8. FEBRUARJA OB 18. URI NA BRDU
Slovenski kulturni praznik v naši občini
Pesnik Tone Pavček je o branju Prešernove poezije v uvodu v njegove Sonete nesreče zapisal: »... v ta strnjeni zaključni krog ne stopiš, tu ni kaj premakniti - ostane le sprejemanje, jemanje svetlobe iz te luči, kolikor smo je pač zmožni sprejeti, dojeti. In kajpak: za pravo branje, ki je hkrati tudi pravo dojemanje, nam manjka prave pismenosti; najbrž naša pismenost ni tista, ki bi nam omogočila, da bi pesem brali tako, kot jo je pesnik v spoznanju brezna pred seboj in časa -hudega rablja- napisal. Ne, te Prešemove veliči-ne in globine doživetja življenja ječe - žal ali hvala bogu - ne zmoremo. Moramo pa s Prešer-novo pomočjo, z močjo njegovih sonetov priti bliže svoji in večni resnici življenja, k spoznanju tudi o temnih silah, ki ga ravnajo, o sovražni sreči, ki pfc-koijc ceio mcgočen hrast.. .<.
8. februarja se spominjamo smrti. Ves sloven-ski svet se spominja, da je umrl pesnik, da je utnrl človek, ki nas je posredno konstituiral kot kultur-ni narod. Umrl je pesnik nerazumljen, z neiztroh-njenim srcem - neizpet, človek, ki je bil na robu socialnega vpliva in moči. Umrl je reven s svež-njem popisanega papirja. Večji del tega popisa-nega papirja so roke zanesenih sovražnikov svo-bodnega duha n misli vrgle na ogenj. V kolikorse torej ni spemenil v dim in meglo nad slovenskimi možvarami, je prav ta tenek sveženj popisanega papirja predstavljal zlato podlago za ekonomijo slovenskega duha. Ti popisani kosi papirja so valuta na evropskem trgu duha, nisose pa dali vnovčiti za vstop v družbo oblasti in moči, ki ji je pripadala Julija Primc. Neuslišano rotenje v obli-ki besednih virtuoznosti, ki so jim kos le najkul-turnejši evropski narodi, niso le izraz pesnikove erotike, ampak posredno trkajo na vrata moči in vpliva, kamor vedo, da sodijo. Ta vrata so pesni-ku ostala zaprta.
Priznanja knjižničarjem
V občini Ljubljana Vič Rudnik združujemo Prešernovo pesniško besedo s široko kulturoo , ustvaijalnostjo. Slovenski kulturni praznik je hkrati dan knjižničarjev; ne smemo namreč poza-biti, da je poleg matične knjižnice Prežihov Vo-ranc - še deset amaterskih knjižnic, ki jih vodijo voluntaristi: Nevenka ŽITKO na Brezovici, Ma-rinka GRADADOLNIK v Horjulu. Valentina PLEŠKO v Kozarjah, Liljana LOZEJ v Notra-njih goricah, Otilija MURTEZANOVIČ v Pol-hovem gradcu, Veronika SUSMAN.v Podpeči, Angelca PUH v Robu, Tončka GRAT na Škoflji-ci, Ivanka KAVČIČ na Šentjoštu in Marija PUR-KART v Velikih Laščah. Prešemov dan je hkrati njihov dan. Letos se bodo v petek, 8. februarja ob 18. uri zbrali v Domu družbenih organizacij na Brdu, kjer bodo bližnja kulturna društva pripra-vila kulturni program.
. Po uvodnih besedah, ki jih bosta prispevala predsednik KK SZDL Brdo Anton Golob in predsednica OK ZSMS Darja Erhatič, bodo Prešernovo pesniško besedo predstavili igralci KUD Svoboda Brdo Vrhovci: Mojca Černe, Maj-da Šajn in Miran Arh, ženski prevski zbor bo vodila Tatjana Požar; z vodjo Sašom Galetom bo nastopila folklorna skpina KUD Dobrova, ki le-tos praznuje 20. letnico delovanja - predstavili se bodo s Primorskimi plesi, ki jih naše skupine še niso plesale; zborovodja Venčeslav Zadravec bo dirigiral mešanemu zboru KUD Dobrova, pro-svetno društvo Horjul pa se bo z igralci Janezom Čeponom, Janitom Zamejcem, Joži Čepon in Francom Bozovičarjem ter režiserjem Francitom Končanom predstavilo z veseloigro R. Anderso-na »Veš, da te ne slišim, če teče voda«. Naslov igre naj ne bi bil naš odgovor pesniku!         JOŠ