; Iifued Mr « Sudun ud PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrednlAki la uprernlikl Mil 8. UwwUU A v«. OfftM of Publication: MIT South Lewadale Ato. Tolo phono. Eeekwell 4104 Ero—YEAR XXPL Com Ilota Ja 96.00 January 1«. IMS. «I tka paat-offio« Um Am of Ookimi oi Ka roh t. im. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, e. FEBRUARJA (FER 6), 1936 8ubecrlptlea »6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 26 A cooptante far »ailtas at cpeetal rate of postage provided for la eecttoa 1101. Act of Oct. I. HIT, euthorised oa Jane 14. 1*10 Italija razglaša nove grožnje I ekonomskim sankcijam Lige Vrhovni fašistični svet svari pred posledicami bojkotne akcije. Abesinska vlada naznanila veliko zmago na južni fronti. Italijanske čete oo se morale umakniti po bitki, v kateri je pad* lo 1700 fašističnih miličnikov. Velika Britanija oborožuje Grčijo Rim, 5. febr. — Italija je vče-aj preko fašističnega vrhovne-a sveta napovedala boj državam, ki so se izrekle za poostri- «v bojkotpe akcije, da tako u-itavijo Mussolinijevo vojno v Afriki. Na seji fašističnega sveta je )il «prejet nov bojni program, oda detajli tega programa ni-k> bili objavljeni. S tem v zve-so opazovalci situacije po-lovno opozorili svet na nedav-10 Mussolinijevo izjavo v listu Topolo d'Italia", v kateri je >oudaril, "da sankcije pomeni-blokado, ki bo končno rezul-irala v svetovni vojni." Seja vrhovnega fašističnega iveta, ki je trajala nad dve uri, ie je vršila po sestanku članov >brambne komisije. Ti so izjavili, da je Italija pravilno po-topala, ko je odklonila franco-iko-angleški predlog glede kon-anja sovražnosti v vzhodni Afriki. Uradni komunike, ki je bil ibjavljen po seji fašističnega iveta, omenja nedavne zmage 105,000 delavcev zastavica v New Yorku V Pekin, 111., kličejo državno milico New York, 5. febr. — Oblačilni delavci, 106,000 do 160,000 po številu, spadajoči k International Ladies' Garment Workers uniji, zastavkajo v petek. Tako je naznanil sinoči David Dubinsky, predsednik unije. Okrog 8800 tovarn za izdelovanje ženske oble* ke v newyorškem mestu je prizadetih. Pogajanja glede mezd in delovnih pogojev so v teku že tri mesece, a brez kakšnega uspeha. Včeraj je zastavkalo čez 20,-000 klobučarskih delavcev, toda Sričakuje se hitra poravnava, trojk 20,000 nameščencev v newyorških nebotičnikih, ki je bil napovedan že v pondeljek, odlagajo od dneva do dneva na pritisk župsna La Guardije, ki noče odnehati z novimi in novimi kon- Afriki kot prominentne in od- ferencami. očilne faktorje v nadaljnjem ■azvoju situacije. Fašistični svet je razpravljal ikega ljudstva, ki jo kaže po reh mesecih ekonomskega obešanja. Diktator Mussolini je mel dolg govor pred člani fa-ističnega sveta, nakar je fi-ančni minister predložil na-lednjo resolucijo, ki je bila sočasno odobrena: Vrhovni fašistični svet je po efetanju problema zunanje tr-fovine v skladju s fašističnimi oktrinami v obstoječih okolno-tih uvidel potrebo vladnega eguliranja te trgovine v inte-esu italijanskega naroda in se e odločil za direktno kontrolo v mislu načel stanovske države." AddiH Ababa, 5. febr. — Nepo-rjeno poročilo, ki je bilo tukaj »bjavljeno, javlja veliko zmago besinskih čet na južni fronti. 700 Italijanov Je padlo v bitki, je sledila prodiranju faši-tične armade proti Addia Aba-•i Motorizirane kolone faši-tične milice so bile vržene na« »J in abesinska armada pod fcveljništvom Dedjazmača Ma-oda, governerja province Bale, Pekin, III., 6. febr. — Generalna stavka, v kateri je udeleženih 31 lokalnih unij z okrog 8000 udi o notranjem položaju in delavci, je včeraj — prvi dan —->oyeličovoš ..flrinonwt ihîlMeft» [arfan» potekla. Serif je seveda brzojavil governerju Homerju, naj pošlje milico in v Peoriji, 10 milj od tu, je vojaštvo že pripravljena Delegatje stavkujočih unij so ainoči zborovali, niso pa še zaključili, da pozovejo v stavko tudi rudarje In delavce v tovarni koruznih produktov. Namen splošne stavke je, da pomaga do zmage delavcem v Žga-njarski tovarni, ki stavkajo že več tednov. Amerika v pesteh strahovitega mraza j Arktična zima ima trajati več dni Chicago, 5. febr. — Dva tedna že traja, z izjemo dveh ali treh dni, arktična zima z mrazom pod ničlo po državah centralnega in severnega zapada, segajoča daleč na vzhod In daleč na jug. Včeraj _________ ______ je divjal snežen vihar, najhujši po bitki zasegla 70 Italijan-iv zadnjih 20 letih, po Mlnneso- kih strojnic, tri topove in veko zalogo živil in municije. Abesinska vlada je objavila omunike, v katerem pravi, da ufcenjstvo cvete v italijanski-»» kolonijima Eritreji in Tri-olitanijl, zaeno pa zanikuje tslijanska poročila o velikih matfah na Južni fronti. Atene. 5. febr. — Tu je bilo i«»/.nanjeno, da bo Velika Bri-onija poslala vojaške letalce In < liko število letal na Grško, če » izbruhnila vojna kot poele-cs pogodbe med Anglijo in i jo, ki je bila sklenjena kma-potem, ko Je kralj Jurij za-lel grAki prestol. Sirijo se 'di govorice, ds bodo london-ki bankirji, ki so sodelovali v lam panji za resta vri ran je morije na Grškem, dali veliko "jno posojilo Grčiji, toda te ovorice še niso bile potrjene. milijonov prebival-cev v Zdrui. dr lavah Waahjn^ton, D. C. — Biro za rt-ko štetje Je te dni poročali. Í* biki na Umeljp domneva--21.000 prebivalca v Is I? ti, Michiganu In Wisconsinu, ki je deloma In ponekod popolnoma paraliziral železniški in avtni promet, danes je pa temperatura padla po vseh teh državah in centralnem zapadu daleč pod ničlo. V Chicagu je bilo 11 pod ničlo (Fahrenheit) danes zjutraj. Vremenski urad pravi, da Jutri in v petek ne bo nič bolje, pač pa slabit — živo srebro morda pade do 20 pod ničlo. Nevarnost, da zmanjka premoga, postane akutna v prihodnjih petih aH šestih dneh. Clke-ške rezerve premoga, ki bi zadostovale sa normalno zimo, so Že globoko izčrpane in dasi rudarji v Illinoisu in Indisni delajo s polno paro» ne bodo mogli toliko produclrati kolikor ljudje poku-rijo v tej strašni zimi. Klic po varčevanju kuriva prihaja s vseh strani. Cikašks javne šole so I-mele v torek še 8000 ton premo-ga v založi, pokurijo ga pa dnevno 1800 ton. Domače vesti Sola za brezposelne Chicago. — Relifna administracija je organizirala šolske tečaje za brezposelne in druge delavce, ki se hočejo predvsem vaditi v angleščini. Med nastavljenimi učitelji je tudi naš znani Simon Trojar, ki bo poučeval angleščino in ameriško zgodovino. Za te učne tečaje, ki nič ne stanejo, se lahko vsakdo priglasi. Glede prostorov in učnih ur bo od časa do časa naznanjeno v naših listih. Slovenski grob na Dunaju Cleveland. — Br. Ludvik Med-vešek, dolgoletni tajnik društva Naprej št. 6 SNPJ, je zadnje dni prejel žalostno novico, da je na Dunaju v Avstriji umrla njegova draga mati Margareta Med-vešek v lepi starosti 84 let. Po-kojnica je živela na Dunaju 20 let in sicer pri svoji hčeri Berti Žepke. Na Dunaju zapušča še eno hčer Fany Cerny ter vnukinjo Ivico omoženo Latzin. V Jugoslaviji zapušča sina Alberta, odvetniškega pisarnovpdjo v Celju na Štajerskem, drugega sina pa v Clevelandu. Nadaljnje podrobnosti o umrlem rojaku Roundup, Mont. — Pokojni Louis Vidic, ki je bil 1.1, m. ubit v premogovniku Roundup Coal Co. No. 3, je bil doma iz Reč j a pri Grosupljem na Dolenjskem. Italijanska intrige izzvale protest Francija obdolžila fašiste, da podpirajo revplto v Siriji Pariz, 6. febr. — Francoaka vlada je naslovila odločen protest Italiji, v katerem žigoaa fašistične intrige v Siriji, ki so odgovorne za revolto v tej deželi, nad katero ima Francija mandat. Protest je bil poslan po konferenci med Chambrunom, francoskim poslanikom v Rimu, in F. Suvichem, italijanskim pod-ministrom sa zunanje zadeve, v smislu instrukpij, ki jih je Chambrun prejel od francoskega zunanjega mfristra Flandi-na. Francoski poslanik je zaeno opozoril italijanskega državnika na politično agitacijo dijakov v latinski četrti Pariza, ki je tudi posodica Mussoli-nijeve propagando. Francoski protest Je v prvi vrsti naperjen proti aktivnostim italijanske radiopostaje v Bariju, ki dnevno razširja revolucionarno propagando in podžiga prebivalstvo v Siriji, naj se iznebi jarma francoskega imperializma. Ta propaganda, naglaša francoska vlada, je v glavnem odgovorna za krvave vataje v Damasku in Aleppi. Nacionalisti v Siriji, ki ima-jo podporo pri Mussolini je vih fašističnih agentih, zahtevajo sklicanje parlamenta in vzpostavitev ustave iz 1. 1928, da bo Sirija postala nsodvisna republika. Dalje zahtevajo preklic koncesij, ki so bile podeljene zunanjim Industrijskim interesom, svobodo tiska in sborova- kapitalisti na povedali vojno rooseveltu Obramba federalne ustave bojno geslo NAZAJ V~HOOVRO-VE ČASE! Poleg žene, dveh sinov in dveh, _ hčera zapušča tudi tri sestre, Tn ** osvobodifmr političnih Združenih drtevah v preteklem letu. To znači 4.744.000 prirastka od zadnjega oficietnega štetja v letu 1980. „ . sicer eno v Hamiltonu, Mont., drugo v Portlandu, Ore., in tretjo v starem kraju. Bil je Član društva 700 SNPJ. Velilcs nesreča rojaka(?) v Kanadi Lemberg, S as k.—Joseph Jošt, farmar, je 8. februarja zgorel s svojimi petimi otroki vred v svoji farmski hiši, katero je uničil ogenj. Sesti otrok, hčerka, je edini od družine ostal živ, ko je skočil iz goreče hiše in v silnem mrazu pod ničlo tekel bos po snegu ln ledu k sosedom po pomoč, katera jo pa bila prepozna. Nov grob v starem kraju , West All i s, Wis. — Josephine Krivitz, žena tukajšnjega pionirja Fr. Krivitza, je prejela žalostno vest, da je 8. jsnusrjs v Kostanjevici na Dolenjskem umrl njen oče Jožef Suban v starosti 80 let. Pokojnik je bil vdovec in zapušča v Ameriki dva sinova, in sicer znanega slovenskega cvetličarja Louisa Subana v Milwaukee ju in njegovega brata Joe Subena ter dve hčeri, Josephine Krivic in Ella Fost?ro, v starem kraju pa dva sinova in dve hčeri. jetnikov, ki so biii vrženi v čo. je- Velika armada še vedno na relifni listi Washlngton, D. C. — Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, jO na konferenci s senatorji izjavil, da je še vedno velika armada brezposelnih odvisna od federalne podpore. Največje število — 20,000,000 — je bilo doseženo v januarju preteklega leta, toda breme se nI dosti zmanjšalo v zadnjih mesecih. Za okrog milijon 'neuposljlvih' družinskih glavarjev sedsj skr-be državne ln okrajne vlade. Po Hopklnsovi izjavi bo morala federalna vlada potrošiti nad dve milijardi dolarjev za oskrbo brezposelnih v prihodnjem fiskalnem letu. Debata o townsendis-mu v javni knjitnici Chicago. — V Tomanovi podružnici čikaške javne knjižnice, ogel 27. ulice in Crawford ave., bo 7. februarja ob 8: lß zve- New York. — Na nedavnem zborovanju Zveze ameriških tovarnarjev so govorniki silovito napadali Rooseveltove reforme, smešili zakon obnove, farmski zakon AAA in poveličevali federalno vrhovno sodišče, ki ju je ubilo. Zahtevali so uničenje Guf-feyjevegs zakona, federalne kontrole produkcije premoga ln Wagnerjevega delavskega razsodišča. Pred zaključkom konvencije so napovedali odprto vojno Rooseveltovi administraciji. Krog sovražnikov "newdool-skih" reform se je od tistega 6o-sa povečal. Ameriška trgovska zbornica, Zveza ataeriških ban« kirjev in Ameriška odvetniško zbornica so sedaj v ofenzivi. A-meriška lige svobode, ki ji na-Čelujejo Kaskob, Smith, Davia ln člani Du Pontove munlcljake dinastije, se je spustila v boj pod pretvezo obrambe federalne u-stave, ki jo hočejo raztrgati Roo-seveltovi "komunistl/' ï Namesto da bi bil velebisnls hvaležen Rooseveltu, ki ga je rešil) ko se je nahajal na robu poloma, ga sedaj napada. On vodi boj proti milijonom delavcem in farmarjem, ki so revoltlrall 1. 1932 proti nadvladi Wall stree-. ta in mednarodnih bankirjev. Velebiznis sili nszaj v dobo ži levega individualisme, v dobo HbovrovT sdmlnlstracije, Ito ni nihče vmešaval v njegove sk-tivnosti, ko je morsl finančni magnat Morgan plačevati dohod-ninaki davek Veliki Britaniji, s niti cents Ameriki. To jo bila dobs rszlsščcnjs farmarjev ln ko so milijoni brezposelnih tovsll brezupno po ulicah ameriških mest. Zamorski kongres v Chicagu Chicago. — Dostojne mesde in odprava diskriminacij, da bodo lahko zamorci postali čls ni delavskih unij, bodo polsg drugih vprsšsnj ns rošetu splošnega zamorskega kongresa, ki bo otvoril svoje zborovanje v tem mestu 14. februarja, na obletnico rojstva Fredericks Douglssss, ki se je boril sa od pravo suženjstva pred civilno vojno. Vse zamorske organizacije in nekatere druge bodo za-stopsne na tem zborovanju, Ubil «a je židovski di-jak iz Jugoslavije Davoe, Švica, 5. febr. — WiU heim Guatloff, 41-letni bojeviti vodja nemških nacijev v Švici, je bil včeraj ustreljen v svojem stanovanju. David Frankfurter, Šidovaki medicinski Študent, o katerem pravijo, da je iz Jugo-slavije, je prišel v Gustloffovo stanovanje In izstrelil vanj pet krogel iS revolverja. Bil je na mestu mrtev. Dijak je star 26 let. Frankfurter je takoj po umoru pobegni), toda kasneje se je sam prijavil policiji in povedal, da Je prišel v Davoa ii Bema nalašč zato, da ubije Gustloffa is maščevanja, ker naciji v Nemčiji terorizirajo in ubijajo Žide. Guatloff, intelektualec in doma it Mecklenburgs, je prišel v Švico leta 1988 i n začel organizirati Racije med šyicarakimi Nemci. Bil je aelo agresiven in zadnja leta je iuval več Incidentov. An-tlfašlstl v Švici so neprenehoma zahtevali, naj ga švicarska vlads de.portlrs, a bres uspeha. Berlin, 5. febr.—Nscljskl tisk v Nemčiji Je silno rszksčen zaradi umora Wilhslma Gustloffa In zahteva od Avlce ekaemplarno kasen sa morilca. Pričakuje ae novo persekutlranje Židov v Nemčiji. Hitler je oesbno brzojavil sožalje vdovi ustreljenega "firerja" v Svlcl, čtr razprava o Townsendovem pokojninskem načrtu. Debatirala busts Jsmes O. Monroe so načrt in Harry Yaris proti načrtu. Vstop je vsakemu prost. Nacijski 'firer' v Švici ustreljen g Hoffman si je na prtil težkonal$go Umor Lindberghovega otroka še vedno misteri j Trenton, N. J., 8. febr. — Po štirih letih ugrsbljenjs In umora Lindberghovega otroka še niso pojssnjeine vae okolnostl zločina, Aeprsv Je bil Bruno Richsrd Hsuptmsnn spoznsn ss krivega ln obsojen v smrt ns elsktrlčnsm stolu kot morllsc otroks. Izgleda, ds bo ostsl zločin ns-pojssnjenf sko ne bo državns policija, lcl je na ukaz guvernerja Hoffmsna obnovila preiskavo, odkrila nove evidence ali ps dobils lsjsvo od Hsupt-manna v zadnjem momentu, ko bo stal v senci električnega stola, ds js imel pomsgsčs. Governsr Hoffmsn hoče rešiti zagonetko, a nima posebnih uspehov, ker mu povsod stavijo vellksnske ovire. Generslnl državni pravdnik, ki js vodil pro-sekucljo proti Hsuptmsnnu, načelnik državne policije In druge avtoritet«, nočejo nuditi governerju kooperacije. (»lavno vprašanje je, ali Je Imel Hauptmann pomagače. Go-verner Je prepričan, da Hauptmann sam ni mogel izvršiti zločina. (iovernerjev zaupnik Je detektiv Kili« Parkar v Hur-llngtonu, ki Je prepričan, da Hauptmann ni umoril otroka, pač pa ja Imel ivase z ugrabitelji, ki so mu tudi Izročili od-kupninski denar. "FatlierM Jamea Cms (dragi od leve «treni) podpiral To* nacedov penzijsfcl načrt. Plitehsrghs. nedavno naznanil. Dubinsky zagovarja industrijski unionizem Nrw York.—«David Dubinsky. predsednik International Ladiea' («arment Workers unije, Je izjavil, da vsaka unija, včlanjena v Ameriški delsvski federariji. em» agitiratl za industrijski u-nionizem in nihč«* JI né m<»re zanikati te pravice. DuMneky je . član eksekutive ADK, ki je na avojl seji v Miamiju, Ma., za-I htevala razpust Odbora za industrijsko organiziranje d«»lav-' ! rev, ki gs tvorijo pr*d»«dnikl o-.«mih m«dnsrodnih unij. On J% "^J bil edini m»d člani rkeakutivs, k ds b(i je glasmel proti odloku glede rszpuatitve otnenjenegs odbora. Tonipi. rudarska unua 0 vztrajala v svojem boju Vprašanje delavske stranke potisnjeno v ozadje RADIJSKA KAM-PANJA Washington, D. C. — (FP) — "Čimprej pretrgamo stike i A-merlško delavsko federacijo, tem bolje bo sa nas," je dejal Phillip Murray, podpredsednik rudarske unije UMWA, na konvenciji te organizacije in delegatje so mu nsvdušeno aplavdlrall, 'Ta korak Je potreben," je nadaljeval Murray4'ksr je ekaeku-tlva ADF na avhji seji v Mla-mlju, Fla., odločno povedala, da ne bo sodelovala s nami v kampanji, da se organislrs delavce v industrijah maane produkcije v Industrijskih unijsh ln je tudi obsodila predsednike osmih mednarodnih unij, ki tvorijo odbor sa Industrijsko orgsnizlranje delavcev." Namignjeno je bilo, da bodo člani teh mednsrodnlh unij prenehali plačevati prispevke federaciji, če ne bo prekllcsls svojega odloke glede raspuatltve odbora za Industrijsko organlilra-nje delavcev. Te b! bil prelom s federacijo, ki avtomstlčno Izključi vsako unijo, ki ne prispeva svojags delete v blagajno ADF. Delegatje so soglasno odobrili priporočilo konvenčnega odsska, da unijo financira kampanje po radiu. Predsednik Lewis noj pojasni amsrlšklm delavcem načela industrijskega uulonlsmo, oared! katerih je prišlo do sporo med voditelji Ameriške delavsko federselje ln zsgovornlkl Industrijskih unij. Olanl odseka so naglasi!!, ds Je vprašanje Industrijskega unionisms vitalnega pomens za ameriško delsvstvo ln izrekli obžalovanje, "ker ga Ar merlška delavska federacija kot takegs noče prisnstl." Vprsšsnjs sodelovanja rudarske unije pri organiziranju de-Isvske strsnke Je bilo položeno ns polico, odobreno pe je blip, poročita Izvršnih urednikov unije, v katerem so hvalili Roosevolto-vo administracijo. To Js dalo povod govoricam, da bodo Iodplrsll Koossvelts v predsedniški ksmpanjl, V zadnji ksmpanjl Je Lewis agltiral za [ionovno izvolitev Hoovra. Policijski načelnik obtožen umora Vodja drhalske grupe izvršil samomor Tempa. Ma. — (KP) — Vela-porota je obtožila bivšega poli-cijskfgs načelnika K, G. Titta-wortha sodelovanja z drhsljo, ki Je umorile Joseph Mhoemakerjs In silovito pretepla dva druga voditelja brezpoeelnlh delavcev. Poleg Tittawortha Je bilo ž« prej obtoženih umora večja število drhali, prominentnlh trgovcev in klanovcev, ki so zadnje meeece terorizirali delavske voditelje in prebivalatvo. Samomor Roberta P, Karla-sa, vodje drhaUke skupine, Je ustvaril novo senzacijo. Fariss Jo imel ozke stike s Tittswor-thom in drugimi mestnimi u-radnikl in tu «*—' áfjcutvfu fal êiZZ. JZt** UM+ UMrv^ »» »4M «J»to. W 'XfcJZZ MauMr^U. •««* A* rtor*m. plm. X«..-"»« »• rtlL'r"™ M M«« Mlf «kN ■ hr Natte» « IM. Ur N H» • l'UOSVETA IIM M S» U«^ A»», Chtemt». niu-4. MBMHC* or TRK ICOEEATKD PI 138 Politični jetniki v Jugoslaviji in — Rusiji Iz Clevelands smo prejeli okrožnico s prošnjo. da jo priobčimo. Okrožnica je naslovljena na slovenska, hrvafika in srbska podporna, politična in kulturna društva v Ohiu s pozivom, naj ta društva poAljejo delegate na konferenco, ki se ima vršiti v Clevelandu 23. februarja v prid akciji za amnestijo političnih jetnikov v Jugoslaviji. Vsa ta akcija se vrši po navodilih "Patronatskega odbora" v Pa- ri Na omenjeni okrožnici so podpisani Vatro Grill, Louis Zorko, P. Margetlč, John Clčič, msgr. M. G. Domladovac, Fr. Sneller, Janko Kovač in M. S. Djakovic. Nase stališče glede amnestije v Jugoslaviji je znano. Nič ne bo škodilo, če to naše stališče ponovno razodcnemo. Mi smo za popolno amnestijo vseh političnih jetnikov {komunistov, socialistov in nacionalistov) v Jugoslaviji. Se več. Mi smo tudi za popolno demokracijo in popolne civilne hvo- mokracijo, za civilne svooodsčlne srtlo zato, ker vemo, da bi prenapeti nacionalisti in pol-faftisti na Hrvaškem, ki ao danes v zaporu, takoj napolnili ječe z novimi političnimi žrtvami čim bi prišli na oblast; isto bi storili komunisti. Mi smo {«krtno za amnestijo in smo pripravljeni sodelovati z vsako iskreno akcijo za dosego prave demokracije v Jugoslaviji, če vidimo, da je taka akcija sama ( samostojne hrvaAke države. Njegov je dr. ' " ' ' ' Glasovi iz naselbin Zanimive beležke in starokrajskih sotrudnijcov, končno pa podatke o jugoslovanskih podpornih organizacijah. To delo je dalo uredniau gotovo mnogo truda, a stvar ima tudi trajno vrednost. Ni mogoče, da bi vse, kar je v koledarju,, Omenjal, j« pa vsak prispevek tako zauimiv, da je vred€n, da «e Ameriški družinaki koledar Cicero, III. — Utna knjiga, ki jo izdaja Jugoslovanaka delavska tiskovna družba v Chicagu pod imenom Ameriški družinski .koledar, se je tudi K to* v Cioeru in bližnjem Berwynu precej dobro razpečala. Zakaj pa tudi ne? Saj imamo med nami v Ciceru in B#ruynu kar dva sotrudnika, ki vanjo vsako leto nekaj prispevata. Lipa in zelo pomenljiva je naslovna pesem Katke Zupančičeve .. H„„vt4J ... - "Kaj smo?" To ni stvar, ki, Vedel *m, da v .sedanjih razme-l k„nja „da S€'kar itene ruši. prebkeya izl>egavanja in jamčimo vam, da ga — sr f»<*sl« Hodimo iskreni in (MiAiciii in žahtevajmo svobodo političnih jetnikov in demokracijo ne samo v Jugotlanjl. Italiji, Nemci)1, Avstriji, Bolgariji, iiumuniji in Poljski, temveč tudi v sovjetski Rusiji! (m* je že! In ko bomo vi* d« II demokracijo in svobodo tudi v Kn*iji, tedaj pojdemo tudi m,i » komunj«ti v enotno . front«' in povsoda kamnf bo ireba—J"*r/ pa nt! eno niso obupali in se pod smrtno nevarnostjo borijo naprej za bulico človeško družbo, za aocla- llzem I Zelo zanimiv je spis Angela Cerkvenika "Antisemitizem". V tem lahko sprevlditc, da preganjanje ali celo uničenje Judov še ne pomeni boljših gospodarskih razmer. Kajti v trgovini nI raz- moči, ki jo tudi dobi. (Jako pri poročljlvo za fante, ki bi radi I-meli dekletu in se ženili, pa iz ka-krihegikotl vzroka dekleta ne marajo zanje, da pridejo to igro pogledat). Tudi Jera Koruzova at pride potožit, da jo po trebuhu "šraufa". Ko ji doktor da navodila. kako se naj zdravi, mu ona odločno ugovarja, da se ne bo tako ravnala kot jI zapoveduje In like, naj bo Jud ali katoličan, oba I delata za dobiček. Citateljem ae g« »une s pestjo po zobeh, da mu prlporofa, da čitajo članek o po-1 polovico trb irb'Je. (Opomba pi glavju is amerišk«' industrijske Agodovinc, ki ga je napisal Tone Garden. Iz tega članka lahko raz-vidlte, da so republikanci kakor demokrat je enako odgovorni za krize in mizerijo. Frank Zaitz. urednik Proletarca. je napisal o» pls o državi mormoncev. Tam morajo biti rra lepi kraji. dim se. da je mogel "ta mali človek" toliko prestati. Ni čuda, da i je pri Proletarcu tako vztrajen ter da nam pripomore do take dobre letne.knjige. Kot delavec ima pa«v dber namen KmM Palesilae. O. — Tukajšnja mladina je sklenila, da priredi veselico v prid ponesrečenega rojaka lovca. Veselica se bo vršila v prostorih Katarine lurjav-čič v soboto 8. feb. In se bo pričela ob 7. zvečer. Vai tukajšnji in okoliški rojaki se vabijo, d» se udebiijo. kajti ta prireditev se vrši v čknečanski name«. Vlač Trobec. ra K Lmcohovemu r.j»^ dnevu Abraham Lincoln, šestnajsti nrefi^ ,| Združenih uti vse pre^™ okoli 28 milijonov parov. Vsak sicer ne v° buje dveh parov, ao pa drugi, ki kupijo n» tri jll »tiri pare čevljev, frimanjkljsj ■ po tem računu 21 milijonov parov. Kaj je posledica temu pojavu? Pač k » ljudje hodijo večinoma boai ali v «U^ Ijah. ker nimajo denarja, da bi kupili a obutev. Tako poročilo objavlja reklama za * proizvode, vendar je ga resna Bti*!«*0'' 1*7 ker meri eodalni položaj v drfavi po -r Vzrok čevljarske krize Uči deloma ^ t» t»je industrije, vendar pa v r- ' 4 znaša primanjkljaj obutve SI mili) »0() Din. Vse iskanje trupla je Mtalo doslej zaman. Med Krš-tim in Brežicami pa je zdaj nabavila Sava močno razpadlo mo-fko truplo, ki so ga fotografirali odrezali kos njegove obleke, Nto pa takoj pokopali. Ugotovili lo le, da je imel Janežič na čelu feiiko rano. | O najdbi tega trupla so obve-[tili litijske orožnike in ti Jane-[ičevo vdovo, ki je s svojimi pe-fimi otroki že izgubila vsako u-^»nje, *J Ugotovi — če je pač še mo-toče — «H je Janežič postal žr-nesreče ali roparskega umo-bi bili našli v njegovi o-Mekl kaj denarjk, ne poročajo >*; f'H Je bil morda izvršen u-hor, kažejo tudi govorice nekakih Litijčanov, češ, da so uaod-" not slišali pri litijskem mostu > ¡o na pomoč in da so videli tri 'ko na mostu. Vendar pa je M, mog.MV. ,iu J#. rano na čelu Hiil Jan« /i< v vodi. ko ga je Sa-r.o-ii« proti krškemu i>olju. in <* '« • -kI d v «mesečnega le-v vodi tako razpadla, da se p z denarjem odtrgaj Tež zdaj ugotoviti, ali gre za «rečo ali umor. Sodišče bo vse dovolilo izkopanje trupla obdukcijo. M let gledalifckera d*fa.--Le- >»baja igralec ljubljanske Josip {Dane*-Gradiš, pet najbolj simpatičnih članov naše drame, naš najboljši komik, ki je ustvaril celo vrsto vrsto tipov na našem odru. Za komične vloge, tako v burkah in komedijah, za .majhne ljudi in starčev-ske vloge nimamo boljšega igralca od njega. Hkrati je on danes prav za prav edini zastopnik prve slovenske igralske generacije, ki še še suče po naštm odru. Ob S5-letnici njegovega umetniškega dela se je vršila 17. t. m. svečana predstava, premijera dunajske vesele igre "Pesem s ceste", na kateri je prejel obilo čestitk. / Pod vlak. — Pred nekaj dnevi je vlak pri Bregu (Sevnica) povozil ponoči nekega moškega, čigar identitete doslej še niso mogli ugotoviti. Tudi še ni znano, ali gre za nesrečo ali morda za samomor brezposelnega delavca. V demonstraciji brezposelnih en stražnik ubit, eden ranjen. Izgredi v Zagrebu Dne 17. januarja je prišlo v Zagrebu spet do uličnih demonstracij, pri katerih je bil stražnik Ratajc Franc ustreljen, drugi stražnik ranjen. O dogodkih objavlja jugoslovanski tisk le poročilo zagrebške policijske u-prave. Iz tega uradnega poročila posnemamo: Dopoldne je bila na banski u-pravi velika skupina brezposelnih, ki so banu predložili spomenico, v kateri zahtevajo boljšo organizacijo podpiranja brezposelnih in preskrbo dela. Zbruni brezposelni so se po izročitvi spomenice razhajali, s.kup.ina kakih 20 brezposelnih pa je odšla proti centru mesta ter začela demonstrirati za kruh in delo. Na Preradovičevem trgu je bilo slišati iz te skupine komunistične vzklike, zato j.e tamkaj službujoči stražnik Fran Ratajc pozval demonstrante, naj se razidejo. Pri tem je nekdo od brezposelnih ustrelil in Ratajc se je težko ranjen zgrudil na tla. Demonstranti so se razbežali, morilec pa je pobegnil proti Masarykovi cesti, kjer ga je ustavil stražnik Peter Bobič, ki pa še ni vedel, kaj se je bilo zgodilo malo poprej. Ustavil je bežečega moža ter zahteval legitimacijo. Tedaj pa je neznanec spet potegnil revolver iz žepa ter ustrelil Bobiča v vrat, da se je tudi ta zgrudil. Morilec je zbežal. Kmalu nato je opazil stražnik na Kraljice Marije ulici, da se je nekdo zatekel v neko hišo^ Pozval je šoferje taksijev, naj pazijo pri vhodu, sam pa Šel v hišo. Tu je zvedel od neke stranke, da je nekdo hotel po sili v njih stanovanj,e ker pa mu ni uspelo, je šel na podstrešje. Stražnik je šel na podstrešje ter tu našel nekega moža. ki se je delal, kakor da spi. Stražnik ga je a-retiral in zvezal. Ker pri njem niso našli revolverja, a je bilo podstrešno okno odprto, so domnevali, da je morda revolver vrgel skozi okno. Sli, so isktit in res našli na sosednem vrtu revolver. iz katerega Je bilo malo poprej oddanih nekaj strelov. Ko so legitimirali moža, so u-gotovlU, da gre za znanega komunista, ki je imel že mnogokrat opravka na policiji ob raznih demonstracijah In napadih na stražnike, vendar pa policija še prikriva njegovo ime. Oba policijska stražnika so ¡odpeljali v bolnišnico, kjer pa je Ratajc kmalu nato umrl, Bobiče-va rana pa ni nevarna in bo o-kreval. Sledilo je seveda mnogo aretacij. Toliko posnemamo iz uradnega poročila o teh demonstracijah. Take lahkomiselneie je lahko opehariti r 0 pristni ciganski slepariji poročajo iz krške okolice. Tamkaj se že dalj Časa mudijo cigani, ki opravljajo kovaško in kotlarsko deLo. Pri tem cigani kaj dobro spoznavajo kmete in obrtnike ter kmalu izvedo, kdo j g tako lahkomiseln in neumen, da se da ci-j ganom cslepariti. Pa so našli tudi tamkaj nekoga, ki je tako lahkomiseln, da bi mu človek skorajda kar privoščil, če so ga o-goljufali. K temu posestniku je namreč prišel cigan in povedal tole storijo: v svojem šotoru imuni 100,000 Din v gotovini, ki pa so last vse ciganske družine. Zaklel sem se, da se tega denarja ne bom dotaknil. A zdaj bi se ga rad. Da pa ne prelomim prisege, sem pripravljen vseh teh 100 tisočakov prinessti tebi, ti pa mi daj svoje štiri tisočake, ki jih bom lahko po svoje obrnil, ker pač ne bodo tiste, o katerih sem se zaklel, da se jih ne dotaknem. Sto tisočakov torej za štiri! Posestnik je bil toliko malo pri pameti, da je videl v tem le imenitno ponudbo, ne pa potegavščine. Pa je vesel sprejel ponudbo in si je šel celo izposodit štiri tisočake in jih dal ciganu. Ponoči pa sta ta posestnik in obrtnik in cigan odšla proti ciganskemu taborišču. Tu mu je pokazal cigan kotliček samega srebrnega drobiža, ki je bil bogve kakšne sorte. Tedaj pa se je ciganov... sin prebudil, cigan je obrtnika potisnil iz šotora, češ, vrni se domov, \pa pridem pote čez kake pol ure, ko bo sin spet zaspal, sicer odkrijejo najino tatvino. In obrtnik je lahkomiseln ubogal ter odšel. Doma je čakal cigana, ki ga pa ni bilo od nikoder. Sel je nazaj v gozd in ni našel nobenega šotora več, cigani so s tisočaki pobeg nili. Obrtnik je seveda prijavil zadevo orožnikom, ki bodo cigana gotovo izsledili. Marsikomu je takle nauk kar potreben, da se mu zasvita v glavi. Tega najbr-že ne bodo več potegnil za nos. Samomor v Tivoliju. — V noči na 12. januar je izvršil neki moški samomor v ljubljanskem parku Tivoli. Zjutraj ko ga našli ob glavni promenadni custi v Tivoliju med smrekami mrtvega. Dišalo je po lizolu, zraven trupla je ležala steklenica. DoAla komisija je ugotovila, da gre za 47-let-nega preglednika živil in zavarovalnega agenta Antona Žitnika iz Šmarju-Sap na Dolenjskem. Pri njem so našli poslovilno pismo, naslovljeno na njegovo ženo. V smrt je šel pač zaradi revščine, v kateri je živel s svojo družino, ker ni imel zaslužka. Od domu je odšel že pred tednom lir žena je zaman izpruševalu za njim. Zapustil je vdovo in štiri otroke. Član opernega /bora Albin Kr-klavec je 12. jan. nenudoma u-mrL Že dalj časa je bil bolan na želodcu. V petek mu je postalo med predstavo slabi», prepeljali so ga v bolnišnico, a je bila vsaka pomoč zaman, ker mu je počil želodec. V nedeljo 12. jan. je doma umrl. M» Ogf» T A IZ PRIM0RJA Kaj se godi na jugoslovanski strani meje lz šlinneaote smo prejeli pismo, ki ga je pred nekuj tedni pisal rojak iz Notranjskega svoji sestri v Ameriki. Iz tega pisma povzemamo sledeče: "Draga mi sestra! — Že dolgo Ti nisem pisal. Nis?m imel kaj pisati. Ena in ista stara povest. Pri nus samo garamo, nimamo pa nič. Veliko utoštvo je. Cim bolj garamo, {nanj imamo. Ce pojslun v vzhodno Afriko. Poleg njegu so doslej predelali v bolniške ladje tudi parnlke "Uranla", "Te vere", "Vlenna" In *Cesarea", Skupno znaša njih tonaža okrog 70,000 Ion. Na teh 5 ladjah je 3,200 bol riiških postelj. Novi transporti vojaštva in milice. Iz Gorice jo te dni m hal svoje lastne sence. — Veš, kaj je bilo? l.'h! Ce bi tisoč let ugibala, no uga-nel. Credo poldoraslih telet, ki so se ustrelila dosti huje od naju dveh." Pokadil je pri ognju cigareto in se nato vrnil k Saxoni pod odejo. "Lep farmar bom," jo je podražil, "ko me spravi prgišče majhnih teličkov ob vso pamet. Stavim, da ne bi bila najina očeta niti z očmi trenila. Izrodili smo se, to je tisto." "Ne, ni tako," se^je uprla Saxon. "Nič se nismo izrodili. Prav tako zdrava ava, kakor le kdaj najini predniki, in vrhu tega še srečnejša od njih. L# vzgojena ava drugače, to je vse. Vse svoje življenje sva prebila v mestih. Mestni glasovi in mestne reči so nama domače, o tem, kar je na deželi* pa ničesar ne veva. Najina priprava za življenje je bila nenaravna — to je vaa resnica v orehovi lupini. Zdaj je najina naloga, da ai pridobiva naravno vzgojo. Malo še počakaj pa bova takisto trdno spala pod milim nebom, kakor sta spala tvoj oče in moj oče." 'Tega ne bova poizkušala. To je nekaj, česar sva ae že prvo noč enkrat za vselej naučila. A zdaj miruj in zaspi." Strah je bil minil, a pesek, ki je zdaj užival njuno pozornost, se jima je zdel še trji nego prej. Billy je prvi zaapal in petelini so že peli nekje v daljavi, ko je tudi Saxon zaprla oči. Pesku pa nista mogla uiti in in njiju spanje je bilo nemirno; Ko se je pokazal prvi svit, je Billy zlezel izpod odeje in zakuril, da je kar ulilo. Saxon je drgetaje zlezla k ognju. Oba sta imela u-padle oči, oba sts bila zaspana. Saxon se je prve zasmejala. Billy ae ji je čemerno pridružil, a kmalu se mu je obraz zjasnil, ko je uata-vil pogled na ročki za kavo. Neutegoma jo je pristavil k ognju. TRETJE POGLAVJE Iz Oaklanda v San Jose je itirideset milj in Saxon in Billy sta jih v treh dneh zlahkoma prehodila. Srečala nista nobenega ustrežljivega in jezavo zgovornega telefonskega delavca več, in prilike za pomeoke z ljudmi, kl so jima slučajno prlhajaTI naproti, je bilo le malo. Videla ata veliko potepuhov, ki so nosili svoje odeje zvite na hrbtu in potovali po veliki cesti na sever ati na jug; in po tem, ko je Saxon utegnila izpregovoriti z njimi, je kmalu spoznala, da so vedeli o farmaratvu le malo, največkrat pa nič. Večina jih je bila sia-bičev ali zapitih starcev in vse, kar so razumeli, je bilo delo — kje je moči dobro zaslužiti in kje so bili dobri zaslužki; a kraji, ki ao jih naštevali, ao jjfll vselej zelo oddaljeni. Nekaj je pa od njih vendarle zvedela, namreč to ,da so Uveli v okrožju, po katerem sta potovala z Biliyjem, največ "mali farmarji", ki so le malokdaj najemali delavce ln še tedaj samo Portugalce. Farmarji sami so bili neprijazni. Vozili so se mimo Billyja In Saxone, pogosto s praznimi vozovi, a nikoli ju ni nihče povabil, naj pri-sedeta, Kadar se je ponudila Saxon! prilika, da je katerega kaj vprašala, so jo radovedno ali pa kar nezaupno merili z očmi in ji dajali dvoumne ali celo norčave odgovore. "To niao Američani, da bi jih vrag," ae je hudoval Billy. "V starih časih je bil vsak z vsakomer prijazen." A Saxon se je spomnila svojega zadnjega razgovora z bratom. "Duh časa je takšen, Billy, Duh se je iz-premenil. In razen tega je to ljudstvo še preblizu. Počakaj, da prideva del j v stran od mest, pa jih bova našla bolj prijazne." "Ti tukaj ao prekleta sodrga," je porogljivo odvrnil. "Morda imajo pravico, da so takšni," se je zasmejala. "Kdo ve, če niao bili mnogi izmed stavkokazov, ki si Jih pretepel, ujihovi sinovi." (Dalle prihodnji« ) poslednjega trenutka ... še trenil ni, ko . . r •Prosim vas, nikar več o njem ne pripovedujte! Rajši me po-j ubite, strastno, strastno ... še bolj ... Še, še ..da bom pozabila!" Poljubil jo je in ji šepetal: "Ob šestih se pripeljemo v Joigny. Imam še nekaj opravkov, ti boš pa šla medtem k Petru, in potem, recimo ob devetih, pa pridi k meni v hotel. Prav ? Pogovoriva se zastran povratka." "Pridem!" V gneči na postaji jo je za hip izgubil iz oči; toda ona je čar k ala ko ubogljiv otrok in še mar ji ni bilo, da bi akušala zbežati. Gledala je, kako je s svojima služabnikoma" nadziral razkladanje prtljage. Smentano dragocene atvari so morale biti v covčegih, zakaj železničarji so , ih dvigali in polagali na voz ko zaboje z jajci. Oba "služabnika" sta bila ši-rokopleča in rdeča v obraz ko dva mesarska pomočnika. Vide-o se je, da jima oklepa obleka .ekleno mišičevje. Gospod v črnem se je počasi približal k čakajoči dami. Njeno potrpežljivo čakanje ga je skorajda ganilo. Potem sta šla v mesto. Pokazal ji je hotel, kjer bo stanoval. a Kasno, ko je že vse spalo in so ceste žje izumrle, je prišla vsa objokana. "Niso me pustili k njemu, ti prekleti psi. Toda jutri, na vse zgodaj mu moram še reči par dobrih besed." Pozneje je pa rekla: "Prosim, jutri zjutraj moram prav zgodaj od tod, za Petra, za svojega. Petra." "To je kakor nalašč, zakaj tudi jaz imam jutri na vse zgodaj opravke!" "Saj še vašega . . . vašega imena ne vem ?" "Jacquestni je ime!" "Poljubi me, Jacques!" Jean (.anion: Gospod v črnem Neki gospod, ki se Je v elegantni črni ohlo«|iod je nejevolji!« čelo in dejal: sim. dovolite mi, da se peljem z vami!" --—---- "Malo čudna prošnja, gospodična . .." , "Gospa sem, MoJ moft je v Joignyju .. . v .. . bolnišnici. In jutri bo gotovo umrl. Moram biti pri njem! Toda denarja nin)*m, le prebitega centima ne, pa aem vendar tekla na |>oatajo . . . Dejala sem si, saj bo Bog napravil čudeft ... v poslednjem hjpu. Tako sem slišala vaš pogovor . Prosim vas, dajte mi listek!" "Ne vem, če U) to llo, madame, potujem namreč po državnih o- pravkihr "Seveda bo šlo, samo če vi ho čete. Povedala vam bom rajši po naru hal j pravici. Prejle aem lagala. 8aj [oni umirajoči ni moj mož! Ne, "Pri Jupitru, kar Je res, je ne! Nekoč Je bil moj ljubček. res Rajši opravim delo s samim razumete, moj ljubček .. , pa Je Andrejem, kakor pa z vama ob*- te dolgo tega. Toda v tej teiki ma Toda mrzlici *am zlodej ni uri ga ne morem puatitl same koa Da. |»a še rel vozni listek ga. Vzemite me a seboj, proaim imamo preveč; brila« ga Imm le vas; ne bo vam žal. tioate vi* utegnil vrniti pri |xitniški bla-ldell!" gajni; Tedaj Je iwlo orokav ičetia ro Tedaj jo je gospod v črnem objel a trdim pogledom. Prijel ka prijela gospoda Za črni ro | jo je pod (tazduho in jo potegnil kav. 1'roarče se )e ing leti alo mía do dekle v rt an*-ga gospoda in milo izpregov orilo: . "Prosim vaa. nikar ne vračaj* U v osnega listka, l'rueim, pfo-lpr k m4»í — óna je pa vztreiietala ko liba na vodi. SU drugega ni dejal ko: "Poj-j diva r* Stopila ata v oddelek i razreda. O"tala sta ta ma. Gospodova spremljevalca *U srdla v drugi razred. "Vala prijatelja ne potujeta z nama?" je začudeno vprašala ona. "Nista moja prijatelja," je odgovoril on. "Razumem! Torej sta vaša služabnika." "Da. skoraj bi lahko Uko rekel." se je nasmehnil gospod. "Vi ste pač brftčačs kaklen prav visok gospod, da vas spremljata kar dva služabnika. O da! Tudi jas sem poznala nekega žlahtnega gospoda, preden aem *|>oznala Petra. Peter je namreč moj ljubček Iz Joignyja. Ta. oni žlahtni gospod namreč, vam je bil kavalir, pa še vikont povrhu, ta je kar razmetaval ti» aočake. Za (lektorja de Raguc-rola ae Je plaal in . , .H "ln Je 12. maja 11*24 umrl v Avignonu za .. "Ne, nikar ne recite T "Nu. za vratno lioleznijo. mala moja, za prav vsakdanjo ho-ieanljo. Saj ae je to tudi že kraljem in generalom zgodilo, sakaj i Ali Me le naročili Pnmveto ali bi ae kakšnemu pretkanemu Mladim*! Iknt svojemu prijatelj« kvartaču ne, ki je imel samo- ali «nrodnlku t domovine? Te Je kres prerahlo zataknjen sa pa- edini dar trajne vredmmti. kl ga aom Poznal aem ga. pa še do- se mal denar lahke pdkljete avoj-tro, i>gumei» dečko,je bil. Dolcem v domovino. Svitalo se je . . . megla, gosta megla je ležala na Joignyjem Dama je ïe odšla iz hotela in odhitela pa glavni trg. Po ulicah so se trle množice in iz sredine trga, ki so jo stražniki komaj očistili radovednih zijal, je bilo čuti žvenketanje orožja in povelja yojaštva. Naša dama je ataknila dober prostor ob vodnjaku in iz oči so ji tekle solze v potokih. Cisto podzavestno je premišljevala: "MoJ Bog, moj Bog! Torej bodo Petru res odsekali glavo? Preteto smolo imam s svojim ljubčki. Najprej vikont, zdaj ps le Peter!" Potlej Je mialUa na svojega novega prijatelja ln njene m i si so se strnile v molitev: , "Kajneda, ljubi Bog, tega m ne boš vzel. Nikar mi še Jackue-sa ne pošlji P°d giljotino! Gotovo, prav gotovo je dober človek ki nikomur še lasu ne skrivi, lp kako imeniten gospod je! Kako je njegov suknjič gosposki, njegov cilinder, njegove črne usn-jate rokavice . . ." Tedaj so se odprla težka vrata jetnlšniee; v sivem jutmjem MHiiniku y. ne premikale nerazločne postave. • Nenadoma ae je prikazal voščen, smrtno bled o* braz na golem belem vratu. Pramen vzhajajočega aolnca je objel bleščeče jeklo strahotnega atroja. Obsojenec je zavpi nečloveško ln hripavo. Za njim ata stopala dva moža v črnih o-blekah. surovih in rdečih lic ka kor dva meaaraka pomočnika. In suvala obsojenca predse. Ae en pbupen krik, kratko povelje, zamolkel udar. Mncilca j zaihtela ... Konec ... Mala dama je odrvvenela. Krvavo Petrovo glavo, glav njenega ljubčka je pokazal radovednim sijalom — neki gospod črnem. Gospod v črnem je bil — Je ekuea, njen navi prijatelj. Mojster Jacquee — krvnik. Potem ae je aenedla ln se blazno zagrohotala ... smejala se je. le in le se je smejala . . . dokler je niso odpeljali v blaznico ... Brazgotina Novela Napisala: Irk Steber-Atzler jeva / Gaston ni bil praznoveren in vendar se je včasih zasačil pri takih mialih. Čudno: zmerom samo takrat, kadar je stopila na njegovo pot ženaka! Strahoma je ovpraševal po njenih letih, preden ae ji je približal. In vse to amo zaradi tega, ker mu je ne-coČ na veselem študentovskem pohajkovanju prerokovala neka ciganka: Mnogo sreče in mnogo ljubezni pri lepih ženskah; toda nekoč bo prišla ženska, starejša od vas, n se bo v vas zaljubila, a tedaj bo tudi že smrt prežala nai vas." Pri vseh je mislil Gaston na te preroške besede, samo pri tarli ne. Se na um mu ni prišlo, da bi se zanimal za njeno starost. Zakaj neki! Karla je bila vendar utelešena mladost Gaeton je nestrpno pričakoval Carlo, Gospa se bo vsak trenutek vrnila iz mesta, je dejala sobarica. Zdolgočasen je listal po časnikih is časopisih, ležečih na mizici v sprejemnici. Komaj je obvladoval nemir in vsaka minuto e pogledal na uro. Tedaj je pa nenadoma zagledal dve sliki nekem ilustrovanem mesečniku. Na levi slika ženske z velikimi ici in izsušenimi ustnicami, na desni slika mladostno lepega dekleta! Pred operacijo — in po operaciji! Nejeverno je bulji) Gaston v sliki. ženska na levi je že zdavnaj prekoračila štirideseto leto, na desni je pa dobršno polovico mlajša. In vendar! Iste oči, isti tip. Ni dvoma, da je na obeh slikah ista oseba. Človek ne bi verjel, kaj kozmetiki današnji dan že vse zmorejo. Kratek urez na skrajnem koncu lic — in že je mladost spet pridobljena! Pridobljena? Pač samo slepi lo! Nedadoma ga je izpreletelo: Karla! kaj prav za prav ve njfj? Nič! Samo to, da jo do brezumja ljubi! Ali ne bi mar tudi Karla lahko . . .? Ne, nemogoče! Tolike ljubkosti, tolike miline — če bi lepega dne usahnila — bi ji te ne mogel najspret nejši kirurg več vrniti! In vendar! Ali se ni mar Karla spretno izvila, kadar je šlo za stvari, ki bi lahko izdale njeno starost? In ali nI nekoč na takšno vprašanje o letih skriv nostno se smehljaje odgovorila "Vsaka ženska je mlada, kar dar ljubi!" Gotovost, gotovost po vsak cenit Tam je njena pisalna miza pisma, računi . . . slika. (Njegova slika! Spet pisma — tu radni spisi! Karla Lucija Che-nier, rojena 20. septembra 1896 J S hodnika mu udari srebrno zvonek smeh na uho. Gaston porine v naglici spise nazaj v predal in s tresočo se roko zaklene pisalnik. Torej vendar! 20. septembra 1805. Karli bo kakor na lašč jutri štirideset let! In že je Karla vstopila. Razigrana in prešerna! "Ljubček!" Dvoje mehkih rok se ovije Gastonu okrog vratu In solnčen pogled se potopi v njegove oči. "Ljubček! Ali mc že dolgo ča kaš?" Gaston strmi v ta sijoči obraz ki se vdano sklanja nadenj. Štirideset let? Ne. nemogoče! Ne sme biti! Z obema rokama poboža Kari obraz, ga prižema tesno k svojemu in žejno poljublja dekličina listnice in lica. Za božjo voljo! Kaj je to! Ten ka komaj vidna črta na desni iz pod plavih kodrov? Brazgotina! Gaston se krčevito zdrzne in roke mu mlahavo omahnejo ob trup. "Oprosti." jeclja, "hotel sem ti samo reči, da te nocoj ne morem spremiti. Jutri — jutri pokličem go telefonu." Bešen poljub! Vrata se zapro sa njim. Gaaton! Karla se prestrašena ozira v vrata. Kaj se Je zgodilo? Njen ljubljeni Gaston je začel postajati muhast? Jutri me bo klical? Težke sanje so mučile Karlo to noč. Se enkrat je s grozljivo na-, tančnoat jo preživela sleherno malenkost svoje avtomobiieke nezgode pred tremi leti. Spet je I četrtek, 6. februarh —F«der»trd Plctum, Oljni kralj John D. Rockefeller. začutila bolečo rano na desnem sencu in licu. Skrbno je bila skrivala brazgotino pod plavimi kodri. Trudna in zbita se je zjutraj prebudila. O, saj bo Gaston klical; ne sam bo prišel, pa bo spet vse dobro. Karla se vrne iz mesta z velikim šopkom belih vrtnic. Pismo jo čaka. Gastonovo pismo! "Karla! Odpotovati sem m o-mral; ne vprašuj zakaj. Morava se raziti. Bolje bo tako! Bodi srečna, Gaston." Nepremično zre Karla v teh borih par vrstic. In v možgane se ji zajeda ena sama misel: Minilo je! Počasi se nagne njena lepa glava v belo cvetje, ki ga bo nesla popoldne materi na grob. Zakaj Karla Lucija Chenier, njena mati, bi praznovala danes svoj štirideseti rojstni dan ... "E, Janez, danes imam samo nesrečo v hiši! Davi mi: služkinja razbila drago po sko skledo, opoldne se je muznila kitajska vaza iz rok se razletela na kose, popoldne najin Jurček razlil črnilo po tu — zdaj mi pa še ti prideš jan domov!" a Kaj ga najbolj skrbi Mati je vprašala Jurčka, bi rad za rojstni dan. Sinko odgovoril: "Da mi tri mesece ne bo tr jesti ohrovta in da me vsaj krat ne boš umila." Mož in žena Dreta in rijegova žena se nista bogve kako dobro razumela. Neki prijatelj mu je zato svetoval, naj se skuša svoji boljši polovici kdaj pa kdaj malo podo-brikat} in jo nežno poljubiti. Dreta se je sklenil ravnati po prijateljevem nasvetu. Zvečer ko je prišel domov, je zatorej stopil k svoji ženi in jo poljtiftil. Ona ga je pa ogorčeno zavrnila: "MOJ UMI MALI SINČEK SEII JE KOT MALI i SPAČEK Bil je salo suh in ni imel m ga apetita; nič več nisem vedela mi je storiti." - • - . — ■* ■ ■•" -■*- -......riTMM Matere pravijo, Trinerjevo vino je ravno pravo zdravilo podhranjene otroke. Njega so najboljfee snovi, ki jih je zdra na veda iznajti mogla za zaprtnice, slabega apetita, glavi zgube spanca, plinov, slabega nečiste kože in sitnosti v zvezi prebavnimi nerednoati. Prijazno piti in dobro zanesljivo dru: zdravilo. V vseh lekarnah. 'TRINER'8 ELIXIR OP BITTER WINE Joseph Triner Compsi.y, Chican NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepn le. redna konveneue so lahka naroči aa Ilat Prešteta k |i šteje eden, dva, tri, itlri ali pat članov Is ene družine k eni naročala!. U Praovata atane sa vaa enako, sa člana aH nečlana $#.00 sa eno leta* «am nino. Kor pa člani «a plačajo pri aaeamentn $1.20 sa tednik, aa Jia tal® •taja k naročnini. Torej sedaj ni vsroka, reči, da Jo Ust predrag n Bm S. N. P. J. List Proeveta Jo vala lastnina in gotovo Jo v vsaki drniial att ki M rad čltal list vsak dan. Cona lista Proeveta Jo: Za Zdra«. državo ln Kanado $«.00 1 tednik ln................4.80 S tednika in...............2.40 S tednike in...............2.40 4 tednike In............... 1.20 I tednikov in.............. nič Za Etropo Jo..............$M# Izpolnite apodnjl knpon, priložite potrebno vaoto denarja aH Order v ploaaa In al naročite Proeveta. liet, ki Je vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flaa ali če so preseli proč od družine in bo sahteva) saas svoj list tednik, moral tisti član is dotične družine, kl je tako skupno naročena na dn Prosvoto, to takoj naznaniti npravnlltvu lista, ln obenem doplačati d** vsoto lista Prosvota. Ako toga no store, tedaj mora opravniltvo dstaraa aa to vsoto naročnika._ P SOSVET A, SNPJ. 2457 So. Lawndalo Ave* Ckieage, IB. Priloženo poUUam naročnino sa Ust Proevelo vaoto 9........ I) Ime.........................................CL draitva Za Cieoro In Ckieage Je. 1 tednik ln............ S tednika In........... I tednike la........... 4 tednike la........... 5 tednikov ln.......... « U U u u k,* tfaelov ...................,,,,,,..«..........,,,....••••*"....... Ustavite tednik ia ga pripišite k moji aaročninl od sledečih člseef drnfteot 2) .........................................CL draft" ft....... 4) ............................................CL draitva ft...... 4) ............................................Cl draft*a ft...... I) .............................................CL isftw TISKARNA S.N.P I SPREJEMA VAA v tiskarska obrt spdajtia Mi Tiska vabila sa veselice in shode, Vizitnice, časnika, W koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatekem, slova"«* češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARN« APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ-TI8KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo Uskarns.—Cone šmarno, onijeko delo pr« Pilite po informacije fea naslov: S. N. P. J. PRINTERV 2657-58 SO. LAWNDALB AVENUE Telefoa Reckwell 4904 CHICAGO, nil Tam oo dobo aa