127 po učnem nacrlu iz leta 198.5 v 3 letniku dva ur predavanj i/ arhivistike \ 4 letniku pa dve uri preda-anj iz strukture institucij ter d\e uri vaj ni teden Po 3 letniku ie predpi-.au kolokvii, po 4 pa izpit Oh pred" idem rcorgamzaciji učnih programov na I ilozofski l'a kult «i bi kazilS upoštevati dosedanje izkušnje pri pouku njegove učinke na tlelo v arhivi« razvoj arhivskega šolanja v svetu in drugo. Menim da lahko kot pozitivno izpostavimo pospešen CaJSoj troke, h ga |c vzpodbudi! študij na fakulteti, kot kritično pnpombo pa da nc more dajati dovolj zufmja za piaktiuio delo na kar smo ze opozorili I' ( c obrav navamo \>c predmete i> ni nega načrta nepedagoške smen, pa ne samo z. vi dika potieb ffjiiva4 marveč vseli področij, ki |.m je t« .-.mer namenjena potem bi /eleii, da bi ;e r izširi la predavani i iz pal^tiyralljc (zgodovinske |->omo/ ne vede naj bi zajele tudi merske m denarne enote v preteklosti) Povcciti bi bilo treba število ur za tuje jezike. Arhiv i:tiko v ožjem pomenu bi k izalo obdrzat: v obsegu uvoda v arh.ustiko Poleg po znavanjfl struktur iniitiujcij bi bilo treb;i dodali se razvoi vrst arlm -kega gradiv i za novi vek. Nii|iio pa bi bilo vpelj iti neodvisno od fakultete. arhivsko ■olo, ki bi pr i reja !.i enoletne tečaje za novo z;!j3 -dene v arhivih predmet;, ki so ncposiedno pove zanj z. delom v arlnv h Zaključni izpit na tc| šoli bi predstav liai tudi strokovni izpit llolandski vzor ob upoštevanju visokega nivoja ki ga je stroka dose gla, bogate strokovne literatuie in možne pr.rncrlii-vosti glede na velikost dežele, je hihko x zgled ki ga kaže v okviru na:ah mozno-.ti upoštevati. OPOMIN I Profession., I framing of Kvhivists I oqjiul on Prol'es-sioncllc ilc- \nhivisk". Nrclmum \ \ \.lV, I9.XX. 236 sir — 2 Ncj?s iln premier eollcniue international sur hi lomation .les arcluvi ,te; Procccdm: ol'lhe lirsl hilerna tional C'olloi|uium on \n liiv il I due itio® ind 'framing (ured li Oelmas) Siuibes i-ides4 Intel n ilion il i'min cil on Archives C onseil mlernational fies \rchivs Paris 1989 OS Str. - 3 bulletin N 33. Intern iiional C ouneil on \rchnes ( onseil mtcrnaroiiil des Archiv«-- Dreeni her I981', iir 33 <4 Janus Internalion il C oune.l on Nrchiv.s ( onseil international ill s Bchives l()90, I sti 21 52 — ■ 4 Miclriel ( ook-M irgaret Procier, Manii ■ I of \n hi'val Description Aldershot I99()\ 250 sir 5 IckhariO Iran/ I in'alining in ¡die NnJu-kund Darmstadt 1990 53 Str Hj(i Pao!, ( arm.-- I lonti nchivistidie ordin micnlo c i.;>nserva/ionc, P.oma I i Nuova It Mm VentilK, l()90' —7. Nntonia Ikrcdida llerrera \ixlm ijticii geneial I'ehoria v Epi et i oi Scvil II P>89 —8. II u na PohotM Pogdan Pvs/evvski Andr/ei I onic/ek Arclu-vi ,tyka .vSrsiJivvB |')8l> —9 I'raviS robot v gosudarstviaimMi r;ij ios( Pokrifjinskcni ari \\\ Nosi Ct) ci /uiii I\C '(i pred časom je bil v tej rubriki obiavljen prispevek o vključevanju arhiva v vzgojno-i/obra-ževalni proces miadega človeka' v katerem jc avtorica predstav i la dotedanjo prak ,0 orgaiii/namli obiskov šolskih skupin v arhivu pri čemer je izlia-lala :z izkušenj Arliiva SR Sloveniie, navedla pa je tuch mnoge koristne napotke za vkiiučevanje arhiva v 111.111 program Prispevek ie z;ikluicen z inisli 10. da bi »pri nadalinicm delu na tem področju kalilo povezati izkušnje vseh slovenskih arlm ov « S teir zapi>om želim bridsuiviti izkušnje s pre dagosko dejavnostjo v Pokraun^keni arhivu v Novi Cionci pri čemer ne zajemam delovne prakse ucciicev \ arliivu kot posebne oblike izobraževanja uceiKev v sredniih šolali Dolgoročno gled ino je ta deiavno.st ailuvov go tovo ena i 1111 cd zelo pomembnih. Načini 111 kvalj teta prcdstavljania arhivske d-ejaw£olti in arhivskega gradiva mlademu človeku nedvomno vplivajo na oblikovanje niegovcga /naii|a m zavesti o arhivski kulturni dediščini V ta namen je že v Zakonu o nanr.ni .11 kulturni dediščini vkliučeno določno da ai hi vi pripravljajo razstave 111 druge oblike predstavljanja arhivskega gradiva2, bolj določno pa so te naloge ailiiva navedene v normativih m standardih za arhivsko dejavnost, k|er |c med nalogami v zve.1 . uporabo gradiva navedena ludi naloga prirejat zgodovinske razstave zgodovinske uciic ure ter zgodovinska predavanja na podlagi arhiv skega gradiva\ Za potrebe nekaterih vzgoino- 1 'obrazcvalnih programov v srednjem usmerjenem ,zobiazevaii|u je bi1 h a pismi tudi poseben učbcnik4>nov, kije v učcniku obdelana, ima prav gotovo poseben vzgojno-izobraževalm učinek v po- vezavi s prakt cnim prikazom arhivske dejavnosti ucencem ^arhivsk 1 instituciji, ogledom arhivskih 1 izstav ah pa vsa; z obiskom arhivskega delavca na soli. Pokraniiski irlnv v Novi Goriu je zarad" zredilo slabi h prostorskih zmogljivosti imel v prcišn.uh na jetih prostorih zelo majhne mozno.sti za obsežnejše in kvalitetnejše sodelovalne s šolami. Kipih tc/a vam sc je odzival na občas-ic potrebe šol 111 začel tudi sam dajat; vzpodbude za sodelovanje V poro-c''di o delu zavod 1 tja do leta 1979 sicer ne zasledi 128 mo omembe tovrstne dejav nosi i ■'V Prvič so kot dodatne strokovne naloge omeniena piedavanja /.a .rednjcšolsko mladino v poročilu o delu /a leto 1980/' I/, poročila o delu za leto 1981 pa je ra/. vidno, da je bilo /a dijakinje četrtega letnika Uprav no-administrativne sole Nova Gorica t iko kot /e nekaj let na/aj, pripravljeno predavan|c o \ logi m pomenu arhivskega gradiva in o dejavnosti zgodovinskih arhivov, združeno z ogledom arhiva. Iz tega lahko sklepamo, da jc naš zavod pričel s tovrstno dejavnostjo že pred letom 1980. Ustanovitev Zgodovinskega društva za Severno Primorsko sredi 70-ih let je povezala učitelje zgodovine na šolah m arhivske delavec in tako ie preko društva in Zavoda -a solstvo kmalu prišlo do prvih oblik sodelovanja Arh;v je za posebne pr.ložnost, dal na razpolago Krhivskega delavca, ki je z obiskom na sob predsta vd ar hivsko kulturno dediščino, i/delovati pa je /a čel tudi k opite arhivskih dokumentov za učne pri pomočke.7;i V naslednjem letu, 1982, je arhiv organ iz i ril predavanje za dijake zadnjega letnika Sred nje driizhoslovno-ckonomskc šole Nova Gorica o delavnosti zgodovinskih arhivov in o arhivskem gradivu kot kuiturni zakladnic naroda^. V letu 1983 je me I arhiv že toliko okrepljeno kadrovsko /asedbo, da smo zaceli razmisliati o širitvi pedagoške dejavnost: Želeli smo, da bi sodelovala z arhivom vsaka osnovna in srednja šola na našem območju. V ta namen ^mo navezah pismene stike s šolami v vseli treh občinah in jim poslali nekaj predlogov . Naslovili smo jih uutehem zgodovine in vodiem zgodovinskih krožkov.9 Poleg predstavitve arhivske dejavnosti z ogledom depojev smo v predlogu ponudili možnost podrobnejšega seznanjanja z arhivskim dokument: v povezavi z učno-vz.gojinni procesom. IJccnce oziroma njihove učitelje" smo Okušali vključit- vanj s pppravo izbora dokumentov o posamczn.h temah iz učnih načrtov (, možnostjo, da se ti dokument" po potrebi tudi fotokopirajo) tei z obiski priložnostnih razstav Že v tem letu smo zabeležili večje aktivnosti arhiva na tem področju Izvedenih je bilo sedem predavanj o dejavnost, zavoda s predstavitvijo arhivskih fondov in zbirk irhivskcga .zobrazevanja pa je bilo delez. nih okrog 400 učencev.10 Poplava ki jc oktobra 19«3 prvadela arhivsko gradivo. |c za vce mesecev zavrla /aMavljeno sodelovanje s šolami Mnogo učencev pa se jc ravno ob tej nesreči na poseben način seznanilo z. irhivskim gradivom. Srednješolci so nam priskočili na pomoč pri suseniu in selitvah ra'močenega gradiva in takrat se jc lahko vsak mimogrede seznanjal različnimi londi in zvrstmi gradiva marsikoga jc zanimala tudi vsebina dokumentov. Odgovori na vprašalnik Republiškega komiteja za kulturo v zvez: z. analizo aihivske dejavnosti ka žejoj da je bilo v arhivu v obdob|u 1983-1985 na obisku 30 šolskih skupni, za katere jc bilo pripravljenih 40 šolskih ur1kljub zelo otežkočenim raz meram za osnovno dejavnost (v številkah so zajeti tudi ogledi razstave o rcševaniu poplavljenega arhivskega gradiva ki jo je arhiv jjripraKj leta 1984). Kljub težkim pogojem v naslednjih dveh letih in pol ko jc bil velik del gradr a naših fondov zaradi sanacij« in selitev za uporabo skorajda nedostopen prostori, v katerih smo gostovali pa zelo tesni, vendarle nismo odklanjali sodelovanja čedalje večjemu številu šolskih skupin ki so se na različne načine želele cz.nanjati z arhivsko dejavnostjo m arhivskim gradivom. leta 1985 smo uvedli posebno cvidcnco šolskih ■-kupili s katero ,mo želeli na enem mestu dobiti pregled nad našo pedagoško dejavnostjo Za posa Jezna leta kaze naslednje podatke: zaporedna številka m datum obiska šolske skupine, naziv sole in vz.gojnoizobraz.cvalncga programa letnik oz. raz red s številom učencev, mie in priimek učitelja k. jc pripeljal skupino, vsekana učne ure ter ime in priimek arhivskega delavca, ki je pripravil ucio uro. V letu 1985 je nas arhiv obiskalo 13 šolski!} skl pm zanje jc bilo pripravljenih skupno 2 1 učnih ur. 'odoben dopis kot leta 1983 jc arhiv poslal e"ta 1986'\ V dopisu zapihana zelja da arhivske dokumente, prioc nase zgodovine, posredujemo tudi sir-si /avnosti, še zlasti za potrebe šol. je naletela na dober odziv, prav gotovo tudi po zaslugi Zavoda za šolstvo, ki je šole spodbujal in dajal večji pomen spoznavaniu arhivskega gradiva. Prej omenjena evidenca izkazuje v letu I98b precejšen porast obi ska 33 skujiin m 47 uciih ur, pn cenicrgrc porast pripisali tudi organiziranim obiskom prve vccje sa inostojne razstave arhivskega gradiva i/ naših lon-dov. z izgradnjo arhivske stavbe imamo tudi arhivski delavci, ki se ukvarjamo s pedagoško dejavnostjo, izredno dobre pogoje za delo s šolskimi skupinami. V letih 1987-1989 je obisk šolarjev precej narasel. Leta 1987 -ano zabeležili 37 šolskih skupin za katere je bilo pripravljenih 49 ucmh ur Leta 1988 40 skupin (1477 učencev) |s 57 učnimi urami, lansko leto pa kar 56 skupin (I 585 učcnccv) z 72 učni mi urami (v številke so vkhucciu tud ogledi iTjiiih razstav, ki smo jih v tem obdobju pripravili). Kakšna je vsebina učnih ur' Podal bom prerez za obdobje 1985- 1989. I/redno velik odstotek obiskovalcev želi splošno udorniacijo o arhivskem ,.avodu m njegovi dejavnosti (služba varstva arhivskega gradiva glavna dela m naloge arhivskih delavcev, arhivski fond- in 'birke. uporaba arhivskega gradiva materialno varstvo gradiva) Za lejisi pregled arhivskih londov in '-birk ter vrsti gradiva ano ob preselitvi v novo stavbo pripravili manjšo razstavo dokumentov z ra/l.ciih skupm londov, s po-.cbnim o/nom na ra/hene zvrsti m oblike pisanih in risanih doku mentov. Pogosto pa se poslužujemo izbora doku lientov po različnih kriterijih (starost, krajevni iz bor, tipične oblike gradiva ipd. tudi po posebnih željah obiskovalcev). Predstavitev zavoda in delavnosti je največkrat povezana z. ogledom arhivskih skladišč, čitalnice in priročne knjižnice. Velikokrat so učitelji in učene ob obisku na ah razstav želeli da bi vsaj na kratko izvedeli kaj o dejavnosti arhiva na >p!ošno. Nekaterim -kupmam pripravljamo tudi posebej dogovorjene tematske učne ure. V povezavi z. ucin mi programi spoz.navania zgodovinskih virov jim predstavljamo zgodovinske dokumente kot pnimo ni zgodovinski vir na splosno, za posamezne usParjalce (tako npr gradivo krajevnih ljudskih odborov, doloccr.di sol in šolskih okolišev) ali zvr s'.i (urbarji in ostale roivopi-aie knjige, načrt' zbirke Fotografij :n mikrofilmi). Sole, ki po predmetniku izobražujejo za pisarniško poslovanje, se piulno poslužujejo uemli ur, ki jih za to tematiko pripravljamo v arhiv u ze dlje i asa Ueeneem smo s pomočjo našega gradiva poma gab pn spoznavanju naslednjih zgodovinskih tem - razsvetljenske reforme Marije herezije in Jozc fa II ai /.emljiski kat ister, ■ ir^eljenstv o v druge dežele, boi za nase meje po I svetovni vojni s posebnim poudarkom na ¡Gjgiški primorski Slovenci med obema vo|iiama NOli po kapitulaciji Italije, - razvoj slovenskega knumega jezika zgodovinski oris Vipave in njeni kulturna de liščfflj i poplave v Novi (lonci C c piikljucimo zraven se ogled razstav, so licenci preko aihivskih dokumentov 111 novo zvedeli ah dopolni'! znanje o nuslefljili dogodk.h m dejstvih naše lok.alnc zgodovine Obcmc na Goriškem od srede 19. stol do druge ivetov ne vojne, Pokrajinski arhiv v Novi ( ryrici 1972-I987 -razstav.? ob 15. obletnici delovanja m odprtja nove stavbe /api;,ana volja Pnniorcev /,a priključitev k .lu goslavip 1945-1947 - razstava ob 40 obletnici pn kluicilvc Primorske k Jugoslaviji /gradih bomo Novo Gorico - razstava doku mento> o pripravah n začetnih delu, izgradnje Nove Gorice v letih 1947 in 1948. - Od 27. aprila k 22, juliju razstava o na činih in oblikah pr.iznovanja dneva Of od medvoj-n:h začetkov do I 1953. In oftf.ivj u6ftuctv? Ugotavljamo različno odzr Host, od jvsivnega posltisinia do akt'vnega vklni ccvanja ; postavljanje m različnih vprašanj ki so v povezavi s temo učne ure ah pa tudi ne Odvisna je od vrste sole in razaeda odnosa učitelja do arhivske kulturne dcdisunc, interesov ■ 11 nagnjenj učenci\ do 'godovmske snovi končno pa tud: od Bacina motivacije uccnccv s strani arhiv skega dela'ca, ki uro pripra\ i m izvede! Nekateri ticilclj' zelo skrbno m sistematično pnpnoliajo licence na obisk arhiv ske msklucuc zc v 5. ah (> razredi osnovne sole, v času ko se licenci v ,oh |->odrohnc|c scvn injajo s predmetom zgodovine. Pri skupin ill s takmn uu telji je arhivskemu delavcu seveda delo olajšano. V tikih primerih |c pobuda predvsem na strani iiv.cn cev, ki imajo ze nekaj osnovnega znanja in znajo spraševati tudi nepričakovane podrobnonh Pogo to je vprašanje o dostopnosti irhivskega gradi-a. Zanifiivo jc. da pn mnogih učencih m tudi ne ite-Ijih oh prvem obisku arhivske ustanove prevladuje prepričanje di jc arhr .ko gradivo nedostopno za široko uporabo oziroma dostopno le za posebne iz. brance Ki naj bi imeli posebna dovoljenja za upo rabo gradiva Z n.i:o pedagoško dejavnostjo se liti dimo da bi pri ueencih pa tudi pn učitelji1! lavno to negotovost n i prepruliiv fl|čm odpravljali s pO jaMijcvanjcm o načinih uporabe gradi'a l parno d i smo v teli pri/adevaii|ih tudi uspel' Morda se lahko i")ot!dimo s poveeaiviii številom uporabm kov arhivskega gradiva za različne šolske naloge, tekmovalne, seminarske in diplomske naloge ka kor tudi njihovim interesom za samostojno raz, skovalno 'delo. Učene zelo radi sprasujeio o zaposlenih delavuh v arhivu, njihovih izobrazbemli profilih ter zlasii o tem, kakšne vrste opravil i z. v« iajo pri notranjih delili in pri delu na terenu Nič-koliko informacij in pojasnil smo jim posredoval: o poplavah ki so prizadele nase gradivo ter o načinih ■n postopkih konservacije arhivskega gradiva pa ccpiav ¡imamo možnosti, da bi jilj popcliah skoz.:-restavratorske delavnice. Mnogo vprašanj se nana sa na najbolj značilno radovednost učenčev - ugotavljanje izvora njihovih družin m rodovni iz ar hivskih dokumentov. Ob takih in podobnih vprašanjih ffhivski dclavec lahko izkoristi pnlo/nost m licenca seznani z mrežo arhivskih zavodov m dru gih ustanov, ki hranijo arlm4.o gradivo doma .11 v tu|im ter s pripomočki za uporabo ailmskcga gradiva. Učenec zelo pritegnejo dokumeiTi, ki izvirajo iz. krajev ali p.i se nanašajo 11.1 kraje, od koder licenci puli najo ler informacije, kje sc nahaja gradivo za njihovo lokalno zgodovino Arhiv'ki delavci skušamo doseči pn obiskih sol škili skupni se en namen ko polagamo v mlada rea zavest o pomenu arli vskega gradiva Za naso kuhuro 111 znanost 111 za nas zgodovinski spomin ali jo skušamo ze utrjeval', vedno radi opozarjamo na lo, da so podstrešja .11 omare njihovih domov pole 111 ilni »imetnik« morda dragocenega gradiva ki bi ga kazalo vsij evidentirali cc zc ne prevzeli v varno hrambo v nase depojc Spodbujanja za reševanje arli vskili dokumentov ni nikoli dovolj, pa čeprav rodi le majhne -adove Zelo |->omembno ic, da sc pn mladih generacijah nenehno ustvarja zavest, da poleg imizej« 1:1 luijiZ niec obstaja arhivska ustanova, ki je edina pristojna varno hranjenje 111 strokovno obdelavo arhivske kulturne dediščine. Ob koncu tega prispevka je |Wtrcbno sc zapisati da sodelujemo s skoraj vsemi srednjimi solarni nafie regije Nekatere osnovne šote pa se ne odzivajo na naše pobude m ne iščejo stalnega sodelovanji Vzroke je tezko ugotavljal' za nakcterc pa gotovo \cha da je temu k 11 \.■ tudi oddaljenost od nedeža arhiva Zato ra/nvsijarno, da bi sejmi arlvvsh de-lavi skusali pogosteje kol doslei piiblizat- z. obiskom na soli kljub manjšim možnostim eclovitejf.c predstavitve arhiva in arhivske dejavnosti, ki jo taka oblika nudi OPOMIP I. Mkrijn Cirabnir \li >e lahko arhiv vključi v vzgojila izobrazcv 1I111 proces mladega človeka?. Arhivi V kiu btj.nii ll)82,st l-2fstr. 43-H> —2. Zakon o 11.1 ravni u kulturni dediščini. Uradni list SRS, št. 1/1981, 94. člen. i Normativ i in stand Bdi za arhiv .ko dejavnost. Poro čevalec kulturne skupnos'1 Slov cnijc IV st 18. kjuhlja II.' 1982, str U — 4 lo/e Zontar, Arlv.v'stik.i l.juhljiin.i l()84, — 5. Poročila o delu Zavoda za Bffstvuarhivskega gradiva prt Skupščini občine Nova Goniča m Pokrajin skega nli iv > v Nov i Gorici za I I %(> 1979 , Pokraimski : ril. v v Novi Gorici zbirka dol 11 merita miga gradiv 1 — 130 6. Poročilo o delu Pokra,,nskega arhiva v Novi Gorici /a 1 1980 Pokrajinski arhu v \ovi Gorici - zbirka doku mentamega gradiva. — 7. Poročilo o delu Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici za 1 1981. Pokraimsk i «irim v Novi Gorici - zbirka dokumentarnega gradiva. — 7a Ustna , n formacija M igdalene Cchovm arhiv ,ke strokovne sode-fš\ ke \ Pokrajinskem .irlav i v Novi gorici. — 8 Poročilo o delu fB; raj i nskega arhiva' v Novi Gonu zj I. 1982. I>v>kraiinski arfii\ v Novi Gorici - zbirk» dokumentarnega gradiva —9. Dopis Pokrajinskega arhiva v Novi Gori i, 5t 23/15-83. 4. 5. 1983. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici zbirk i dokumentarnega gradiva.— 10 Poročilo o delu Pokrajinskega ariii u v Novi Gorici ZS I. 1983, Pokrannsk i arhiv v Novi Gorici zbirka dokumentarnega gradiva. — II. Gradivo za analizo arhivske dejavnosti Republiškega komiteja za kulturo, 1987-1988, Pokram-ski arh:* v Som Gorici - zbirka dokumentarnega gradi va. — 12. Dopis Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, št. 2 (>-l 86 15 1 1986, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici -zbii ka dokumentarnega gradiva Bavarska arhivska šola v Miinchnu /a delavce ja\irih ari ivov, ki so pred tem opni rili višjo ali visoko slopn;«» i/obra/be ' osna GoIomuci /aradi vse večje željo, da hi tud. na slovenskem prostoru organizirali posebno šolo za arhivske delavec, sem sc ob svojem študijskem obisku v Glavnem državnem arhivu v Munehnu zanimala tudi za potek in vsebino šolanja na bavarski arhivski šoli Ncmci dajo zelo velik poudarek strokovni :zo-brazbi dclavccv, ki delajo z arhivskim gradivom zato sta bih na področju /ahodnonemške države ustanovljeni dve šol Prva jc v Marburgu m pokri va vse federalne enote razen Bavarske ki ima svojo šolo Havarski šola za arlvvskc delavec i trm za.seboj žc bogato zgodovno, saj jc začela delovati že pred petindvajset.mi leti /a vsako stopnjo izobrazbe imajo tudi poseben lzobrazevalm program Šolo obiskujejo arhivski dclavc, državnega komu nalnih, priv itt.ilj gospodarskih in ccrkvctuh arhi vov. Program šolanja za kandidate, ki so končali višjo stopnjo izobrazbe Kriteriji za vpis v arhivsko šolo so dokaj strogi, sai je za vpis potrebno opraviti preskus znanja ter predložni popolno dokumentacijo o dotedanjem šolanju Izpit opravljajo kandidati na Generalni direkciji državnih arinvov Bavarske v Munehnu. S preiskusom znanja (sprejemnim i/pitom) naj bi kandidat pokazal svoje splošno m strokovno znanje, k: ga bo v arhivski šoji potreboval Sestavljen je iz. poznavanja temeljev bavarske m državnosti /RN, položaja ZRN v svetu, državnih in gospodar skih vprašanj, i'azvoja družbe, bavarske zgodovine od 16,-20. stoletja in aktualni,i političnih dogod kov. Ta dci preskusa znanja poteka pisno m traja dve uri Za vpis na šolo pa so potrebna še splošna zna nja. in sicer, nemškega jezika, matematike, tujega jezika, latinskega jezika. Tden od pogojev za vpis jc tudi starost kandidata in sicer 25-30 let Na koncu seštejejo povprečje vseli ocen V primeru da kandidat ne opravi sprejemnega izpita ima pravico izpit ponovno opravljati. Na Generalni direkciji naredijo na podlagi rezultatov razvrstil-no iisto. Po u .pešno opravljenem šolanju na arhivski šoli dobijo kandidat: naziv arlvvskcga uispektorja Cilj arhivske šole jc usposobiti kandidata /a arhivskega inšpektorja, ga Seznaniti s strokovnimi vprašanji, tako da bo znal samosloino in zanesljivo reševati .strokovna vprašanja. 1 rajanje in potek izobraževanja Šolanje traja 3 leta Obsega strokovna predavanja m praktični del. Vse skupaj obsega najmanj 2400 šolskih ur. -studij jc sestavljen iz sedmih izobraževalnih delov: 1 prvi dci strokovnih predavanj (traja 3 mesece) 2. zacctrn praktični dci (traja 5 mesecev) 3 drugi dci strokovnih predavanj (traja 5 inc-se-ccv), 4 glavni dci praktičnega izobraževani.! (traja 7 nicscccv), 5. tretji dci strokovnih predavani (tra|a 5 mesece v), 6. zaključni del praktičnega izobraževanja (traja 6 mescccv), 7. četrti del strokovnih predavanj (traja 5 nicscccv) Strokovna prethnanja Strokovna predavanja obsegajo tud: vaje m senn narje Predmetnik študija je zelo obsežen, veridar sem sc ga odločila objaviti v celoti, ker tudi v Sloveniji razmišljamo o ustanovitvi podobne sole za arhivske delavce