1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 POLITICNO KADROVANJE ALI »ZA VSAKIM USPEŠNIM MOŠKIM STOJI USPEŠNA ŽENSKA« PRIJAVI SE NA NOVICE na naši spletni strani: https://www.kpk-rs.si/sl/prijava-na-novice-in-KPK-Vestnik Imam znanko, ki dela kot organiza-torka dogodkov in gostiteljica v tujem podjetju. Njena naloga je, na kratko, da se gostje pocutijo kar se da dobro. Nekoc sva se pogovarjali o tem, kaj vse je vcasih potrebno ali, morda še pomembneje, kaj ni dovo-ljeno, da so peticnejši gostje zado-voljni. Njeno zlato pravilo, da se nik-dar ne spušca v debate o politiki. Nikoli ne mešaj posla in politike. Takšno varovalo lahko funkcionira, ce politiko zožimo na volitve in voli-vce, ki se ob družinskih srecanjih prepirajo, glede najprimernejših kandidatov. V širšem smislu pa pri politiki niso najpomembnejši tisti aspekti, ki nas nagovarjajo najbolj ocitno. Pomembni so tisti manj vid-ni, a najucinkovitejši kratkorocni in dolgorocni ucinki, ki se vpletajo v naša osebna in poklicna življenja. Lahko bi rekli, da je politika tista »uspešna ženska, ki stoji za uspeš-nim moškim«. Podrocje, kjer politika stoji za pos-lom, je prevec kompleksno, da bi pravilo o ne-mešanju teh dveh pod-rocij vzeli za sveto zapoved. Odloci-tev, da posel nelocljivo povežeš s politiko temelji na mnogih dejavni-kih in je vse prej kot enostavna. Dej-stvo pa je, da je ta »uspešna žen-ska« pomemben in vcasih nepredvi-dljiv faktor, ki neizogibno vpliva na vse sfere življenja. Tudi gospodars-tvo nanjo še zdalec ni imuno. Simp-tomi so lahko bolj ocitni, kot je poli-ticno kadrovanje v vrhovih javnega zavoda, ali bolj subtilni, kot je skrb-no prirejen razpis ali v ovoj netran-sparentnosti licno zavite špekulacije pri razdeljevanju sredstev. Vroca tema, ki ogreva tako politiko kot gospodarstvo, je praksa politic-nega imenovanja menedžerjev. Pojav ni niti skrivnost niti izjema. Vprašanje, ki pa ga ta pojav neredko poraja, je, kako takšno kadrovanje vpliva na uspešnost organizacij, zavodov, podjetij … Raziskave, ki primerjajo uspešnost podjetij pod vodstvom politicno imenovanih menedžerjev, in podjetij pod taktir-ko strokovnega kadra, kažejo vecjo uspešnost slednjih. Tovrstne analize izpostavljajo politicno kadrovanje kot najpomembnejši instrument politicnega nadzora v primerjavi z drugimi mehanizmi nadzora nad gospodarskimi tokovi. Ko razmišljamo o okuženosti gospo-darstva s politiko pa je vseeno nehvaležno prehitro posploševati, da politizacija ogroža poslovno uspešnost. Eden kljucnih dejavnikov, ki lahko tehtnico prevesi v eno ali drugo smer uspešnosti, so strukture odlocanja. Tako je gospodarski sub-jekt veliko bolj obcutljiv na vpliv politicno imenovanih vodij, ce je njegov proces odlocanja centralizi-ran. V organizacijah, kjer ni tako izrazitega vodenja »od zgoraj navz-dol«, se kljucni procesi ne odvijajo po navpicni liniji, temvec med posa-meznimi programi. Takšni »uspešni moški« so manj dovzetni na vmeša-vanje svojih »uspešnih žensk«. Poli-tika in podjetje pa se vcasih rada igrata tudi igro menjave vlog. Tako pogosto tudi uspešen moški stoji za svojo uspešno žensko. Ampak zgod-ba o vplivu »velikega denarja« na politiko je morda zgodba za kakšno drugo priložnost. Nedvomno je odnos med gospodar-skim subjektom in politiko dinami-cen in vecplasten. Komisija ga je ob koncu preteklega leta osvetlila tudi v okviru posveta ob Tednu boja pro-ti korupciji. K bolj poglobljenemu razmišljanju o problematiki vas tako vabimo v osrednji temi 50. številke KPK Vestnika, ki je pred vami. Nina Wabra Jakic, višja svetovalka za odnose z javnostmi, Komisija za preprecevanje korupcije Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v RS………….………stran 2 Komisija aktivno glede problematike FIHA……. …..……………………………………………………...stran 6 Pojasnilo komisije glede prikaza transakcij v Erarju ………………………………………………...stran 6 Tematski nadzor Obcine Ribnica………...stran 7 Polovica kandidatov za sodnike ukrajinskega protikorupcijskega sodišca neprimer-na……………………………………………………….stran 8 Komisija v številkah…………………………..stran 10 Koledar obveznosti……………………………stran 10 IZ VSEBINE www.kpk-rs.si | anti.korupcija@kpk-rs.si | Dunajska 56, 1000 Ljubljana K P K V E S T N I K VLADAVINA PRAVA| INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST ISSN 2232-4909 Številka 50, januar 2019 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Republiki Sloveniji Konec lanskega leta je komisija ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, ki ga obeležujemo 9. decembra, organizirala zdaj že tradicionalni vecdnevni dogodek Teden boja proti korupciji, s katerim želi osvešcati o pomembnosti boja proti korupciji. V okviru dogodka je med drugim pripravila strokovni posvet z naslovom .Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) v Republiki Sloveniji., ki je potekal v dvorani Državnega sveta RS. Postopki imenovanj clanov svetov JZZ, še bolj pa poslovodnih oseb JZZ so obicajno podvrženi vplivom politike in drugih inte-resnih organizacij, kar predstavlja znatno korupcijsko tveganje. Cilj posveta je bil tako razviti razpravo o dovoljenem in nedovol-jenem vplivanju politike na vodenje in upravljanje JZZ v smislu imenovanj in razreševanj predstavnikov v svetih JZZ ter preko njih vplivanj na imenovanja in razreševanja poslovodnih oseb JZZ. S posvetom si je komisija prizadevala zarisati mejo med zakonitim ter prekomernim, neeticnim poseganjem v neodvis-nost, strokovnost in avtonomnost sprejemanja odlocitev iz pris-tojnosti clanov sveta JZZ. Pri tem je pomembno dejstvo, da sveti JZZ skladno z zakonodajo predstavljajo organ upravljanja in ne zgolj nadzora kot nadzorni sveti v gospodarskih družbah, s tem pa prevzemajo tudi odgovornost za zakonito in gospodarno poslovanje JZZ. Na posvetu, ki ga je komisija pripravila v sodelovanju z Držav-nim svetom RS, so sodelovali minister za zdravje Samo Fakin, direktor Splošne bolnišnice Izola mag. Radivoj Nardin, nekdanja strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za var-nost in zdravje pri delu Lucka Böhm, nekdanji predsednik sveta UKC Ljubljana mag. Tomaž Glažar in namestnik predsednika Komisije za preprecevanje korupcije dr. Igor Lamberger. Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca je v uvodnem nagovoru zbrane pozval k artikulaciji strokovnih mnenj skozi strokovno debato in izrazil željo, da bi posvet nakazal poti v smeri reševanja problema, ki ni enoznacen in ne obljublja prep-rostih rešitev. Nato je besedo predal predsedniku Komisije za preprecevanje korupcije Borisu Štefanecu, ki je na kratko orisal delovanje komisije v zadnjem obdobju, problematiko novelacije njenega krovnega zakona, Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, predvsem pa je nagovor posvetil pomenu eticnega delovanja javnega sektorja za krepitev zaupanja javnosti. V okviru posveta, ki je sledil nagovorom obeh predsednikov, so se sogovorniki strinjali, da do vpliva politike na delovanje JZZ v Sloveniji zagotovo prihaja. Mag. Glažar in dr. Pfeifer sta najprej predstavila svoji izkušnji s tovrstnimi vplivi na njuno delo. Mag. Glažar je dejal, da jih ni bil deležen, ko je bil direktor Zdravstve-nega doma Vrhnika, zgodba pa je bila drugacna, ko je bil imeno-van v svet zavoda UKC Ljubljana. Že pred imenovanjem je teda-nji ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc povedal, da bo v primeru, ce bodo nad njim izvajani kakršnikoli nedopustni priti-ski takoj odšel, kar je kasneje tudi res storil. Ob soglasni odlocit-vi sveta zavoda, da strokovna direktorica in direktor UKC Ljub-ljana kljub pozivom ministrstva k odstopu lahko ostaneta na svojih mestih, saj zavodu nista povzrocila nikakršne škode, in na podlagi javnega napada dveh clanov vlade v medijih, ki je sledil naslednji dan, je mag. Glažar odstopil ne le kot clan sveta zavo-da UKC Ljubljana temvec tudi kot generalni direktor Direktorata za ekonomiko na Ministrstvu za zdravje. Mag. Glažar je pouda-ril, da ga je najbolj zmotilo dejstvo, da odlocitve sveta zavoda, ki mu je predsedoval, niso sprejeli niti tisti, ki so ga v svet zavoda predlagali. Odlocitev Ministrstva za zdravje je pospremil s komentarjem, da so bili v ozadju njihovih ravnanj po njegovem mnenju dejansko osebni interesi in da sprejete odlocitve niso bile v korist niti UKC Ljubljana niti uporabnikom oziroma paci-entom. Za primerjavo je izpostavil, da je bila opisana izkušnja ravno nasprotna od podobnega primera v preteklosti, do kate-rega je prav tako prišlo tekom njegovega predsedovanja svetu UKC Ljubljana. Tedaj je ministrica za zdravje odlocitev sveta UKC Ljubljana podprla. Ministrstvo se je postavilo na stran sveta zavoda UKC Ljubljana in pritrdilo njihovemu mnenju, da kljub pozivom javnosti k odstavitvi ni potrebe za menjavo direktorja zavoda. Dr. Pfeifer je svojo zgodbo orisala bolj podrobno in poudarila, da je kot strokovna direktorica UKC Ljubljana z Ministrstvom za zdravje in svetom zavoda sodelovala dobro, ker pa je skupaj z direktorjem UKC Ljubljana mag. Andražem Kopacem zaradi objektivne odgovornosti želela odstaviti enega od direktorjev Pediatricne klinike, je ministrstvo »blokiralo« njeno delo. Pred-log za odstavitev direktorja klinike je dr. Pfeiferjeva oznacila za poskus urejanja podrocja, ki je zahtevalo spremembe že deset let, a mu je ministrstvo ostro nasprotovalo in sta ga zato s teda-njim direktorjem UKC Ljubljana umaknila. Ker tudi kasneje nista prejela argumentov, zakaj naj do odstavitve direktorja klinike ne bi prišlo, sta zahtevo ponovila. Temu je že naslednji dan sle-dila zahteva Ministrstva za zdravje po njuni razrešitvi, v javnosti pa se je sprožil še val neresnicnih novic, katerih cilj je bil po besedah dr. Pfeiferjeve omadeževanje in diskreditacija njiju in njunega dela. Poleg tega je bilo tedaj v okviru sveta zavoda zamenjanih šest njegovih clanov, s katerimi sta vodji UKC dobro sodelovali. Nasledili so jih novi clani sveta zavoda, ki so po mne-nju dr. Pfeiferjeve zgolj sledili navodilom Ministrstva za zdravje, z vsebino pa naj ne bi bili seznanjeni. Minister za zdravje Samo Fakin je poudaril, da Ministrstvo za zdravje ne sme prevec posegati v delovanje JZZ, ker bi s tem presegalo svoje pristojnosti. Pojasnil je, da bi se moral vpliv ministra za zdravje na delovanje JZZ zakljuciti z imenovanjem clanov sveta JZZ in sprejetim soglasjem Vlade RS. Svoje stališce je podkrepil z dejstvom, da je spremljanje poslovanja JZZ ter uresnicevanja njegovih poslovnih in strokovnih ciljev naloga sveta zavoda, vloga ministra za zdravje pri imenovanju direktor-ja JZZ pa naj bi bila po njegovem mnenju le simbolicna. Minister Fakin meni, da naj bi minister za zdravje direktorja JZZ na pred-log sveta zavoda potrdil skorajda avtomatsko, razen v izrednih primerih, ce bi pridobil obremenilne informacije, ki jih svet zavoda ob sprejemanju odlocitve ne bi imel. Tudi minister Fakin je navedel lastno izkušnjo primera politicne-ga vplivanja, ko je skupšcina Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) soglašala, da naj ohrani položaj generalnega direktor-ja ZZZS, medtem ko je politika temu nasprotovala. Glavni prob-lem javnega sektorja tako pripisuje dejstvu, da naj bi bil »plen vsakokratne zmagovite politicne opcije«. Pri tem je kriticen tudi do pretirane ohlapnosti kriterijev za izbor vodilnih v JZZ in za imenovanje clanov svetov zavodov. Ohlapni kriteriji namrec tovrstnih politicnih izbir ne morejo onemogociti. Moti ga sploš-na dikcija, ki se obicajno uporablja na razpisih za ta kljucna delovna mesta, za zasedbo katerih je zahtevanih le nekaj let delovnih izkušenj. Minister meni, da bi morali v razpisih nujno dolociti tudi vrsto delovnih izkušenj, ki jih kandidati potrebuje-jo, ob tem pa kljub transparentnosti postopkov izbire zaznava še velik problem v nepreverjanju znanja kandidatov za svete JZZ. V nadaljevanju se je minister Fakin posvetil možnim rešitvam glede izbora pravih kadrov za vodstvena mesta v slovenskem zdravstvu, ki jih vidi v gospodarstvu. V gospodarstvu sta namrec uprava in nadzorni svet družbe za svoje rezultate odgovorna z vsem svojim premoženjem. Meni, da bi s takim pristopom tudi v zdravstvu lahko imeli direktorje in clane svetov JZZ, ki bi bili dovolj strokovno podkovani, da bi svoje delovne naloge oprav-ljali kakovostno in ucinkovito. Minister Fakin je izpostavil tudi pomanjkanje kriterijev za oceno uspešnosti vodenja v zdravstvu oziroma pomembnost merljivosti rezultatov, kar se v gospodar-stvu lahko izvede s pomocjo kriterija izpolnjevanja poslovnega nacrta. Pri tem je posebno pozornost namenil vlogi rednih let-nih revizij zunanjih revizijskih hiš, ki preverijo, ce je bilo poslova-nje v skladu z letnim nacrtom in veljavnimi zakoni. Tovrstne redne revizije bi hkrati pomenile zašcito vodstva JZZ pred preti-ranimi politicnimi vplivi oziroma zašcito pred možnostjo razreši-tve zaradi menjave oblasti. Minister je v okviru posveta izrazil tudi mnenje, da smo se v Sloveniji po nepotrebnem že kar navadili, da imajo bolnišnice izgubo. Poleg tega vodilni kadri v bolnišnicah nimajo obcutka, da bi zaradi izgube lahko nosili posledice, kar vodi v primanjkljaj uporabe mehanizmov dobrega poslovanja ter razvoj koruptiv-nih mehanizmov na podrocju financ in kadrovanja ter do potra-tnih organizacijskih odlocitev. Za ureditev podrocja upravljanja JZZ tako minister Fakin vidi potrebo po novem zakonu, ki bi sledil smernicam, kakršnih smo vajeni pri poslovanju gospodar-skih družb. V povezavi s slednjim je omenil tudi možnost vezave višine osebnega dohodka direktorja JZZ na povprecne osebne dohodke zaposlenih, možnost sklepanja individualnih pogodb s tistimi, ki se direktorju zavoda zdijo pomembni za uspešno pos-lovanje JZZ, ter možnost dobrega placila zanje in podobno. Dr. Lamberger, namestnik predsednika Komisije za prepreceva-nje korupcije, je vezano na omenjene vplive politike v zdravstvu predstavil delo komisije na podrocju neeticnega in nezakonite-ga ravnanja, kar ureja 24. clen Zakona o integriteti in preprece-vanju korupcije. Poudaril je, da je ta instrument komisije manj poznan, tako komisija tudi ne prejme veliko prijav s tega podro-cja. Sicer komisija zaznava, da se tovrstni pritiski, kot so bili omenjeni tudi v okviru posveta, pojavljajo na razlicnih podroc-jih, tako na podrocju javnih zavodov kot tudi v gospodarstvu, in sicer predvsem v delu, kjer je prisotno posredno ali neposredno lastništvo države. Poleg tega ocenjuje, da osebe, nad katerimi se takšni neeticni oziroma nezakoniti pritiski vršijo, obicajno nimajo interesa za prijavo ali za zakljucitev postopkov, ceprav za pritiske vcasih povedo tudi javno. Dr. Lamberger predvideva, da so njihovi interesi verjetno drugacni. Dodal je še, da se komi-sija na tem podrocju sooca tudi s problemom dokazovanja, saj so pritiski oziroma vplivi velikokrat posredni in izvedeni na štiri oci oziroma preko telefona, kar pomeni, da niso zabeleženi in listinski dokazi zanje ne obstajajo. Direktor Splošne bolnišnice Izola mag. Radivoj Nardin vodi bol-nišnico, ki je bila v zadnjih dveh letih predstavljena kot primer dobre prakse tako na podrocju korporativnega upravljanja ozi-roma vodenja in upravljanja javnega zavoda kot tudi pri dosega-nju financno-gospodarskih ucinkov javnega zavoda. Predstavil je obravnavano problematiko na lokalni ravni. Poudaril je, da upravljanje bolnišnice sam razume kot posel in pri svojem delu poskuša izlociti custva, saj le-ta še posebej v zdravstvu lahko pomenijo oviro pri poskusih uvajanja sprememb. Poleg tega v smislu vpliva politike na poslovanje bolnišnice povsem spreje-ma in podpira dejstvo, da ima minister pooblastilo za imenova-nje clanov sveta in s tem dolocen nadzor nad delovanjem JZZ. Naslovil je tudi razliko med sveti JZZ na lokalni in državni ravni, saj so v njihovem svetu zavoda tudi predstavniki lokalnih skup- nosti. Tako ima v lokalnem okolju lokalna oblast enega predsta-vnika, ki je kljucen pri imenovanju direktorja JZZ, sicer pa se po besedah mag. Nardina v delovanje JZZ ne vpleta pretirano. Hkrati je mag. Nardin poudaril izjemen pomen kompatibilnosti in sinergije med vlado, direktorjem in svetom zavoda. Pri tem je kot glavno nalogo sveta zavoda izpostavil imenovanje dobrega, kompetentnega direktorja, s cimer sebi olajša delo in pripomo-re k dobremu delu bolnišnice, direktor pa mora vzpostaviti kon-struktivno sodelovanje z Ministrstvom za zdravje ter z njim uskladiti poslanstvo in cilje JZZ. Hkrati mora poskrbeti tudi za to, da svetu zavoda posreduje vse informacije, ki so potrebne za dobro delo sveta. Po mnenju mag. Nardina bi moral direktor JZZ v primeru slabega sodelovanja s svetom JZZ in vlado nemudo-ma odstopiti. V takšnem primeru namrec direktor ne more izva-jati politike, za katero je vlada dobila mandat, situacija pa škodi tudi poslovanju bolnišnice, saj direktor prihaja v spore s svetom zavoda in vlado ter s tem ovira nemoteno poslovanje bolnišni-ce. Mag. Nardin je naslovil tudi problematiko postopkov imenovan-ja vodilnih v JZZ z vidika zakonodaje in ocenil, da je zakonska podlaga ustrezna, saj omogoca prijavo širokega kroga kandida-tov. To se mu zdi pomembno, saj ocenjuje, da ima Slovenija zaradi svoje majhnosti in malega števila velikih podjetij majhen krog potencialnih kandidatov s primernimi vodstvenimi izkuš-njami za vodstvena mesta v zdravstvu. Pri tem je izpostavil pomen malih podjetij v Sloveniji ter dejstvo, da se mnogo dob-rih menedžerjev razvije prav v njih, saj morajo tam opravljati širok nabor nalog. Poleg tega je po njegovem mnenju ena od glavnih ovir za pridobivanje kakovostnih kadrov za vodstvena delovna mesta v zdravstvu nizko placilo, ki so ga deležni vodilni v javnem sektorju. Mag. Nardinu se nadalje za vsakega predstojnika ali direktorja zdi bistveno opravljeno šolanje s podrocja menedžmenta ter dobro poznavanje podrocja organiziranja dela in vodenja proce-sov. Tovrstna praksa je v veljavi tudi v Avstriji, kjer za vsakega predstojnika v zdravstveni instituciji zahtevajo poleg opravljene Fakultete za medicino opravljeno tudi Fakulteto za menedž-ment. Ob opravljeni Fakulteti za menedžment je po njegovem mnenju nato nepomembno število let delovnih izkušenj ali izku-šnje z vodenjem velikih podjetij. Mag. Nardin je zakljucil z idejo, da bo vodenje JZZ tudi v prihodnje pomemben izziv za Sloveni-jo. Mag. Glažar je mag. Nardinu pritrdil, da postopki izbire vodilnih kadrov v zdravstvu niso problem, saj dajejo možnost dovolj širokemu krogu kandidatov, je pa svet JZZ tisti, ki presodi, kateri kandidat je najbolj primeren za direktorja JZZ. Predstavil je tudi lastne izkušnje s svojim prvim izbiranjem direktorja UKC Ljublja-na tekom njegovega predsedovanja svetu zavoda. Takrat v prvem krogu izbiranja kandidatov za mesto direktorja zavoda niso bili deležni nobenih pritiskov politike, ko se je svet JZZ odlocil, da nihce od prijavljenih kandidatov ni bil primeren za zasedbo tega odgovornega delovnega mesta. Poudaril je, da je sam preprican, da je strokovnjakov za vodenje institucij kot je UKC Ljubljana v Sloveniji dovolj, a hkrati opozoril, da je potreb-na tudi pazljivost, saj ob zaostrovanju pogojev lahko pride do tega, da jih nihce od zainteresiranih ne bi izpolnjeval. Za zased-bo tega delovnega mesta se mu namrec zdijo pomembne boga-te izkušnje in popolnoma neomadeževana preteklost, meni pa tudi, da gre za nehvaležno pozicijo, na kateri se mora posamez-nik soociti z veliko medijsko izpostavljenostjo in nizkim osebnim dohodkom, kar potencialne kandidate odvraca od prijave. Tako kot mag. Nardin je tudi mag. Glažar poudaril, da so prihod-ki na vodstvenih pozicijah v zdravstvu povsem neprimerljivi s prihodki v gospodarstvu, kjer vodilni prejemajo osebne dohod-ke na ravni veckratnika le-teh v javnem sektorju, saj so primer-ljivi dohodki tudi do pet- in še veckrat višji od v zdravstvu prica-kovanih približno 2.500 evrov neto. Tudi on v tem vidi glavni problem pri oblikovanju nabora kakovostnih kadrov v zdravs-tvu. Poleg tega po mnenju mag. Glažarja nikakor ne gre zane-mariti dejstva, da vodilno delovno mesto v JZZ predstavlja tudi visoko tveganje za nadaljnjo kariero, saj je posameznik ne glede na uspešnost deležen negativnih medijskih in politicnih pritis-kov. Na podlagi omenjenih dejstev se zdi mag. Glažarju pravzaprav nenavadno, da za zavod, kot je UKC Ljubljana, sploh še lahko najdejo direktorja. Domneva, da se za tovrstno delovno mesto odlocajo tisti, ki se želijo v javnosti dokazati, ker te priložnosti še niso imeli, do neke mere pa morajo biti, kot pravi sam, tudi idealisti. Hkrati je opozoril, da tovrstna podcenjenost vodilnih pozicij v zdravstvu, ki so podcenjene tudi v financnem smislu, pomeni tako korupcijsko tveganje kot tudi riziko slabega voden-ja, ker se na razpise ne prijavi kader, ki bi bil bolj primeren ozi-roma strokovno usposobljen, izbrani posamezniki pa se poslu-žujejo slabih organizacijskih posegov in niso zmožni reševanja problemov. Mag. Glažar se je cudil, da je v zdravstvu s strani vodilnih veckrat slišati, da se necesa ne da narediti, ker naj bi v menedžmentu obstajali le dve opciji: da necesa ne znaš ali noceš narediti. Lucka Böhm je izpostavila, da sta pri izbiri vodstvenega kadra v JZZ v Sloveniji v ospredju poslovni interes ali interes politicnih strank namesto interesa same ustanove in javnega interesa. Poleg tega je glavni kriterij izbire prepogosto ubogljivost oziro-ma ocenjevanje, ali bo kandidat v kljucnih trenutkih pripravljen upoštevati želje in interese obcine ali države oziroma tiste druž-beno-politicne skupnosti, ki ga je na to mesto tudi imenovala. Za zgled na podrocju postopkov izbiranja vodstvenih kadrov je postavila evropske institucije. Pri svojem delu ima namrec prilo-žnost za vpogled v te postopke in ocenjuje, da so v primerjavi s slovenskimi precej bolj dodelani v smislu preverjanja izpolnjeva-nja kriterijev, ki so pomembni pri izbiri. Medtem ko v okviru slovenskih postopkov izbire vodstvenih kadrov na kljucna mes-ta, kot so vodstvene funkcije v zdravstvu, navedbam kandidatov glede njihovih vodstvenih izkušenj verjamejo na besedo, pri kandidatih za vodstvene položaje v okviru evropskih institucij te podatke preverjajo. Tako morajo kandidati svoje kompetence dokazovati, na podlagi narave njihovih izkušenj pa se nato lahko lažje in bolje oceni, ce bodo kos nalogam na razpisanem delov-nem mestu. Pri tem je Böhmova izpostavila pomembno razliko med vods-tvenimi izkušnjami pridobljenimi v razlicno velikih kolektivih. Ceprav razume, da je treba kandidatom dati priložnost za doka-zovanje, da znajo razmišljati strateško in da bodo kos svoji vods-tveni vlogi, se ji zdi za kompetentno izbiro hkrati pomembna tudi informacija, kje na hierarhicni vodstveni lestvici je bil kan-didat umešcen, s kakšnim financnim nacrtom je upravljal in ali je imel nadrejenega, ki je v resnici potrjeval odlocitve. Po nje-nem mnenju, bi kandidati to morali dokazati. Böhmova je razmišljala tudi o tem, da je za zapolnitev marsika-terega vodstvenega mesta potrebna dolocena mera tveganja, saj so pogosto izbrani kandidati, za katere se sklepa, da jim je smiselno dati priložnost. Hkrati je poudarila, da so za najvišje in najbolj odgovorne funkcije potrebni izdelani kriteriji. Pozornost je namenila tudi pomembnosti avtonomije vodstva in pozvala k prilagoditvi dolocb glede jasne delitve pooblastil za razlicne vrste odlocitev. Tako je po njenem mnenju nujno, da ima izvrš-no vodstvo pri svojih odlocitvah in delovanju doloceno avtono-mijo, ce deluje v okviru ciljev, ki jih je dolocil ustanovitelj. Böhmova meni, da se sicer ne da delati, saj je strateško razmiš-ljanje in planiranje na srednji in dolgi rok onemogoceno. Po drugi strani je po njenem mnenju treba jasno dolociti tudi vrsto odlocitev, pri katerih se je potrebno držati dokumentov, ki jih sprejme ustanovitelj. Pri tem naj bi bilo najpomembnejše vodilo edino javni interes. Javni interes razume kot glavni kriterij za ocenjevanje dela in razlicnih postopkov JZZ, pri cemer mora biti v ospredju predvsem dostopnost zdravstvenih storitev, saj je država v skladu z Ustavo RS in zakonodajo dolžna poskrbeti za zdravstveno varstvo prebivalstva v Sloveniji. Za konec svojega odziva je Böhmova javni interes povezala tudi z vecjo transpa-rentnostjo postopkov izbire vodstvenega kadra za JZZ, ki se ji zdi kljucnega pomena. Glede postopkov imenovanj in izbora poslovodnih oseb in cla-nov svetov javnih zavodov, ne le zdravstvenih, je dr. Lamberger povedal, da na tem podrocju komisija prejme vec prijav. Eden od pomembnih razlogov za to je po njegovem mnenju interes neizbranih kandidatov, podrocje pa je aktualno tudi za razlicne inšpekcije, s katerimi sodeluje komisija. Komisija na omenjenem podrocju ugotavlja tako korupcijska tveganja kot tudi kršitve. Obicajno so pod drobnogledom dolocila oziroma kriteriji iz sis-temizacije delovnih mest oziroma zahtevani pogoji, sicer pa predpisanega postopka glede nacina preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov ali nacina izbora kandidatov ni. Tako so tudi prijave pogosto podane, ko posamezniki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnih mest, a dobijo le sklep o neizbiri, ne da bi bili povabljeni na razgovor. Na tem podrocju dr. Lamberger vidi problem tudi v vprašanju soglasij, ki jih podaja obcinski svet na lokalni ravni oziroma ministrstvo na državni. Zaznava številne nejasnosti, saj ni tocno doloceno, ali mora biti tovrstno soglasje izdano za vse kandida-te, ki izpolnjujejo pogoje, ali le za tiste, ki so najboljši ali izbrani. Problem pri tem pa so tudi neformalni pritiski, saj najveckrat vodijo odlocevalce pri sprejemanju njihovih odlocitev, niso pa nikjer zapisani. Dr. Lamberger je povedal, da komisija v teh pri-merih obicajno izda priporocila glede transparentnosti postop-kov izbire kandidatov in vnaprejšnje informiranosti kandidatov o vrsti izbirnih postopkov in pogojih. Tudi dr. Pfeifer je komentirala problematicnost nedolocenosti pogojev za zasedbo mesta direktorja JZZ, saj se od njih zahteva-jo le univerzitetna izobrazba in vodstvene izkušnje, ki pa niso natancneje dolocene. Nato se je posvetila opisu svojega prime-ra sodnega dokazovanja izpolnjevanja predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta strokovne direktorice JZZ. Sama meni, da je za opravljanje tovrstnega dela kljucno znanje s pod-rocja medicine in izkušnje v strokovnem vodenju, a hkrati se v njenem primeru vecletne izkušnje z vodenjem endokrinološke-ga oddelka UKC Ljubljana in predsedovanje Združenju endokri-nologov Slovenije niso izrecno skladale z dolocili Statuta UKC Ljubljana glede vodstvenih delavcev. Sodišce je navkljub zaple-tom naposled le potrdilo primernost njenih vodstvenih izkušenj za zasedbo mesta strokovne direktorice zavoda. Minister Fakin je v svojem odzivu pritrdil, da je vodenje vešcina in da se da te vešcine nauciti le, ce aktivno vodiš ali opravljaš delo pomocnika pri vodji. Zato je razmišljal tudi o tem, da bi se v zdravstvu uvedla specializacija s podrocja vodenja JZZ s posku-sno dobo, saj se mu zdi kratko usposabljanje na to temo neza-dostna podlaga za opravljanje vodstvenih funkcij. Sam priporo-ca ucenje neposredno od nekoga, ki vodi, saj se le na tak nacin lahko pridobi vpogled v procese odlocanja, sprejemanja odloci-tev, tehtanja, pisanja strateških nacrtov, sodelovanje z racun-skim sodišcem na letni ravni in podobno. Ker se zavzema za ucenje vodenja skozi prakso, je v casu vodenja zavoda študen-tom podiplomskega študija ene od fakultet ponudil možnost opravljanja prakse pri njem in s tem ucenja vodenja in poslova-nja, a odziva ni bilo. Minister Fakin je navedel, da se mu zdi za dobre vodje pomembno konstantno izobraževanje, usposablja-nje, nacin postopanja v kriticnih situacijah, dar nastopanja in vztrajnost, posameznik pa se mora zavedati tudi odgovornosti, ki jo prevzema na vodstvenem položaju, in spoštovati tovrstno pozicijo. Za konec je poudaril, da je po njegovem mnenju za vodjo pomembna tudi custvena inteligenca. Minister Fakin je naslovil tudi Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanoviteljev v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki predpisuje pogoje, merila in metode za izbiro ustreznih kandidatov. Izrazil je upanje, da se bo lahko izognil vsem pritiskom, ki se bodo izvajali nad njim, kar je pona-zoril tudi z dejstvom, da se ni pokoril pritiskom za izbiro držav-nih sekretarjev. Nadalje pa je omenil, da je stvar njegove eticne odlocitve, ali bo v svete JZZ imenoval ljudi, ki imajo primerna znanja. Pri tem je poudaril, da bi bilo v JZZ treba k sodelovanju povabiti ustrezne kadre za najmanj dve delovni mesti – direk-torsko mesto in mesto predsednika sveta zavoda, s cimer bi na teh mestih zagotovili primerno usposobljene ljudi in tako izbira ne bi bila odvisna od nakljucij ali trenutnih politicnih smernic. V duhu zagotavljanja objektivnosti odlocitev sveta zavoda je minister Fakin izrazil dvom v primernost imenovanja oziroma prisotnost predstavnikov obcine, v kateri so bolnice, ki delajo za celo regijo, v svetih JZZ. S tem je namrec lahko ogrožena ideja optimizacija mreže in poudarek na strokovnem izvajanju dejav-nosti, ki bi morala biti v ospredju. Nadalje je minister napovedal posege v vodstvene strukture JZZ, ko bodo zakljucena porocila o sanacijah slovenskih bolnišnic, saj nekateri rezultati ne bodo prav spodbudni, minister pa ima diskrecijsko pravico za menja-vo uprave, kar je tudi obvod za politicna imenovanja in pritiske. Svoj prispevek na posvetu je zakljucil s ponovnim poudarkom na njegovih predlaganih rešitvah za izboljšanje delovanja zdrav-stva v Sloveniji: osebna odgovornost direktorjev in clanov sve-tov zavodov ter ustrezno placilo tako direktorjev kot tudi clanov svetov JZZ, ki bi po njegovem mnenju moralo biti primerljivo s placili v gospodarskih družbah, saj meni, da zdravstva ne gre primerjati z drugimi javnimi institucijami. Za konec posveta je dr. Lamberger predstavil še priporocila Komisije za preprecevanje korupcije, ki jih ministrstvom izdaja na podrocju imenovanj predstavnikov ustanoviteljev v svete zavodov, ne zgolj v zdravstvu. Na prvem mestu je izpostavil transparentnost in jasnost pogojev, ki morajo biti doloceni že pred izvedbo postopka izbire, saj v želji po izlocitvi neželenih kandidatov pogosto prihaja do dodajanja pogojev tekom posto-pka. V primerih, kjer je potrebno mnenje oziroma soglasje mini-strstva, komisija priporoca, da se ga izda za vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, mnenja pa morajo biti primerno obrazlože-na. Komisija priporoca tudi potrebo po dokazilih o izpolnjevanju razpisanih pogojev, saj izjave kandidatov ne bi smele zadošcati pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev, še posebej na podlagi dejstva, da se teh izjav v izbirnih postopkih niti ne preverja. Vsekakor pa komisija priporoca tudi jasno obrazložitev koncne izbire kandidata, ki je v okviru izbirnega postopka dejansko izbran oziroma predlagan za imenovanje. TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST TEMA MESECA VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST TEMA MESECA Komisija aktivno glede problematike FIHA Ljubljana, 23. januarja 2019 – Ena od prednostnih nalog Komisije za preprece-vanje korupcije (komisije) je zagotavljan-je transparentnosti in zakonitosti delova-nja Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij – FIHO. Komisija je zacela s temi aktivnostmi že leta 2011, ko je FIHU zaradi zaznanih povecanih tveganj za korupcijo in kršitev integritete v njiho-vem sistemu delovanja FIHA le-temu odredila izdelavo nacrta integritete, oro-dja ki omogoca identifikacijo in upravlja-nje s takimi tveganji. Komisija je pri tem sodelovala pri oblikovanju nacrta integri-tete, v lanskem letu pa je zacela tudi z aktivnostmi za njegovo posodobitev, ki naj bi se zgodila letos. Komisija prav tako ves cas intenzivno spremlja delovanje FIHA in se seznanja tudi z ugotovitvami drugih pristojnih orga-nov, kot sta Racunsko in Upravno sodišce RS. Ker nekatera tveganja, zaznana pri FIHU, izhajajo že iz zakonske ureditve, si komisija prizadeva za spremembo pravnih podlag, ki opredeljujejo delovanje FIHA; Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki naj bi ga predvidoma nadomestil Zakon o Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in o Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki je v pripravi. V tem smislu je problema-tika FIHA obravnavana tudi v Programu vlade za krepitev integritete in transpa-rentnosti 2017 – 2019, ki komisiji nalaga sodelovanje pri pripravi normativnih aktov na nacin, da bo v normativnem ter izvedbenem pomenu zagotovljena tran-sparentnost postopkov ter porabe financ-nih sredstev humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij. Pojasnilo komisije glede prikaza transakcij v Erarju – osebni in poslovni transakcijski racun Ljubljana, 21. januarja 2019 – Zaradi vec prejetih vprašanj glede javne objave podatkov v spletnem orodju Erar o pla-cah in drugih prejemkih posameznikov, ki so v delovnem razmerju z dolocenim subjektom (na primer z doloceno fakulte-to) in imajo hkrati tudi registriran poslov-ni subjekt kot fizicna oseba – zasebnik, ki opravlja dejavnost oziroma je samostojni podjetnik (s.p.), Komisija za preprecevan-je korupcije (komisija) podaja naslednje pojasnilo. Komisija pojasnjuje, da je kljucno vprašan-je, vezano na objavo podatkov o placah in drugih prejemkih posameznika v splet-nem orodju Erar, vprašanje, ali je subjekt, pri katerem je ta posameznik zaposlen, vpisan v Register zavezancev za informaci-je javnega znacaja, ki ga, na podlagi dolocb zakona, ki ureja dostop do infor-macij javnega znacaja, vodi Agencija RS za javnopravne evidence (AJPES). Posameznik, ki ima registriran s.p., je vpi-san v Poslovni register Republike Slovenije (poslovni register), podatki iz poslovnega registra pa so javno dostopni na spletnem portalu AJPES-a, med drugim tudi podatek o številki transakcijskega racuna in banka, pri kateri je odprt. Pravna podlaga za javno objavo transak-cijskih racunov je podana v Zakonu o pla-cilnih storitvah, storitvah izdajanja elek-tronskega denarja in placilnih sistemih ter Aktu o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih racunov, po katerih so podatki o transakcijskih racunih samostoj-nih podjetnikov in zasebnikov, vpisanih v poslovni register, javni in brezplacno dos-topni preko spletnega portala AJPES. Podatke o pravnih subjektih komisija za spletno orodje Erar pridobiva tudi iz regis-trov, ki jih vodi AJPES, iz seznama davcnih zavezancev, od Uprave RS za javne placila (UJP), s strani Ministrstva za finance, Ura-dnega lista Republike Slovenije, Financne uprave RS in Urada RS za preprecevanje pranja denarja. Do objavljenih podatkov v Erarju se komisija ne opredeljuje in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo tocnost. Iz podatkov, ki se izpišejo med zadetki, ne izhaja nujno tudi zakljucek, da je bil prejemnik sredstev iz sektorja drža-ve tudi koncni koristnik teh sredstev (grafi v rubriki »transakcije« v spletnem orodju Erar natancno prikazujejo podatek o tem, kdo je bil prejemnik javnih sredstev). Erar prikazuje podatke o izplacilih. Celovita informacija o podlagi za konkretno izplaci-lo se lahko pridobi pri posameznem pro-racunskem uporabniku. Spletno orodje Erar omogoca javni vpo-gled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter obcin, ki se nanašajo na blago in storitve, place, socialne prejem-ke, pokojnine, subvencije, štipendije in tako dalje. Namen javnosti denarnih tokov med javnim in zasebnim povecuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in ucinkovito porabo javnih sred-stev, omogoca argumentirano razpravo o sprejetih in nacrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konku-renco in klientelizem. Razlog za objavo podatkov o placah in drugih prejemkih posameznikov, ki so v delovnem razmerju z dolocenim subjek-tom (na primer z doloceno fakulteto), hkrati pa imajo tudi registriran poslovni subjekt (na primer »popoldanski s.p.«), v spletnem orodju Erar je v tem, da posa-meznik, ki je v delovnem razmerju s subje-ktom, vpisanim v Register zavezancev za informacije javnega znacaja, isti transak- cijski racun uporablja hkrati tudi za poslo-vni namen (ker ima registriran s.p.) in je kot tak vpisan v Register transakcijskih racunov, ki ga vodi AJPES, ta podatek pa je tudi javno dostopen na njegovi spletni strani. Spletno orodje Erar te podatke zgolj povzema iz AJPES-a in UJP-a. Tudi UJP na spletni strani v spletnem orodju Transakcije zavezancev informacij javnega znacaja oziroma TZIJZ objavlja te podatke, in sicer kot podatke o poslovnem subjek-tu. Iz zgoraj navedenega razloga se v splet-nem orodju Erar, ki podatke zajema tudi iz AJPES-a in UJP-a kot podatkovnih virov, transakcije, ki so bile namenjene posame-zniku, ne morejo lociti od tistih, ki so bile namenjene poslovnemu subjektu. Ce torej posameznik, ki ima registriran tudi poslovni subjekt, uporablja isti transakcij-ski racun tako za svoj osebni kot tudi za poslovni namen, bodo vse transakcije, ki jih na ta racun nakaže subjekt, vpisan v Register zavezancev za informacije javne-ga znacaja, javno objavljene v spletnem orodju Erar. V zvezi z navedenim lahko posameznik sprejme odlocitev, da pri svojem ponudni-ku placilnih storitev spremeni svoj transa-kcijski racun, kar pomeni, da bo imel dva locena transakcijska racuna; enega kot samostojni podjetnik oziroma zasebnik, ki opravljajo dejavnost, in ga bo uporabljal za poslovni namen in drugega kot posa-meznik, ki ga bo uporabljal le za svoj zase-bni namen. Na obzorju premiki v zakonodaji glede FIHO? Ljubljana, 13. decembra 2018 – Predstav-niki Komisije za preprecevanje korupcije z namestnikom predsednika Urošem Novakom so se 12. decembra 2018 sesta-li z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer. Predstavniki komisije so na sestanku izpo-stavili dolgotrajno prisotna tveganja za neintegritetno ravnanje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO), ki med drugim izhajajo že iz samih zakonskih okvirov, saj je veljavni Zakon o lastnin-skem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki ureja delovanje fundacije, preohlapen, predvsem pa se je izpel v njegovem name-nu lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije. Zato je nujno potrebno obliko-vati pravni okvir, ki bo jasno in na novo dolocil strukturo in delovanje fundacije ter poostril nadzor nad njenim delovan-jem. Glede na to, da FIHO letno razdeli približ-no 17 milijonov evrov javnih sredstev njenim uporabnikom, komisija pozitivno ocenjuje, da se je ministrica zavzela za sprejem novega zakona, ki bi omogocal bolj transparentno razdeljevanje sredstev. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo mini-strstvo pri pripravi zakona zagotovilo ustrezno strokovno zastopanost ter sode-lovanje s komisijo, da se identificirana tveganja, ki izhajajo iz zakona, v novi zako-nodaji odpravijo. Predstavniki ministrstva in komisije so sicer izpostavili, da je nosi-lec priprave predpisa o fundaciji Ministrs-tvo za izobraževanje, znanost in šport, zato bo komisija pogovore o sprejemu novega zakona nadaljevala tudi na nave-denem ministrstvu. Komisija ob tem pozdravlja odlocitev vlad-nega predstavnika v Svetu fundacije g. Simona Švarca, da 1. januarja 2019 pre-vzame predsedovanje Svetu FIHO, saj je že veckrat izpostavila nujnost vecjega nadzora s strani Vlade RS. Hkrati komisija pozdravlja odlocitev uporabnikov, da želi-jo spremembe, preseci pretekle notranje boje ter slediti zakonitemu in transparent-nemu razdeljevanju sredstev v javnem interesu. Tematski nadzor Obcine Ribnica Ljubljana, 12. decembra 2018 – Senat komisije je na 39. seji 29. novembra 2018 sprejel sklep, da se sprejme Poroci-lo tematskega nadzora Obcine Ribnica v mandatu 2014 – 2018. Komisija je s tematskim nadzorom ugotovila, da Obci-na Ribnica precej vzorno sledi dolocbam Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK) ter ji z namenom ustreznejšega upravljanja korupcijskih tveganj izdala priporocila. Osnovni namen tematskega nadzora je svetovanje in strokovna pomoc subjektu javnega sektorja pri uresnicevanju dolocb ZIntPK. Komisija se je v konkretnem pri-meru odlocila, da bo za mandatno obdob-je od 2014 do 2018 izvedla tematski nad-zor nad izvajanjem dolocb ZIntPK v subje-ktu javnega sektorja na lokalni ravni glede sledecih institutov: . nezdružljivost opravljanja funkcij, . prepoved clanstva in dejavnosti, . prepoved in omejitve sprejemanja daril, . omejitve poslovanja (vkljucno s pre-verjanjem vkljucitve protikorupcijske klavzule v okviru pogodb, pridobljenih za namen nadzora omejitev poslovan-ja) ter . nasprotje interesov. Obcina Ribnica po oceni komisije precej zgledno in dosledno upošteva dolocbe ZIntPK ter pojasnila in mnenja, ki jih komi-sija na podrocju posameznih institutov sprejema in zastopa ter so bili predmet izvedenega tematskega nadzora. Kljub temu pa komisija na podlagi zgoraj nave-denih ugotovitev tematskega nadzora ter z namenom ustreznejšega upravljanja korupcijskih tveganj Obcini Ribnica podaja sledeca priporocila: . komisija Obcini Ribnica priporoca, da v letu 2019 za svojo in sosednje obcine ter javne zavode v njihovi lasti organizi-ra izvedbo usposabljanja javnih usluž-bencev in funkcionarjev, ki so bili 18. 11. 2018 izvoljeni na lokalnih volitvah, in sicer v izvedbi predstavnikov Komisije za preprecevanje korupcije; . komisija župana Obcine Ribnica ki je funkcijo opravljal v mandatu 2014 – 2018 poziva k odpravi nepravilnosti na podrocju upoštevanja dolocb 27. clena ZIntPK, tj. clanstva poklicnega župana kot predstavnika skupšcine v primeru dveh subjektov, in sicer IP Ribnica d.o.o. ter Hydrovod d.o.o. Župan je lahko clan skupšcine edino v primerih, ko slednja izvaja zgolj ustanoviteljske pravice. Nad-zorna skupina je ugotovila, da akt, s katerim bi bil župan imenovan v skup-šcino navedenih pravnih oseb, ne obstaja. Komisija je v svoji nezavezujoci razlagi dolocb ZIntPK zapisala, da tega, kdo imenuje predstavnika ustanovitelja v skupšcino družbe ZIntPK, ne ureja. Prvi odstavek 73. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 – UPB s spremembami, dalje ZJF) doloca, da o ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustano-vitelj je obcina, odloca obcinski svet, ce ni s podrocnim zakonom ali zakonom o lokalni samoupravi doloceno drugace. Glede na dolocbe prvega odstavka 27. clena ZIntPK, da poklicni župan ne sme zastopati gospodarske družbe oziroma biti clan organa upravljanja ali nadzora v gospodarski družbi, bo župan Obcine Ribnica moral navedeno nepravilnost odpraviti; . komisija Obcino Ribnica poziva k vsako-letnemu pravocasnemu porocanju sez-nama prejetih daril funkcionarjev obci-ne ter obcine kot subjekta; . komisija Obcini Ribnica priporoca, da za podrocje posredovanja seznama daril komisiji imenuje dve odgovorni osebi; . komisija glede na zaznane nepravilnosti in prakso pri upravljanju korupcijskega tveganja nastanka nasprotja interesov Obcini Ribnici priporoca izvedbo dodat-nega osvešcanja funkcionarjev, vkljucno s poslovodnimi osebami javnih zavodov ter clani organov upravljanja in nadzo-ra, in obcinske uprave, zlasti uslužben-cev, ki nudijo strokovno pomoc posa-meznim organom oziroma komisijam obcine oziroma obcinskega sveta; . komisija glede na zaznane nepravilnosti in prakso pri upravljanju korupcijskega tveganja nastanka omejitev poslovanja Obcini Ribnici priporoca izvedbo dodat-nega osvešcanja funkcionarjev glede ažurnega zakonsko zahtevanega poro-canja obcini glede subjektov, s katerimi so povezani na nacin, ki ga doloca 35. clen ZIntPK ter ažurno porocanje sezna-ma subjektov, za katere veljajo omejit-ve poslovanja s strani Obcine Ribnica komisiji. Povzetek Porocila tematskega nadzora Obcine Ribnica v mandatu 2014 – 2018 najdete na tej povezavi. Komisija na sestankih GRECA in Delovne skupine OECD proti podkupovanju Ljubljana, 20. decembra 2018 – Komisija je bila v zadnjem obdobju ponovno aktiv-na v okviru Skupine držav proti korupciji GRECO, ki deluje v okviru Sveta Evrope, ter v okviru Delovne skupine proti pod-kupovanju tujih javnih uslužbencev, ki deluje znotraj Organizacije za gospodar-sko sodelovanje in razvoj (OECD). Novembra lani je bila predstavnica komi-sije na rednem sestanku Biroja GRECA, kjer so obravnavali predlog Smernic za vedenje GRECO ocenjevalcev, ki so bile oblikovane na njeno pobudo. Pozornost so namenili tudi temi organizacije dogod-ka ob 20. obletnici GRECA, ki bo naslednje leto. Predstavnica komisije se je nato v zacetku decembra lani udeležila rednega zasedan-ja GRECA, kjer je bila v ospredju obravna-va porocil za Nizozemsko, Estonijo in Polj-sko, udeleženci pa so sprejeli tudi Smerni-ce vedenja GRECO ocenjevalcev. Na zase-danju je nastopila kot porocevalka za BiH v 3. ocenjevalnem krogu, kot ocenjevalka Nizozemske v 5. ocenjevalnem krogu, imenovana pa je bila tudi za porocevalko za enakost spolov pri GRECU. V sklopu zasedanja se je predstavnica komisije udeležila prvega sestanka Mreže organov za preprecevanje korupcije, h kateri je komisija skupaj s 16 drugimi usta-novnimi clanicami pristopila oktobra s podpisom deklaracije na protikorupcij-skem dogodku na visoki ravni v Šibeniku. Na prvem sestanku mreže so udeleženci sprejeli pravila za njeno delovanje, imeno-vani pa so bili tudi predsednica in dva podpredsednika. Predsednica Mreže orga-nov za preprecevanje korupcije je postala Nicoletta Parisi iz Italije, podpredsednika pa Renaud Jaune iz Francije in Dragan Sikimic iz Srbije. V Parizu je decembra 2018 potekalo tudi redno zasedanje Delovne skupine OECD proti podkupovanju tujih javnih uslužben-cev, ki se ga je kot vodja slovenske dele-gacije udeležil predstavnik komisije. V okviru tokratnega zasedanja je bila v ospredju predvsem obravnava zakljuckov 4. faze ocenjevanj Južne Koreje in Cila. Konferenca v Beogradu Ljubljana, 19. decembra 2018 – V Beogra-du je 13. in 14. decembra 2018 potekala mednarodna konferenca »Uporaba pre-ventivnih mehanizmov za preprecevanje korupcije«, ki jo je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji organizirala srbska Agencija za preprecevanje korup-cije s podporo Veleposlaništva Republike Italije in misije Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE). Konferenca je predstavljala priložnost za povezovanje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks med najeminentnejšimi predstavniki sorodnih institucij, ki delujejo na podrocju preprecevanja korupcije in boja zoper njo, iz držav Jugovzhodne Evrope. Naslovila je dobre prakse na pod-rocju reševanja problematike nasprotja interesov, prijavo premoženja in prihod-kov, izzive in uspešne prakse na podrocju ocene korupcijskih tveganj, preventivno delovanje na podrocju financiranja politic-nih aktivnosti ter najnovejše trende na podrocju mednarodnega sodelovanja. Komisijo sta na konferenci zastopala namestnik predsednika komisije dr. Igor Lamberger in mag. Andreja Kokalj. Polovica kandidatov za sodnike ukrajinskega protikorupcijskega sodišca neprimerna Ljubljana, 14. januarja 2019 - Mednarod-ni strokovnjaki so zaceli z ocenjevanjem integritete 113 kandidatov za sodnike ukrajinskega Visokega protikorupcijskega sodišca (VPS). Že po prvih dveh sestankih so izrazili dvome glede 20 kandidatov, ukrajinske protikorupcijske nevladne organizacije pa na osnovi lastne preiska-ve ugotavljajo, da jih je približno polovica nepoštenih. Ukrajina je naredila velik korak v boju proti korupciji, ko je junija 2018 sprejela Zakon o ustanovitvi VPS. To naj bi se osre-dotocilo na korupcijo na najvišji ravni, si prizadevalo, da bi zakljucilo najvecje proti-korupcijske primere v državi in za obvezno kaznovanje hudih oblik korupcije. Nacio-nalni urad za boj proti korupciji (NABU) in drugi organi, ki so odgovorni za preiskova-nje in pregon osumljenih korupcije, so pri obravnavi tovrstnih primerov v preteklosti naleteli na številne težave, saj jim obicaj-na sodišca niso posvecala zadostne pozor-nosti. VPS se bo tako ukvarjal s primeri, v katerih so uradniki osumljeni zlorabe moci, neupravicene prednosti, poneverbe ali drugih oblik nezakonite obogatitve in tudi dajanja lažnih izjav. Izpolnjevanje izjav o prihodku je sicer že dolgo dolžnost uradnikov, vendar jih doslej ni bilo mogo-ce kaznovati zaradi nepopolnih ali napac-nih informacij. VPS naj bi zacel delovati v prvi cetrtini letošnjega leta, še prej pa mora biti ime-novanih vsaj 35 njegovih sodnikov. Te bo izbrala Visoka komisija za kvalifikacijo sodnikov Ukrajine, državni sodni organ, katerega naloge vkljucujejo zlasti izbor kandidatov za sodnike in ocenjevanje njihove usposobljenosti, zagotavljanje vzdrževanja sodne dokumentacije in dokumentacije o kandidatih za sodnike ter vodenje evidenc o številu razpoložlji-vih mest za sodnike, vkljucno s prostimi sodniki in podobno. Visoka komisija, ki med drugim ocenjuje tudi integriteto kan-didatov, je na podlagi uspešno opravljene-ga pisnega testa na seznam primernih kandidatov že uvrstila 113 kandidatov od 342 prijavljenih. Na koncu bo najbolj pri-merne kandidate uvrstila na prednostno listo, ki jo bo predložila Visokemu pravo-sodnemu svetu, svet pa bo pripravil nabor kandidatov, ki jih bo nato imenoval pred-sednik Ukrajine. Pri izboru primernih kandidatov komisiji pomaga Javni svet mednarodnih strokov-njakov, katerega ustanovitev so zahtevali ukrajinski zahodni partnerji. Ta lahko do 27. januarja 2019 preuci vse informacije o kandidatih in vloži veto glede tistih kandi-datov, pri katerih se vsaj trem od šestih mednarodnih strokovnjakov pojavljajo dvomi v njihovo integriteto oziroma stro-kovnost. Nevladne organizacije za boj proti korup-ciji podajajo resen dvom glede kar 55 od 113 kandidatov. Protikorupcijske nevladne organizacije procesu vzpostavitve neodvisnega sodišca pripisujejo izjemen pomen, saj njegova ustanovitev sloni na letih prizadevanj in poskusov premostitev vztrajnega naspro-tovanja ukrajinskih poslancev. Tako se jim zdi še posebej pomemben izbor pravih sodnikov z neomadeževano preteklostjo. Protikorupcijski akcijski center, Fundacija DEJURE (Fundacija za promocijo vladavine prava), Transparency International Ukraji-na in ukrajinsko socialno-politicno gibanje Automaidan so izvedli lastno oceno kandi-datov, ki so jo objavili 9. januarja. Prever-jali so informacije o dohodkih, poslovnih in politicnih povezavah tako samih kandi-datov kot njihovih sorodnikov, pa tudi dokaze o politicno motiviranih ali drugace spornih sodnih odlocbah, ki so jih sprejeli v preteklosti. Rezultati preiskave so zaskr-bljujoci, saj kar 55 kandidatov, ki jih je komisija uvrstila na listo primernih kandi-datov, vzbuja dvome. Nekateri kandidati so bili vpleteni v politicno motivirane sod-ne zadeve, medtem ko je vir premoženja številnih kandidatov vprašljiv. Sum v inte-griteto teh kandidatov v oceni nevladni-kov zbuja vsaj eden od naslednjih razlo-gov: . politicno motivirane odlocitve; . ocitno neskladje med prihodki kandida-ta in njegovim premoženjem; indikacija davcne utaje ali prikrivanja dohodka; . verjetno prikrivanje dragocene lastnine, vkljucno s pretvarjanjem, da pripada sorodnikom, za katere obstaja dvom, da bi si to lahko privošcili; . vec kot trije primeri, ko so sodniki ocit-no sprejeli sodne odlocbe, medtem ko so bili na tecajih usposabljanja ali na pocitnicah; . dvomljive sodne odlocbe v primerih korupcije; . kršitev pravic novinarjev na sodnih obravnavah; . neeticno vedenje, ki ni povezano s sod-nimi postopki. Sodniki VPS naj bi pomagali izkoreniniti prakso nekaznovanosti za prikrivanje nezakonito pridobljenega premoženja s pomocjo lažnih informacij v izjavah o dohodku in druge oblike korupcije na visoki ravni. Biti vpleten v prav takšne nepoštene prakse gre kandidatom težko v prid. Vira: Kharkiv Human Rights Protection Group, Euromaidan Press Velika Britanija s projektno skupino nad umazani denarj Ljubljana, 21. januarja 2019—Velika Bri-tanija se bo v prihodnje z gospodarskim kriminalom spopadala s Strateškim odborom za gospodarski kriminal (odbor), delovno skupine, ki bo v svojih vrstah vkljucevala višje predstavnike bank, je v ponedeljek sporocilo britansko Ministrstvo za finance. Clani odbora bodo tako izvršni direktorji in vodilni delavci bank Santander, Lloyds in Barclays ter visoki predstavniki trgov-skega združenja za bancni in financni sek-tor Velike Britanije – UK Finance, Nacio-nalne agencije za kriminal (NCA), britan-ske Odvetniške zbornice, Združenja racu-novodij in Nacionalnega združenja nepre-micninskih agentov. Minister za notranje zadeve Sajid Javid je izjavil, da »vlada že vlaga milijone v boj proti gospodarskemu kriminalu, vendar pa je kljucnega pomena, da tesno sodelu-jemo s partnerji v financnem sektorju, da bi zmagali v tej bitki«. Nov odbor, ki se bo sestajal dvakrat letno, bo dolocil prednostne naloge, usmerjal vire in preverjal uspešnost v boju proti grožnjam gospodarskega kriminala, kot so goljufije, podkupovanje, korupcija in pran-je denarja, kot so opredeljeni v Strategiji boja proti hudemu in organiziranemu kriminalu. Obseg te vrste kriminala se ocenjuje na najmanj 16,3 milijarde evrov na leto. Urad za notranje zadeve bo v letih 2019/20 odobril 3,9 milijona evrov za podporo reformi porocila o sumljivih deja-vnostih – SARs, mehanizma, ki ga uporab-ljajo clani reguliranih sektorjev, vkljucno z bancništvom, racunovodstvom, pravnim in nepremicninskim sektorjem za opozar-janje NCA na sume o morebitnem pranju denarja in financiranju terorizma. S tem bo Urad za notranje zadeve skupaj z zase-bnim sektorjem, organi pregona in zako-nodajalci sooblikoval nov ucinkovitejši in uspešnejši sistem, ki bo koristil podjetjem in javnemu sektorju. Reforma SARs je ena od zavez v Strategiji boja proti hudemu in organiziranemu kriminalu, predstavljena novembra 2018. V letih 2019 in 2020 bo prejela podporo državnih investicij v višini vsaj 54 milijo-nov evrov, s ciljem povecati zmogljivosti kazenskega pregona za odpravljanje nedovoljenega financiranja. V letu 2018 je NCA prejela rekordno število prijav. Števi-lo porocil SARsa se je v obdobju 2017–2018 v primerjavi s prejšnjim letom pove-calo za približno 10 odstotkov na 463.938, vkljucno z 20 odstotnim povecanjem zah-tevkov za zašcito pred pranjem denarja na 22.196. Drugi ukrepi v Strategiji boja proti hude-mu in organiziranemu kriminalu vkljucuje-jo dodatne naložbe v vec-agencijski Nacio-nalni center za gospodarsko kriminaliteto, ki že deluje in vkljucuje uradnike iz NCA, Davcnega in carinskega urada, Londonske policije, Urada za resne goljufije, Urada za financni nadzor in Ministrstva za notranje zadeve. Viri: The Paypers, GOV.UK VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Konec meseca se iztece rok za porocanje o premoženjskem stanju in spremembah v premoženjskem stanju Ljubljana, 4. januarja 2019 – Zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naroci-la) morajo do 31. januarja tekocega leta sporociti spremembe v premoženjskem stanju za preteklo leto v skladu z doloci-lom drugega odstavka 43. clena Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije. V primeru, da do sprememb podatkov o premoženjskem stanju ni prišlo, zavezan-cem ni treba porocati. Drugacna ureditev velja za osebe, odgo-vorne za javna narocila, ki premoženjsko stanje prijavijo v celoti na elektronskem obrazcu enkrat letno do 31. januarja tekocega leta za preteklo koledarsko leto (ti ne sporocajo sprememb premoženj-skega stanja), in sicer ob pogoju, da so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega narocanja po dolocilih Zakona o javnem narocanju (Uradni list RS št. 91/15), in sicer nad dolocenimi mejnimi vrednostmi: Na splošnem podrocju: . pri narocanju blaga ali storitev, ce je vrednost narocila enaka ali višja od 144.000 EUR brez DDV, kadar gre za narocila organov RS in samoupravnih lokalnih skupnosti; . pri narocanju blaga ali storitev, ce je vrednost narocila enaka ali višja od 221.000 EUR brez DDV, kadar gre za narocila drugih narocnikov; . pri narocanju gradenj se mejna vred-nost iz leta 2016 ne spreminja; . pri narocanju socialnih in drugih pose-bnih storitev se mejna vrednost ne spreminja. Na infrastrukturnem podrocju: . pri narocanju blaga ali storitev, ce je vrednost narocila enaka ali višja od 443.000 EUR brez DDV; . pri narocanju gradenj se mejna vred-nost iz leta 2016 ne spreminja; . pri narocanju socialnih in drugih pose-bnih storitev se mejna vrednost ne spreminja. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE mag. Ksenja Klampfer VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Zacasno spremenjene uradne ure za podrocje premoženjskega stanja Ljubljana, 24. januarja 2019 – Komisija obvešca, da bodo za podrocje premoženj-skega stanja v dneh od ponedeljka, 28. januarja 2019, do vkljucno ponedeljka, 4. februarja 2019, zacasno spremenjene uradne ure, in sicer bodo v tem casu ura-dne ure vsak dan med 9. in 12. uro. VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST NOVICE Foto: Pixabay KPK Vestnik Komisije za preprecevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons priznanje avtorstva 2.5 Slovenija. Ustvarjen je na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si. Izvedena izobraževanja in usposabljanja za javni sektor Podrocje protikorupcijske klavzule Prekrškovni postopki zoper fizicne osebe, pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb KOMISIJA V ŠTEVILKAH Podatki predstavljajo aktivnosti komisije v letu 2018. Prijave Pravna mnenja, pojasnila in odgovori Podrocje nezdružljivosti funkcij Podrocje premoženjskega stanja (št. prejetih in pregledanih obrazcev) Zahteve za dostop do informacij javnega znacaja Število prejetih prijav 541 Število prijav, ki so prestale predhodni preizkus 440 Podrocje nasprotja interesov 115 Podrocje nezdružljivosti funkcij 52 Podrocje omejitev poslovanja 48 Podrocje premoženjskega stanja 76 Podrocje lobiranja 95 Podrocje preventive in nacrtov integritete 151 Št. ocenjenih predlogov zakonov in drugih prav-nih aktov z vidika korupcijskih tveganj in tve-ganj za kršitev integritete 4 Št. ocen korupcijskih tveganj in tveganj za krši-tev integritete 0 Št. opozoril funkcionarjem glede nezdružljivosti funkcij 2 Št. odlocb poklicnim funkcionarjem za opravlja-nje dodatne pridobitne dejavnosti 0 Odjava premoženjskega stanja 320 Odjava iz registra zavezancev 599 Prijava spremembe premoženjskega stanja 678 Prijava v register zavezancev 3.334 Prijava premoženjskega stanja 3.365 Št. vseh prejetih vlog 55 Št. zavrnjenih zahtev iz posamezne vloge 12 Št. delno ugodenih zahtev iz posamezne vloge 31 Št. ugodenih zahtev iz posamezne vloge 16 Št. vlog v postopku reševanja 2 Št. zadev v pritožbenem postopku 1 Število izvedenih usposabljanj 29 Število udeležencev usposabljanj 1.597 VLADAVINA PRAVA | INTEGRITETA | TRANSPARENTNOST Število izdanih dovoljenj za izvzetje iz dolžnosti vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbe 1 Odgovori na vprašanja 9 Število uvedenih prekrškovnih postopkov/ukrepov 58 Število pravnomocno zakljucenih postopkov/ukrepov 54 KOLEDAR OBVEZNOSTI . Spremembe v premoženjskem stanju: Vsi zavezanci razen oseb, odgo-vornih za javna narocila, in uradnikov Državne revizijske komisije, mora-jo o spremembah v premoženjskem stanju komisiji porocati do 31. 1. za preteklo leto. . Premoženjsko stanje oseb, odgovornih za javna narocila: Zavezanci morajo komisiji sporociti podatke o svojem premoženjskem stanju enkrat letno, do 31. 1., ce so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega narocanja. Enak rok za porocanje komisiji zavezuje tudi uradnike Državne revizijske komisije. . Porocanje lobistov: Lobist, ki je vpisan v register lobistov v RS, mora komisiji pisno porocati o svojem delu do 31. 1. tekocega leta za preteklo leto. . Porocanje o uresnicevanju aktivnosti iz Akcijskega nacrta: Nosilci ukre-pov iz Akcijskega nacrta o uresnicevanju Resolucije o preprecevanju korupcije v RS morajo porocati o svojih aktivnostih do 28. 2. . Seznami daril: Zavezanci, ki so dolžni voditi sezname daril, morajo kopi-je teh seznamov za preteklo leto posredovati komisiji do 31. 3. »Boj proti korupciji ni le dobro upravljanje. To je samoobramba. To je domoljubje.« Joe Biden, nekdanji ameriški senator