. Opeko v glavo. V mariborsko bolnišnico se je zatekel po prvo pomoč 27 letni tkalec Karl Fišler iz Studenoev, kateremu je nekdo vrgel opeko v glavo ter mu jo prebil. ni. Cirkularku je porezala med delom prste na roki 33 letnemu ključavničarju drž. železnic Avgustu Kmetiču iz Radvanja. m. Dva mlada begunca. Na Pobrežju je pobegnil od doma 10-letni učenec 2. razreda ljudske šole Jakob Muhič. Fant je oblečen v rdečo srajco, v kratke hlače ter gologlav in bos. — V Čmelavcih pa je izginila od doma 15-letna Marija Čretnikova. m. Kolesar povozil upokojeno Pri prehodu čez Glavni' trg . je ^o znani kolesar povozil upokojeno. «j. Sofijo Šilhanovo iz Erjavčeve-ulic «■ dencih. Pri nesreči se je Šilhano.V* -J* zapestnica, sama pa se je precej * m. Tatvina kolesa. Izpred neKe na Tržaški cesti je bilo "uk:rad e znamke „BarodeIa“ posestniku JatvJjjf leriču iz Šmartnega pri Slovenjp ^ ^ m. Občutni kolesarski nesreči. po-hu se je ponesrečila s kolesom Amalija Višnjarjeva. Padla je_s ] ter si izbila prednje zobe. —• V pa je padel s kolesa, ter si fc 30-Ietni pleskarski pomočnik ren. Oba ponesrečenca se bolnišnici. zdravtts. iz jute, koko* Pr@g»POge volna, Smjrrna, Perzija najccneje &•*. F. NOVAK, . .OBNOVA1 Jurčičeva ul. 6 Glav«''1 « * Opozorilo.' Mariborsko $ novno opozarjamo, da morajo hovi nameščenci brezpogojno P,(| f knjižice, za kar so oni kot prilili, če bo ostal kdo brez . nakar bo sledila kazen, '"..i.lne- še, da se brez poslovne knjižic® . nihče sprejeti v službo. Združenje trgovcev za mesto a * Jadran! Pozivamo članstvo> udeleži izrednega občnega zbora jj v soboto, 9. t m., ob 20. uri y “J M rani Narodnega doma. Radi va5.D,a v nega reda ter združitve di;ust^ da, štvo Jadran-Nanos. Pričakuje® bo članstvo občnega zbora p° udeležilo. — Odbor. * V knjigarni Koren, Gosposka . te šolske knjige in potrebščin«- * Ant. Rud. Legaiov Enoletni v|J tečaj s pravico javnosti, ^ar dop®'?! sovanje je ob delavnikih j [ in popoldne, ob nedeljah in P1. mo dopoldne, v šolski pisarni, prf?f ulica 1, Lastni dijaški interno*-nameščenci dobivajo draginj vsi dijaki železniško legitimacij^ izpričevalo nadomešča vso uefl Otrtfofi#* dve leti pomočniške • dobe v obrti. Začetek pouka 9. seP*®L.( ski progr-im in pojasnilo . pfL Državni uslužbenci in manj v uživajo daljnosežno znižanje ,0 Nočna lekarniška služba (od 2 ^ no 8. t. m.) lekarna pri Orlu, p, | št. 12, tel. 25-85; lekarna sv. » ^ gal Meljske in Aleksandrove 25-32. jM, Kino ... $£ * Grajski kino. Danes & Antoinetlc. Petek prekrasen i Adverso. . . * Kino Esplanade. Najboljši 1 > v češki film ,,Župnikov križev P ,, Vitova, Zdenek štepanek. * Kino Union. Do vključno P?0ju džungle", film o življenju 111 ' zveri. Radio $ Petek, 8. septembr® Ljubljana: 0. Napovedi, Pprel)0s. t# Vesel pozdrav (plošče); 1°- ^mct^oOZ vene glasbe iz stolnice; 11- xX.y 12.30 Godba ria pihala US#' zabavo igra BO; 17. sadja; 17.30 Trboveljski let; 20. Po domače (pjošiej, cert operne glasbe; 2230 A"S . a 10«Lt Zagreb: 20.30 Koncert Drago|‘“ fdfo diča (bas); 21; Kortcert P ^ j5 (gosli). — Beograd: 18,20 m Gi°.£4 ^ ski koncert. — Sofija: opera „Fedora '. - BukareS«^^ ^ mzettijev „Don Pasquale , T 20-3 glasba (plošče). - Lyon ri* ionični koncert —- VarŠa \io^c ^ nični koncert. — Praga: - • ške glasbe orkestra FOK- ^.^0 .- i- ^ o 1 $ Anica: — O, tetica, ali ^ zgaj oI*® j Teta: — Zakaj. Anica. ‘ bolna. Anica: — Pa na glavo padla! je očka reke' vč*4 — Tonček, nici? kaj mi v eš tx>v< M M — Hrbtenica.... hrbtenic.Vjava. tene. Na gornjem koncu niem pa sedim iaz. Obiščite Ljubljanski velesejem od 2.—11* Polovična voznina na ioioznici — Krasno razstave — Voiiko zabavišče — Velikomesten variete — Nagradno žrebanje vstop*116 JL^ariboru dne 7. IX. 1939. »V e Č e r n f S« Stran 5. Kultura Kmetska umetnost -vym 1T ,if8a. kmeta se je začel v zvezi s hrvat- kmet1” prosve^ preporod hrvat tok -k skim gibanjem, ki sta ga osno-tj p.H.?rgatl'zirala kmetska sinova bra-jev ,ca' Uspeh kmetske izobrazbe se 'iti m' v a ?okazak Iz kmetskega ljudstva, in trnu • za drugega kakor za delo feni lnJe’ 50 se dvignili kulturni in po-lčmi(vn,if Vv^’ ^ so danes eni izmed naj-skem ~*n k -iavn'h delavcev v kmet- len Za tako zvano »pokvarje- se 2°“°* je pač to najlepši dokaz, da togoti ° -et ’n delavec pod ugodnimi Ife^vijeta tudi v sposobnega inte-^diča ega ^e^avca- Po besedah dr. A. De te sp se kmetje osvobodili duhov-titiitei; e, r Postali subjekt — odločujoč Dan zaveda, kaj hoče. tnetski^app? na Hrvatskem celo vrsto ‘fetsko , , ^zevn>-kov, ki soustvarjajo Sijpon„i aro> med njimi je vsekakor tla *«*■»* književnik Pavle Miški-irugi 7 Maro Matočec, Mijo Štoparic i la sant3' so izdali skupno svoja del m .. dela i- in II. Zborniku hrvalskih trika^I ‘ delih kmetskih avtorjev je to iu j P.kmetsko delo neposredno, iskre ^0rtiikaZlyebO tPr D rez pretiravanj. Oba ifeliivpn, naPisana v tako živem, predla J?Lln slikovitem stilu, da je i* 'k.‘ katero je zbodlo v oči ne-rn0Sf° *n odkrito slikanje vaške ?*toi Alojz Šavora. tarjenje sodobne hrvatske vasi. Njegovo najboljše delo je slika »Kmetsko- kopališče«, na kateri je podano kopanje v Dravi: izgarani, mršavi kmetje se kopljejo s predpasniki, leže na soncu in love ribe. »Današnja obutev« pa prikazuje damski čevelj, zraven njega pa raztrgan in izdelan Bat’a čevelj, iz katerega zevajo na gumijastem podplatu velike luknje. Slikar Ivan Čače je iz Dalmacije, on je tudi popularen in plodovit kmetski pisatelj. Njegove perorisbe so na umetniški višini, v oljih pa ni tak mojster. Na Ca-čejevih delih se odraža obeležje dalmatinske vasi. Kakor pri vseh kmetskih slikarjih, tudi pri njem prevladujejo socialni motivi. Ne upodablja jih namenoma, ampak vsiljujejo se mu na vsakem koraku. Njegova najbolj pretresljiva slika je pač »Kronanje na Markovem -trgu«, ki prikazuje znano »kronanje« kmetskega kralja Matije Gubca. Perorisbe Mirka Vidiusa so izšle že kot ilustracije v mnogih poljudnih koledarjih in knjigah. Njegove slike so sicer preprostejše, vendar pa elementarnejše. Vidius je razstavil v Zagrebu perorisbe in tempere na steklu. Kljub temu, da je starejši, se še vedno razvija. Skupina kmetov-slikarjev je prav za prav edinstven pojav v našem umetniškem dogajanju. Vredna je naj večje pozornosti. Priporočljivo bi bilo, če bi se naši kulturni delavci pobrigali za hrvatske kmetske umetnike ter jim omogočili razstavljanje v Ljubljani in Mariboru. Take vrste razstava bi gotovo našla močan odziv ne samo med zavedno inteligenco, ampak tudi med najširšimi plastmi našega kmetskega prebivalstva. 8sli lat1i.V o’ da so te ustvaritve napi-bač samo oni, ki so jih tudi M ja.ri .zbornikih so se odkrili naj- iat,.0st' n°vi talenti, iz katerih se % 0 v ugodnih okoliščinah razvili Spr(ieta Oba zbornika sta bila j deljenimi mnenji; nista ‘toi 8 ugajala tako zvani »pokvar- S .^ainj u s*a bila opremljena s pero-Vg t0v-slikarjev, ki so podali v b°dobo vaškega življenja, k*. Km1 me.d njimi so Čače, Virius in likovni umetniki so pri-V^vitt- Ve^. sbkarskih razstav ter so T Vi j Sv°ja dela tudi v Beogradu, tol ^^Pša priznanja. in b^kU Je,letos razstavilo pet kme-ri/%tV\se’ Mraz, Virius, Špišič ,||, e’ olja ‘ Kmetje so razstavili pero-teh^1 to' nekal akvarelov in temper. Na vJ^aZna’ ul11113!0 akademske ■- dar pa jih na drugi strani od-in realistično podajanje t;s ^tore j7^ajJne 'n kmetskega življenja. S tol to« (a^Zrned teh vaških podob so na- ai,Vjrno’ kakor iib ne bi nari-ItnittsV-Ta mski slikar. Ker take vr-^2* i——— '«t3^stva> bi jo bilo potreba gmotno JPV ^raz 12 Podravine riše 'Otiravi' ,ot‘ve za svoja dela jem-^ ne; iz njih sije bedno živo- r®Stacpoole k Kdo je lastnik Tolstojevih književnih del? Tolstojeva hči Aleksandra je ustanovila v New Yorku »Tolstojev odbor za pomoč Rusom in ruski kulturi«. Odbor si je postavil za nalogo ohranjevati tradicijo ruske kulture in pomagati Rusom, ki žive izven Sovjetske Rusije. Aleksandra Tolstojeva pravi, da so vsa Tolstojeva dela po oporoki njenega očeta izza 1910. leta prešla v njeno last. Vendar še do sedaj ni noben izdajatelj, nobeno gledališče in nobeno filmsko podjetje izplačalo nič avtorskega honorarja. Večkrat so bila snimana na platno sledeča Tolstojeva dela: »Ana Karenina«, »Vstajenje«, »Živi mrtvec«, »Oče Sergij«, »Hadži-Murat« »Kozaki« in »Kreutzerjeva sonata«. Formalno se je sicer Tolstoj odrekel avtorskega prava, ali Tolstojeva hči bi rada, da bi filmski podjetniki, ki so zaslužili pri Tolstojevih delih astronomske vsote, pomagali s tantiemami Tolstojevih del ruski emigraciji, ki živi v težkih gmotnih prilikah. S/raorf Pred reorganizacijo atletske zveze ? Atletska podzveza v Zagrebu je izdelala osnutek pravil, ki predvidevajo reorganir zacijo JAS, in to na isti način, kakor so jo zahtevali nogometaši. Ustanovile naj bi se tri samostojne zveze, slovenska, hrvat-skain srbska, ki bi bile le v gotovih pogledih podrejene vrhovni zvezi. Podzveza v Zagrebu je hotela to vprašanje rešiti v zvezi z državnim prvenstvom v Beogradu ter je zaprosila klube za pristanek na sklicanje izrednega občnega zbora v Beogradu, da bi se tako klubom zmanjšali stroški. Odgovorilo pa je pravočasno le pet klubov ter je treba tako z izvedbo načrta še počakati. ZAČETEK PRVENSTVA V II. RAZREDU Prihodnjo nedeljo je na sporedu prvo kolo prvenstvenega tekmovanja v drugem razredu. V Ptuju bo na igrišču Drave tekma Drava—Lendava ob 15., v Mariboru bo pa ob istem času na Rapidovem igrišču tekma Slavija—Ptuj, ako se ne bosta kluba še v zadnjem trenutku sporazumela, da odigrata tekmo v petek popoldne. s. BSK je premagal Jugoslavijo s 6 :1 (3:1) v tekmi, čije čisti dobiček je bil namenjen za narodno obrambo. Ta tekma je bila mesto reprezentančne s Poljsko, ki jo je slednja odpovedala. 2A SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO PODPETNIKi V nedeljo: Železničar — Maribor Z nedeljskim nogometnim derbyjem Železničar—Maribor, ki se bo odigral s pričetkom ob 16. na stadionu, bo dosegla nogometna sezona svoj prvi višek. Srečala se bosta dva izmed najresnejših stalnih pretendentov na naslov prvaka ter bo rezultat te tekme gotovo že v precejšnji meri vplival na končni plasma, _ čeprav je konec tekmovanja še daleč. Lani sta se obe tekmi končali neodločeno z 1:1, letos je Železničar že izgubil eno točko proti Gradjanskemu ter bo moral zato tembolj gledati, da si jo nadoknadi baš v borbi z najresnejšim nasprotnikom za prvo mesto, pa tudi Mariborčani se bodo borili) za obe točki. Kakor je to pri lokalnih srečanjih običaj, je tudi tokrat pričakovati, da bosta dala oba nasprotnika vse iz sebe, tako da bomo imeli priliko, videti ostro in zanimivo igro, ki bo privabila obilo gledalcev. V predigri ob 14.30 se bosta borili za točke rezervni moštvi. XII. OLIMPIJSKE IGRE OGROŽENE Mednarodni olimpijski odbor bo v kratkem sklepal o tem, ali naj se XII. olim-piada v Helsinkih odpove ali pa naj se dovoli sodelovanje le nevtralnim državam. V kolikor bi XII. olimpiada radi mednarodnega položaja odpadla, se nameravajo Finci potegovati za prireditev olimpiade leta 1948. Spomnite se CMD! s. Sodniki za nedeljske prvorazredne tekme v mariborskem in celjskem okrožju: Železničar—Maribor g. Macoratti (Veble) po sporazumu, CŠK—Mura g. Konič, Hrastnik—Amater g. Presinger, Olimp— Atletik «. Mehle. s. Juniorsko prvenstvo se bo v nedeljo nadaljevalo s srečanjem Rapid—Železničar, ob 10. na igrišču Rapida. s. ŠK Prevalje bo priredil 10. sept. ob pol 10. uri veliko medklubsko kolesarsko dirko na progi Prevalje—Mežica—Guštanj —Prevalje (24 km). Start in cilj pred gostilno Rozman v Prevaljah. Prireditelj naproša klube, da podpišejo novo ustanovljeni klub s čim večjo udeležbo. s. SK Olimp v Gaberju je predal SK Zagorcu iz Zagreba ob priliki zmage v okviru XI. športnega dneva ličen pokal z napisom: „SK Olimp, Celje, za 11. športni dan 3. IX. 1939 v spomin športnega sporazuma in sloge med Slovenci in Hrvati", dočim so domačini prejeli okusno plaketo. s. Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Drevi nadaljevanje tečaja. s. V nedeljskem tretjem kolu slovensko-hrvatske nogometne lige so na sporedu tekme Ljubljana—Sašk, Ilašk—Concordia, Bačka—Gradjanski, Slavija (V)—Split, Hajduk—Slavija (O). s. Upravni odbor JNS-a je sklenil, odpovedati nogometno tekmo proti Romuniji. Šah ŠAHOVSKA OLIMPIADA V BUENOS— AIRESU Predskupinska tekmovanja so bila zaključena. Iz vsake skupine so prišle v finale po štiri reprezentance. Finale igrajo sedaj po izžrebanem vrstnem redu: I. Ceško-Moravska, 2. Argentina, 3. Nemčija, 4. Lelonska, 5. Francija, 6. Anglija, 7. Danska, 8. Kuba, 9. Poljska, 10. Chilc, II. Palestina, 12. Švedska, 13. Nizozemska, 14. Estonska, 15. Litva in 16. Brazilija. Ostalih 11 reprezentanc, ki so izpadle iz finala, pa igra poseben turnir za pokal prezidenta argentinske republike. V 1. kolu finalnega turnirja je Ceško-Moravska porazila Brazilijo 3ys: V/s, Argentina Litvo 3 :1, Nemčija Estonsko 21/., : iy2, Poljska Kubo 3Va: Vs, Danska pa Clule 2Va : IVa, dočim je match Letonska —Nizozemska "končal remis 2 :2. Palestina je bila v 1. kolu prosta, ker se je angleška reprezentanca spričo vojne napovedi Nemčiji odpovedala nadaljnjemu tekmovanju in takoj odpotovala v domovino. LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA toSli v ROMAN totj v V.rpč nrvl • De* • lu-b bi ne mogel pove- v dež drobnih rdečih zvezd tLjtotn j. ]v*Ta ,roka zdrsela. da bi Si0 a Se miJ 111 bfpu je izginila. Iz- tonožici. videl'"je 'še H fee in jra 7 ?a so Se Pririnile dru-V|rale, da ni mogel na- ie ni U|?r^ Vrat-a in se oziral 6 feJ vsem 'ff3- nii,m je prišel dr. ^ na8ledal aT n' ve<*el in se 'to 9 dogovorjeni odziv s parnika. Drugi dan se je vreme spremenilo. Pri vetru je bilo nemogoče opravljati kabelska dela. »Veter bo trajal dvanajst ur«, je dejal Johannsson. »Izgubljen dan, in če se kabel odtrga od boje, bodo vražji opravki!« »Ne bo se odtrgal«, odvrne Ericsson trdno. Odšel je na krov. Tedaj ga neki glas pokliče. »He! Ericsson! Boja št. 5 plava!« Ericsson je pohitel na poveljniški mostiček. Boja se je lahkotno in veselo pozibavala na valovih, ki so jo dvigali visoko k nebu in jo zopet razpenjeni pobijali v globino. »Prekleto!« pravi Brieni, ki je stal zraven, in udaril s pestjo po ograji. »Zdaj jo bo plima odnesla, toda čolna, polnega ljudi, ne bi rad žrtvoval zanjo.« Pomenilo bi izzivati smrt, če bi poiz-'etu 'ito ' brizgalVSVVCKa busil kak čoln na takšnem morju pribli- 0 thor bOzne- a modro bengalično žati se osem ton težki boji iz kovine, ki 6 °knjen 511. 'e nad I je burno nihala sem in tja. trak, ki se je razpršil I Nenadoma se obrne Ericsson k Briernu. S^fsta swT" til tiaa Veliki Ja*|,ko jaPonsko po-Vlet°Pirii in sove so fr- to °sto.h>,HcloKo’reyieVnf Amazonk so sve-'loma h! penice. Možje, ki slavili PaZi!i na otroke’ V;/e W?ta ie tlei ptoznik. Tudi pred LfC *0pet jii>,?menica- CuUI ie, evai ^ bo J, Ca,a’ 111 da je nj 1 W ,Dtov ul. končala, ni .%,h° konec m kak°r opoieni to*.,"1 hu 3 Pri; J., KOvega °P°ia- ne »Jaz 3o bom rešil!« »Vi?« »Da. Dajte mi čoln in ljudi!« »S tem je vse izgubljeno!« »Rešil jo bom, ne da bi prišel s čolnom blizu. Ne smemo več izgubljati časa.« Briem je zaupal Ericssonu; zaklical je na krov: »Odvežite čoln in ga spustite z veslači!« »In sto metrov vrvi!« je rjovel Ericsson. Kmalu so bili na valovih in od veslali proti boji. Briem jih je opazoval z daljnogledom. Videl je, kako se Ericsson slači in si veže konec vrvi okrog pasu. Nato je skočil v morje. Val ga je vrgel kvišku in videl je, kako se boja približuje. Z močnimi sunki je zaplaval proti njej. Zdelo se mu je, da je ne bo nikoli dosegel, toda nenadoma je bi! pri njej. Plaval je v dolini med dvema valoma, boja pa je bila na grebenu zgoraj — zdelo se mu je, da se bo v naslednjem hipu zrušila nanj. Iluzija je bila tako popolna, da je kriknil kakor človek, ki je nad njim smrt; toda val je zdrsel pod bojo in dvignil njega, boja pa je ostala v dolini. V dolini sledečega vala sta se srečala. Čez osem ton težka, s še vedno gorečimi lučmi in zmagoslavno fofotajočo zastavo se je srečala s človekom v vr- tincu besnečih pen. Zgrabil jo je za obroč na srednjem pasu in jo držal. Obtežena z njegovo težo se je boja nagnila, in zeleni valovi so mu pljuskali čez glavo. Potem pa se je zopet dvignila z njim vred. Z naporom je splezal nanjo in obsedel, objemajoč s stegni zastavni drog. Ko se je oddahnil, se je razvezal in pritrdil vrv skozi srednji obroč. Pre-ostajalo mu je samo še, da priplava do čolna. Cepeč je čakal na priložnost, ko bo boja mimo plavala in se bo lahko pognal v valove. Nato se je vzravnal, se vrgel navzdol in splaval proti čolnu. Potegnili so ga iz morja, in čoln je odveslal proti parniku. Magmi s je prišel šele na krov, ko je bila že vsa posadka zbrana; ko je zvedel za vzrok razburjenja, si je poiskal prostor^ in gledal z drugimi dogajanje. Dvomeč je opazoval čoln. Kaj za vraga namerava Ericsson? Kaj jo misli privabiti z žvižganjem? Ko se je plavalec pognal v valove, je kriknil z drugimi; Ericsson tega krika’1'’! slišal, ker mu je voda zalila ušesa. Ko je vsa nevarnost minila, je dobil Magnus močan napad ljubosumnosti (Dalje jutri.) Sokolstvo Življenje v sokolski gozdni šoli Celjska sokolska župa si je zbrala v Lokah pri Mozirju ob bistri Savinji lep kotiček, kjer letos že tretjič prireja taborjenje za svoje pripadnike. S pomočjo vseh edinic je župa nabavila šotore. Vsako leto več je teh šotorov, ali kakor naš taborni vodja pravi »platneni sokolski domovi«. Letos jih je skupaj s kuhinjo in velikim vojaškim šotorom kar 21. 13 šotorov je postavljenih ob gozdičku ki služijo tečajnikom, 4 šotori so vodstveni, dalje je gospodarski in gospodinjski. oštor ter kuhinja. Za slučaj dežja pa nam je vojaška oblast dala na razpolago velik vojaški šotor, ki služi za predavanje in drugo resno sokolsko delo. Na vratih čitaimo imena naših mož iz zgodovine in sokolskega udejstvovanja kakor: Malgaj, Pivko, Oražen, Učelini, Fugner, Tyrš, Švabič, Stambolijski, Princip, Lev-ski itd. Sama kuhinja pa nosi napis »Strah izbirčnežev«. Red in snaga vlada v šotorih, kakor tudi v celem taborišču. V sredini taborišča je postavljen visok drog za državno zastavo. V bližini je tudi taborni ogenj, ki je obkrožen s primitivnimi klopmi, kjer po večerji sedijo tečajniki v veselem razpoloženju. Prijazni kmetje v naši okolici so pri nas vedno dobrodošli ter vsak večer prisostvujejo naši taborni zabavi. Taborjenje celjske sokolske župe ni samo poletni odmor. Tu prireja župno na- čelništvo vaditeljske tečaje za deco, naraščaj in članstvo. Prvi tak tečaj se je vršil za moško in žensko deco od 1. do 21. julija. Deca je preživela tri tedne v prirodi pod platnenimi šotori. Resno sokolsko delo, telovadba, kratka predavanja, igre, izleti, kopanje ter spoznavanje vojaške službe — vse to na zraku in soncu. Preko 60 otrok pod vodstvom br. Zorka Toneta in naše neumorne »taborne mame« sestre Zofke Debelakove. Drugi vaditeljski tečaj za naraščajnike in člane je pričel 21. julija ter je trajjal do 11. avgusta. V tem tečaju je bilo skupaj 39 tečajnikov. Poleg sokolskih pripadnikov iz celjske župe sta bila v tečaju tudi dva naraščajnika iz beograjske župe, 3 iz karlovaške in dva iz ljubljanske župe. Ta vaditeljski tečaj je vodil naš župni referent za taborjenje in župni prosvetar br. Pahor Drago iz Trbovelj. V ostalem tabornem vodstvu so še br. Toplak, kot namestnik vodje, br. Prestar je načelnik šole, br. Vutkovič je blagajnik in ekonom, sestra Vutkovičeva pa naša marljiva in nadvse skrbna gospodinja. Drugi predavatelji v šoli so še br. poročnik Tkalčec, ki mu je bila poverjena vojaška vzgoja v našem taboru. Br. Zorko pa je mojster v sokolski zgodovini. In. br. dr. Hočevar pa skrbi za prvo pomoč in drugo zdravniško nego v taboru. Končno je prišel v naš Sokolski nastop v Poljčanah Sokolsko društvo Poljčane se lepo razvija, kar je ponovno pokazal nedeljski telovadni nastop, prirejen v proslavo kraljevega rojstnega dne. Že v dopoldanskih urah je bilo pri br. Mahoriču, kjer se je vršil nastop nenavadno živahno ter so bili bratje zaposleni še z zadnjimi pripravami. Popoldanska prireditev je bila otvorjena po prihodu mariborskega vlaka s svečano povorko, ki je krenila ob vzklikanju kralju, kraljevskemu domu in sokolstvu s kolodvora, skozi Pekel na letno telovadišče, mimo gradečega se sokolskega doma in nazaj do Mahoriča. Sam nastop, ki je obsegal 13 točk, je bil lepo izveden. Spored se je vršil naglo točka za točko brez odmora. Dve torčki je dodalo še konjiško društvo. Vsi oddelki so izvajali predpisane proste vaje, ženski oddelki pa so izvajali še posebne točke in so posebno ugajale vaje z balončki, dalje vaje s pahljačami »Ba-ruška« in vaje na gredi. Posebno pohvalno je treba omeniti, da je tokrat prvič nastopilo društvo na orodju (drog) povsem samostojno brez tuje pomoči. Načelniku br. Mesariču, sestri načelnici Ga-šparlčevi, kakor vaditeljicam in vadite- ljem sestram in br. Krajnčevi Tini, Po-žegovl Anici, Bogdanu in Fermolšku za njihov trud vse priznanje, saj so žrtvovali počitnice, da so se za nastop dobro pripravili. Pred pričetkom nastopajočih je imel br. starosta na navzoče kratek nagovor, na kar je član moške dece Kajetan zanosno deklamiral pesem »Starosti kralju Petru II.«, godba pa je zaigrala državno himno. Po končanem nastopu pa so zapeli »Hej Slovani«. Proste vaje je iz prijaznosti spremljala na klavirju sestra Goričar iz Slov. Bistrice. Obisk je bil dober. Prispeli so bratje iz Konjic, Loč, Slov. Bistrice, Pragerskega, Studenic, Makol itd. V velikem Številu pa so obiskali prireditev tudi domačini in s tem podprli tukajšnje društvo, ki si je postavilo za cilj, da za sokolsko Petrovo petletko ob polnoletnosti mladega kralja dokončno dogradi sokolski dom, ki bo osnova vsega bodočega sokolskega dela in ki bo z drugimi domovi, prav tako zgrajenima v proslavo kraljeve polnoletnosti, kot narodni in kulturni branik čuval in bdel nad našimi obmejnimi postojankami. Veličastna manifestacija dolenjske kmetske mladine Ozračje, ki vlada v svetu, ni niti najmanj motilo dolenjske kmetske mladine, da 'bi ne priredila v nedeljo, 3. septembra, kmetski praznik v Novem mestu. Kmetski fantje in dekleta so se zbrali kljub vsem težkočam, ki 90 nastopile v zadnjih, trenutkih. Novomeščani so navdušeno pozdravljali kmetsko mladino, saj se dobro zavedajo, da je prav kmetska mladina up in bodočnost slovenskega naroda. Malo pred 4. uro je prispel sprevod na prireditveni prostor g. Osolnika pri kolodvoru, kjer je kmetsko mladino že pričakovala množica ljudstva, kakršne v današnjih razmerah ni mogel nihče pričakovati. Ponosni mlaji in slavoloki so pričali, da bo tu manifestirala, zborovala in tekmovala kmetska mladina. V imenu prekmurskega Okrožja kmetskih fantov in deklet povzame besedo g. V. K o v a č, ki je toplo pozdravil dolenjsko kmetsko mladino. Vsa slovenska kmetska mladina se mora složno in euot-•no boriti za novo in lepšo bodočnost slovenske vasi. Zastopnik bolgarske kmetske mladine g. M. Stefanov je v jedrnatem govoru poudaril veliko potrebo po združitvi vse kmetske mladine od Triglava do Črnega morja in od Jadrana do Dobrudže, da 'bo sledila duhu in delu velikega kmetskega mučenika Aleksandra Stambolijskega. V imenu šolane mladine je spregovoril g. Boris B a n, ki je naglasil potrebo, da nastopa tudi dljaštvo skupno s kmetsko mladino. Delegat Zveze kmetskih fantov in deklet g. Ivan Nemec je v svojem govoru poudaril najprej velik pomen kmetskega praznika, ki ga slavi kmetska mladina, da pokaže svojo zrelost in pripravljenost, da se bori za svete ideale slovenske zemlje, ki mora ostati na veke svobodna. Kmetskemu delu in njegovi veličini se ima zahvaliti človeštvo za svoj obstoj; zato pripada prav žuljavim kmetskim rokam največ pravic. Pričela se je tekma teric, kateri so sledili vsi z največjim zanimanjem. Največ točk si je priborila Marija A v b a r. — Vraga, kam pa tako letiš? — Zena je padla v nezavest, pa moram hitro... — Kam, v lekarno? — Ah, kaj! V modni salon... tabor še naš znani savezni vaditelj br. Rafko Ban, ki je prav pridno vadil naše tečajnike v prostih vajah. Delo, ki se v tečaju vrsti dnevno, je določeno s posebnim programom. Tečajniki vstajajo zjutraj ob šestih. Svečano se dvigne na drog državna zastava sredi taborišča, ki tako plapola do mraka ko se ista zopet svečano sname. Pri tej priliki tečajniki pojo. Po tem svečanem delu sledi zajtrk, nato predavanje, telovadba, malica, lahka atletika in drugo. Po opoldanskem kosilu je do 4. popoldne odmor in kopanje v bistri Savinji. Nato zopet sledi malica, petje, praktični nastopi v vodstvu oddelkov in vrst, igre, odbojka, orodna telovadba in dr. Ob 7. konča resno delo in trobentač daje znak za zbor in za dnevno povelje. Vse se zbere na prostornem tabornem dvorišču, kjer vodja šole prečita dnevno povelje. Določi se dežurni, nočna straža, kuhinjski pomočniki in drugo. Dežurni vžge ogenj, br. vodja pozdravi vse tečajnike in tudi mnoge sosede z Zdravo! Sledi kratko predavanje br. vodje nato tečajniki stoje zapojejo pesem »Le naprej brez miru...« Sedaj dobijo besedo tečajniki, ki seveda na to komaj čakajo. Razni komični nastopi tečajnikov so kaj posrečeni. Ob 9. se zabava konča. Vse je tiho, na vsakem koncu taborišča opaziš le dva stražarja s puško na rami, ki stražita tabor. Po eno uro in pol traja njih služba in nato prideta na v^t^0j£0u ga dva. Kakor pri vojakih se naa 2 že sedaj urijo tudi v stražarski ^ »loziriko in odzivom«. V vodstven ^ toru pa je vsak večer zbrano vo . ^ taborni seji. Tukaj se natančne]^.^ program za naslednji dan. ^ *L,j glas noč in zjutraj ob 6. uri spet zad^J trobente. Prične se novo delo strogo po urniku. - f V tabor prihajajo redno tudi o ' ;j tabor je prišel na obisk br. P°‘k ^ komandant 39. pešpolka v Celju Z- .^j dalje podpolkovnik Hrastnik in 0 ^pri* major br. Vindakijevič. Iz LjubIjan • ^ šel na obisk generalštabih save*® Mihailovič. Iz Beograda pa bn ^ načelnik dr. Pihler in zastopnik^^ ga prosvetnega odbora br. Atat* j 3: u- *npni .. belnrk Tone in sestra župna Gruden Mirka. Pred koncem tega va< Tabor je obiskal tudi br. župni ^ Jože Smertnik, br. župni so tečajniki polagali društvene va izpite. Tako prihajajo iz naše Jš gozdne šole novi delavci, novi v»| naših društev. Tečaj naraščaja in članstva J®-|jo-11. t. m. ali je že isti dan Pr>SI^e[e s® kolski tabor četa naših sester, bodo prav tako v tritedenskem^^ skem tečaju pripravljale za nove^^ ce po naših društvih. Žensko * a Jr vodi sestra župna podnaeeltiic* ^ yk vančeva, načelnica je sestra MlJT1 jr kova, ki ji pomaga v tehničnem vezna vaditeljica sestra Tončka . p jeva. ToP* ^ MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 oar. nalmanlSa •' jj, oglase le din 8.— Dražbe, orekllcl. dopisovanja In ienitovanlskl oglasi din l.— D0-.,.5ol »' (sjj znesek za te oglase ie din 10—. Debelo tiskane besede se računajo dvolno. V* o»i|J2r Z* enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročim-vposlati v pismu sknpaj z naročilom ali oa oo poštni poloJnici na čekovni račun sl-pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Rasno LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul. 6. 7710—1 »KAVALIR« se odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«, Gosposka 28. 8152—1 Prima ESTRAGON-K1S za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olle za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 8154—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce, posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnicl »MARA«, Koroška cesta 26. 7888—1 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. šterbal. Meljska 2 — Trg svobode 6. 8448—1 ELEKTROINŠTALACI1E novih stavb, popravila vseh vrst aparatov izvršuie po kon kurenčnih cenah. Elektro-Sl-nič, Meljska c. 1. 8465—1 MIZARSKE STROJE kupim takoj. Jože Lipai, Jurčičeva 6. 8523—1 Prodam STAVBIŠČA poceni na prodaj. Vprašaj Po brežje, Sokolska 23. 8520—4 PSIČKE mlado špitzeljne, prodani- — Poljska 5, Nova vas. 8535—4 RABLJENO POHIŠTVO na r:odaj. Naslov upravi. 8549—4 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE oddam in eno sobo v Mejni ul. 22. 8519—5 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Ljubljanska 42. 8526—5 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda s 1. ok tobrom za Rapidom. Poizve se Pobrežje, Zrkovska 33. 8527—5 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda za dve osebi. Taborska 22, dvorišče. 8533—5 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda s 1. ok tobrom v bližini gl. kolodvora. Vprašati Aleksandrova c. 67a-I, levo. 8534—5 Odda se KLETNO STANOVANJE \ Tirntrjevt '2 za 75u din Vprašati pri hišniku. Aleksan drova 3. 8539—5 Stanovanje išče DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v okolici Maribora iščem pod ponudbo »Vesten plačnik« na upravo »Večernika«. 8531—6 Sobo odda LEPA SOBA se odda enemu ali dvema gospodoma. Vpraša se čevljarstvo Jelen, Erjavčeva ulica, Studenci. 8522—7 Oddam LEPO PRAZNO SOBO Vprašati Slovenska 20 v trgo vini. 8528—7 SREDNJEŠOLKO sprejmem v celotno oskrbo. Naslov v upravi. 8530—7 IŠČEM SOSTANOVALKO pripravno za uradnico ali dijakinjo s souporabo kopalnice in glasovirja. Tyrševa ul. 24. pritličje desno. 8514—7 I OPREMLJENA SOBA za 2 penzionista. Betnavska c. 23, Kaušek, najemnik. 8536—7 Službo dobi waammmtnmaarwmaavammmaam DOBRA KUHARICA katera bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, se spre] me k mali družini. Bergant, A!eksandrova c 26. 8521—9 za vse se ul. 8-1, Službo služkinja m* Je išče G& ^ m SLUŽBO šofer. tre&bfjl tudi kavcije.,, 850^ upravo pod »5°Kri > DoP1 ji. MLAD želi intimnega 5^- spodično ali n* V* do 35 let. Ponuffsunili vo pod »Prikupi12 - J Kadar denar poP® ,K sladu o zakaj t» s® po^po^V ročlti blago P ^ Ako blago-k' 9 uStr« ,i mo poslali, bgnlaH1 Vam 9a. .tfi, vrnemo denar I 0 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d ne vračajo, — Uredništvo in up.rava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon , predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku uredništvu štev. 25-67. in uprave štev. 28-67., — Poštni čekovni f#*ul . RokoP'V Štev-