(PoV"ri* 'ačana v gotovini
Cena 20,— lir	*	*
Spediz. in abb. post. I ar.
DEMOKRAC
		i
		
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško • uredništvo: Gorica,. Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20.	— Naročnina:
mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IV. - Štev. 52
Trst - Gorica 29. decembra 1950
Izhaja vsak petek
Srečno 1951
Pogum in odločnost
Od nas samih je od vi sna njaša bodočnost
Novoletne misli
Na tem mestu smo že ponovno opozarjali na dejstvo, da ni med svobodnim in komunističnim svetom v maiterijalnem ali številčnem pogledu nikjer nobenih takih razlik, ki ,naj bi pristaše svobode navdajale z dvomom v lastno bodočnost. Vzemimo samo primer dveh glavnih sil, ki načeljujeta obema taboroma: sovjetska produkcija jekla dosega danes 21 milijonov ton letno, Združene države pa proizvajajo 100.000 ton; podobno sorazmerje obstoja v produkciji vseh ostalih glavnih proizvodov.
Danes vemo vsi, kako veliko vl.v go igra materijalna premoč v vojni. Tega se zavedajo tudi Sovjeti. Zato imajo v svojih gospodarskih načrtih predviden dvig svoje industrijske proizvodnje. Leta 1946 so predvideli, da bodo v treh petletkah dosegli letno 50 milijonov ton jekla, kar je pa še vedno komaj polovica količine, ki jo že danes producirajo Združene države.
V navedenih številkah ni obsežena evropska proizvodnja, ki sama znatno presega sovjetsko. Ako bi Sovjetska zveza zagospodarila nad Evropo, bi se seveda njena industrijska moč znatno povečala. V tem je odločilna važnost evropskega vprašanja. Toda, karte v tej igri bodočnosti so zaenkrat še v evropskih rokah! Od evropskih larodov samih je v veliki meri dvisno, kakšna bo njihova usoda.
Pri tej misli ne sme nikogar motiti ono večno ponavljano geslo o 500 sovjetskih divizijah, ki se lahko vsak trenutek pojavijo na evropskih mejah in preplavijo našo staro, razbito celino z nezadržno siio svojih oceanskih valov. SovjetSKa zveza bi po svojem številu prebivalstva res lahko postavila na bojno polje 500 divizij. Toda, kako pa je z njihovo oborožitvijo? V ituv
ocranskih svobodnih držav, ki bodo da igra v Evropi nemško vlogo, a-
Kot bi trenil, je švignilo mimo nas in vas staro leto 1950. Bliskovite naglice, s katero se je razvijalo pred našimi pozornimi očmi staro leto, se skoro nismo zavedli, ker so nas prevzeli dogodki, sredi katerih smo si s komolci utirali pot proti uspehom novega leta 1951.
S koncem starega in s pojavom novega leta se za uvodničarje vračajo iz leta v leto skrbi in težave: kako zadostiti novoletnim časnikarskim navadam, ne da bi premlevali starih misli in zdolgočasili potrpežljivega bralca z običajnimi besedami, gesli in stavki, ki se neizbežno iztečejo v rešilni »Pogumno v novo leto!«?
Ker je navada pač železna srajca, ne moremo kar tako iz njenega trtnega objema! Uvodnik z novoletnimi mislimi mora biti napisan, ker si brez njega ne moremo zamisliti niti najskromnejšega lističa. Lotimo se torej nehvaležnega starokopitnega dela.
Prebrali smo si za to priliko naš lanski novoletni uvodnik. Razvili smo njegove misli ob dveh ljudskih resnicah: »Vsak je svoje sreče kovač!« in »Sreča je pogumnim naklonjena.«
Oba pregovora sta bila kot nalašč izbrana za naše posebne tržaške prilike preteklega leta.
Skoro od omikanega sveta pozabljeni in sredi prevelike pozornosti skoro sami sebi prepuščeni smo si kovali svojo narodno srečo!
Sredstva, s katerimi smo razpolagali, so bila skromna, naše mišice delavoljne, naša volja prekaljena. Kjer koli se nam je pokazala trohica plodne zemlje, smo zaorali, vedno globlje silili, da smo prišli do življenjskih, čeprav skopih so kov; kjer koli smo naleteli na rušo in skalo, smo zgrabili za kramp in lopato ter potrpežljivo razbijali in odstranjevali trdote s svoje delovne poti; kjer koli smo naleteli na zlobo v obliki sikajočih človeških jezikov in človekovih pisanih izbruhov, smo s trezno besedo in z umirjenim člankom dopovedovali razumno rešitev sprave in strpnosti v skaljenih krajevnih odnosih,
pri čemer nismo štedili z ostrimi obsodbami in odločnimi zahtevami v borbi za naše najosnovnejše človečanske, narodnostne in politične pravice.
Ali so bila naša lanskoletna prizadevanja kronana z uspehom, vsaj z delnim uspehom? Drugi bodo n tem sodili! Nihče pa nam ne more zameriti, če sami izrečemo upravičeno mnenje, da smo tudi mi s svojim skromnim dejanjem in pisanjem koristno odslužili roboto za slovensko tržaško skupnost. Nad našim političnim obzorjem je še vedno lebdela mora, ki nas ni nehala daviti, ki nam ni dajala miru, ki vas je skoro pritirala do obupa. Mora se danes razblinja in nas dela do-jemljivejše za upopolne misli in načrte.
Nam ni treba naštevati znakov, dejstev in uspehov, ki podpirajo naše vedrejše razpoloženje. Naš list je skozi dvainpetdeset tednov te znake nakazoval, dejstva podčrtaval in uspehe pripisoval strnjeni udarnosti tržaškega in goriškega demokratičnega prizadevanja.
Zmagoslavje slovenske besede in slovenske pesmi na tržaških tleh je najvidnejši znak naših lanskoletnih uspehov!
Toda po kolikšnih borbah in v kakšnih prilikah...
Zato ne moremo odrekati uvodoma omenjenima pregovoroma preizkušene ljudske modrosti!
Naš lanski novoletni poziv je bil umesten. S svojim zasebnim in javnim delovanjem smo prispevali vsak svoj delež v skupni kovačnici naše tržaške bodočnosti; ob svojem zasebnem in javnem požrtvovalnem naporu smo sredi največjih ovir spoznali, da ni naše početje zaman
Zato v novem letu ne bomo klonili!
Naša borba je pravična!
Spremlja nas v novo leto 1951 voščilo: »VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO!«, ki v slovenščini pozdravlja tržaškega Slovenca z novoletne jelke, postavljene v slavnostni veži glavnega poveljstva Zavezniške vojaške uprave v Trstu.
tPrirodno je, da se veselimo dejstva, da je bil dr. A. Sfiligoj popolnoma oproščen vsake obtožbe in vsake krivde. Zalo z neprikritim derni vojni nisD dovolj samo pužk<r z«5oš€fe8j«n' Pozdravljamo pravo-
in kvečjemu še strojnice. V časopisju lahko zasledujemo težkoče, na katere naletava pri vprašanju oborožitve Zahod, za katerim stoji vsa industrijska moč Zahodne Evrope in Združenih držav. In >ta Zahod si je postavil kot svoj smoter, oborožiti ,in opremiti samo 50 divizij! Kako naj bi pa Sovjetska zveza s svojo mnogo slabotnejšo industrijo primerno opremila 500 divizij, to si po besedah znanega diplomata lahko predstavlja vsakdo, kdor je v praksi videl, kako je izgledalo 8 milijonov italijanskih bajonetov, o katerih je Mussolini govoril s podobno širokogrudnostjo, kakor se danes govori o 500 sovjetskih divizijah!
Toda kdor bi tudi temu sklepanju ne hotel verjeti in bi ostal zvest svoji presoji na temel'U števila prebivalstva, temu moramo povedati, da šteje danes Evropa, ki je o-stala na tej strani železnega zastora, 270 milijonov prebivalcev, s čimer je ohranjeno številčno ravnotežje do Sovjetske zveze z vsemi njenimi evropskimi sateliti vred. Svobodna Evropa bi torej v primeru potrebe lahko postavila prav ts-ko veliko število namišljenih divizij kakor Sovjetska zveza. Dodajmo k temu številu še prebivalstvo Združenih držav in raznih preko-
vse-kakor Evropi lahko nudile mnogo učinkovitejšo in stvarnejšo pomoč, kakor pa bi jo preko neizmernih sibirskih daljav, povezanih z eno samo železniško progo, lahko nudilo Sovjetski zvezi 500 milijonov gospodarsko nerazvitih Kitajcev, pa bomo zopet videli, da je tudi glede človeškega potencijala premoč izrazito na strani demokratičnega sveta.
Razen v primeru nepredvidenih vojnih dogodkov so torej Zahodu še za dolgo dobo zajamčeni vsi stvarni pogoji, ki mu primerno u-porabljeni nudijo trdno jamstvo za uspešno ohranitev in razvoj.
A kljub temu vstopajo mnogi v novo leto polni dvomov in bojazni. Ti dvomi, ta bojazen, neodločnost in pomanjkanje poguma ter volje za samoohranitev, ki je v odločilnin trenutkih nemogoča brez primernega požrtvovanja, ne pa materiialm ali številčna slabost, to je evropska Ahilova peta, na katero nameria skupni sovražnik danes svoje o-rožje.
Vzemimo samo primer ponovne nemške oborožitve, ki je bila po dolgih pogajanjih in odlašanjih končno sklenjena na nedavnem sestanku v belgijski prestolnici. Vsi evropski narodi se zavedajo, da je obramba Zahoda zaradi časa danes nepripravljena. Toda prav francoski narod, ki bi bil prvi poklican,
ko želi preprečiti njeno oborožitev, ne kaže primerne volje, niti odločnosti, da bi to svoje poslanstvo izpolnil. Ali se sme potem čuditi, :i-ko se svet obrača na njegove sosede?
Kot dober poznavalec razmer je Sovjetska zveza neposredno pred
in poguma napadalca. Tak pdgum in odločnost mora pokazati Svobodna Evropa, ako se hoče ubraniti nevarnosti, ki ji danes grozi s komunističnega Vzhoda na eni in prekomernega porasta določenih nevarnih evropskih sil na drugi strani.
Kar velja v narodnem življenju, to velja tudi v družabnem življe-
konferenco o ponovni nemški obo- nju sploh. Zavedati se moramo, da
rožitvi poslala protestno noto Veliki Britaniji in Franciji; torej državi, ki se boji nove nemške gospodarske konkurence in državi, ki se boji novega porasta nemške politične moči. Poteza je bila dobro preračunana in je posebno v Franciji seme padlo na ugodna tla. Toda francosko opravičujoče izgovarjanje pred sovjetskimi očitki je v svetu samo znova potrdilo vtis, Ki ga je tujina doslej dobila o francoski neodločnosti, in posledica je bila toliko nujnejša zahteva po vključitvi Nemčije v Zahodni c-brambni načrt.
V trenutkih nevarnosti, odločitev in vrenj so vedno imeli in bodo imeli odločilno vlogo samo tisti posamezniki in narodi, ki vedo kaj hočejo in so za dosego teh svojin smotrov pripravljeni tudi na primerne žrtve. Naj bo komu ljubo ali ne, tako je in tej resnici se ni mogoče izogniti. Svoje pravice in svobodo si bo ohranil samo tisti, ki je pripravljen te svoje pravice in svobodo braniti z odločnostjo in pogumom, ki je večji od odločnosti
se ne moremo izogniti nevarnosti ali odgovornosti s tem, da si mašimo ušesa in zapiramo oči. Hotel ali nehotel vsakdo bo nosil posledice tega, kar nam bo bodočnost prinesla. Zmagal bo tisti, ki bo mislil na obrambo; na borbo, ne- pa tisti, ki se bo vsemu samo izogibal, ki mu bo edini smoter osebna rešitev, dvomljiva varnost in udobnost.
Vstopamo v leto, ki nas bo zopet pomaknilo bliže velikim odločitvam, ki se jih slabiči boje, ker se bo pač treba odločiti, ki jih pa pogumni in odločni žele, ker je to e-dina možna rešitev iz slejoe ulice, iz katere išče svet zaman izhoda že vse od zaključka druge svetovne vojne. Želimo in upamo, da bodo evropski narodi v tem usodnem letu dokazali svojo zrelost in odločnost. To je obenem tudi pogoj za pomoč, ki jim jo v tem trenutku ponuja prekomorski svoboden svet. Videli smo, da so za uspeh .po>dani vsi materijalni pogoji. Evropa mora dodati še'pogum in odločnost in zmaga bo njena!
Beneške sodbe
rek beneškega sodišča, posebno š način, kako sta svojo vlogo tolmačila beneški državni pravdnik in predsednik sodnega dvora.
Po drugi strani pa koliko primerov trde skoposti, grabežljivosti in požrešnosti smo doživeli od Benečanov! Da ni bilo njihovih vsakoletnih pogonov na sužnje po otokih in po neretljanskem kopnem, da njihovi pohodi na lov sužnjev pod pokroviteljstvom krščanske frankovske Nemčije Lotarja I.. Ot> na II.-in III. in Hohenstaufovcev niso oskrbovali arabskih poglavarjev severne Afrike in Španije, da v turških časih beneški agenti niso netili plemenskih sporov ter hujskali Hrvate na Srbe in obratno, da bi tako za poceni denar nakupovali sužnjev ter jih preprodajali bar-bareškim dvorom vse do pod konec XVII. veka. Ali pa njihov lov na veslače za galeje, njihova neizprosna in neusmiljena obsodba Siben-čanov po padcu Negroponta, ali pa njihovo mučenje ljudi po dalmatinskih mestnih naporih, vse to so in ostanejo mračne strani beneške preteklosti. Malinierijeve kronike poznajo besnenje Barbarigovo, beneški spisi iz XV. stoletja govore o pohodih na sužnje, ki so jih vršili iz Canareggia, Sanudovi dnevniki vedo za obtožbe, ki so jih spra-
vili pred senat kotorski škofi in odposlanci mesta, obtožbe, ki so bile tako težke, da je bil celo senat > čividno presunjen. Sicer pa stvari niso mogle biti drugačne; ko je po vojni Cambrayske Lige (leta 1508) prevladal običaj, da se donosni prn-veditorski položaji poverijo najboljšemu ponudniku, ki je razen tega moral »za sebe pridobiti« še najuglednejše senatorje.
Na Benečane so v Dalmaciji še 70 let po raznih pogodbah zrli s slabim očesom; Giustiniani beleži 1. 1544. kot sindik ali državni nadzornik, da dalmatinski državljani tožijo nad »izgubljeno svobodo«. To so napravili tudi prebivalci mesta Zadra, akoravno so Benečani ne-kolikokrat razseljevali kljubovalne in odporne meščane in »odpornike« silili, da so živeli na . beneškem kopnu. Ogorčenje proti takemu postopku Benečanov je bilo tolikšno, da sta vesprimski škof in hrvatski ban Petar Berislavič 1. 1506 ogrskega kralja Vladislava II. in kasneje 1. 1507 Ludovika II. pozvala, naj Benečanom najavi vojno, ker se bo vsa Dalmacija uprla dožu. Ali tudi za časa turških vojn, ko so se Benetke zaradi svoje levantinske trgovine laskale sosednim turškim pašom, posebno Herugovičem, Cr-nojevičem in Bušatliju, so bili Dalmatinci dokaj nezaupljivi in so se nagibali k priključitvi k Turčiji, akoravno so Benetke z namenom, da ohranijo socialno razliko meščanov, hujskale ljudstvo proti plem-
JAPONSKI PROBLEM
Z nepričakovanim poslabšanjem položaja na Dalnjem Vzhodu je zopet stopilo v ospredje vprašanje Japonske. Podobno kakor je ogrožanje Zahodne Evrope po Sovjetski zvezi nujno izzvalo potrebo po oborožitvi Zahodne Nemčije, prav tako je kitajski napad na korejskem bojišču obenem obrnil pozornost na Japonsko.
Vsi mednarodni opazovalci so si edini v domnevi, da bo podaljšanje korejske vojne nujno prej ali slej dovedlo tudi do ponovne oborožitve Japonske. Pomoč, ki 'bi jo japonske čete lahko nudile ameriški politiki na Daljnem Vzhodu, ni neznatna, saj je Japonska s svojo ekspen-zlvnostjo dolga leta sama vzdrževala ravnotežje na tem delu sveta, •Prebivalstvo Japonske je v zadnjih petih letih, od prihoda Američanov v Tokio, narastlo od 72 na 83 milijonov! To je prirastek, ki ga bo nemogoče zaposliti, ako si japonsko gospodarstvo ne bo zopet pridobilo dostopa na nekdanja tržišča. Trgovina na Daljnem Vzhodu pa je v zastoju, vse dokler ne
bo na tem področju zavladal mir. Ako računamo namreč, da bi se japonsko prebivalstvo večalo v dosedanjem razmerju, potem si lahko kar mislimo, v kakšno krizo bo zašel japonski narod, ako ne bo dobil možnosti iza izseljevanje in uspešno prodajo svojih izdelkov. U-poštevajmo, da so Američani znatno poboljšali zdravstveno skrbstvo na Japonskem in da so na ta način rešili smrti tudi tisti veliki odstotek otrok, ki je prej normalno umiral, kakor tudi, da so vsi dosedanji napori propagande za umetno prostovoljno urejevanje števila rojstev ostali brezuspešni. Zato bo postajalo vprašanje Japonske sčasoma nedvomno vedno bolj pereče.
iSodelovanje na strani Združenih držav in demokratska ureditev razmer v azijskem prostoru je torej danes tako v japonskem kakor v ameriškem interesu. Seveda so pa Japonci prav taki, če ne še večji realisti kakor Nemci. Za svojo pomoč, ki bi razbremenila Ameriko v Aziji in ji omogočila, da ata vi
veliko večje sile na razpolago Zahodni Evropi, bodo nedvomno zahtevali primerno ceno. Zastonj se ne bodo borili. Ako jim ponujena cena ne bo odgovarjala, se ne smemo čuditi, ako bi tudi Japonci na ameriško ponudbo odgovorili s podobnimi 'pacifističnimi izjavami, kakršne dajejo zadnji čas tisti Nemci, ki smatrajo, da so ponudbe Zahoda za njihovo sodelovanje v evropski obrambi preveč poniževalne. Upoštevati je treba namreč, da so Japonci poleg Kitajske edina država, ki je sposobna postaviti na Dalnjem Vzhodu na noge številno, masovno armado s skromno oskrbo zadovoljnih vojakov. Ako bo Kitajska nadaljevala s svojim napadom neizčrpnih kitajskih množic, potem bo sama kriva, če bo na njeni meji ponovno zrastla moč Japonske. Proti množicam bo treba namreč postaviti zopet množice!
I^lor vodi stvarno politiko, se tej nujnosti ne bo roogil izogniti, ker hi sicer to bil znak njegove slepote.
stvu in so proti mestnim občinskim svetom držali ustanovo ljudskih več (zborov) in ljudskih pooblaščencev (»procuratori del popolo«). Za časa uskošKifi vojna so imeli’ U-skoki v raznih mestih svoje čisto nesebične pomagače, dočim so Benečani uporabljali »red bratov beneške province« za svojo tajno policijsko službo. Kasneje za časa kandijske (1645 - 1669), morejske (1683 - 1699) in krfske vojne (1716 -1718) so Benečani poskušali proti staremu plemstvu ustvariti novo plemstvo »zaslužnih vojakov«, o katerem so Andrija Mačic Miošič in njegovi vedeli toliko povedati. Ali niti Mačic, niti njegov stric, niti drugi domači redovniki niso imeli uspeha pri beneških oblastvih, k; so preganjala posebno franjevce po Zagorju.
Da so pa beneška oblastva bila gluha za domače pritožbe proti albanskim in barbareškim gusarjem, dokazuje dramatski primer Marka Moloviča o »peraškem Mariolani«, ki je na čelu meščanov Ulcinja iz osvete začel napadati beneške ladje in ki so ga, ko se je pokesal, Ulcinjci ubili, ali tudi žalostna povest Krilovcev, ki so, ker so sredi beneške »Rive degli Schiavoni« napadli ulcinjske gusarje, občutili 1. 1722 strogost beneških represalij.
Sele ko je ruski admiral Orlov leta 1767 prispel pred Dubrovnik in so se za rusko pokroviteljstvo vse do časov admirala Senjavina 1. 1807 potegovali i Dubrovčani i Kotorci, so v Benetkah čutili novo nevarnost. Benetke so se koncem XVIII. stoletja prizadevale, da bi obvarovale svoje podanike pred napadi Barbarezov in Arnavtov. Po slavni Ivanovičevi zmagi pted Pirejem 1. 1757 in po napadu Bušatli-je na Pastroviče leta 1783 je prišlo do tako svečano pripravljene in tako žalostno završene tuniške ekspedicije.
Spričo vse večje oslabitve so Benetke vse bolj spoznavale vrednost in potrebo našega sodelovanja. Ko je pa bila leta 1719 proglašena svobodna tržaška luka, je Benetkam postalo jasno, da bo z doseljevanjem dalmatinskih pomorcev v Trst prenehalo beneško prvenstvo in začelo prvenstvo Trsta na Jadranu.
To usodno vlogo Slovanov so seveda čutili tudi današnji Benečani. Zavestno so nasprotni tržaškemu nacionalističnemu slepilu in zaradi tega pokazujejo razumevanje do nas, ker dobro vedo, da se enako, kot so se Benetke povzpele na jadranski prestol z našo pomočjo, lahko enako povrneje na tak položaj, če bomo mi zaradi odvratnosti tržaških bedarij na nasprotni jadranski obali iskali ono razumevanje, ki ga zaradi domišljavosti in neznanja tukajšnjih člnlteljev doma ne najdemo.
Naš jezik na zatožni klopi
'Sredi mesca je bila pred okrožnim sodiščem v Milanu kazenska razprava proti odgovornemu uredniku lista »II Nuovo Corriere della Sera«. Ta list je namreč letos spomladi posnel iz »Messaggera Veneta« nekaj izbruhov proti Slovencem v Italiji in proti duhovnikom v dolini Nadiže, katerim je očita!, da so izdajalci, češ da so za priključitev k Jugoslaviji. Zaradi 0-čitka o izdajstvu je župnik g. Kra-čma tožil ota odgovorna urednika, onega od »Messaggera Veneta« in onaga od »Corriere della Sera«.
Razprava je biia preložena, ker se morata po zakonu obe ovadbi -hkrati obravnavati pred enim in istim sodiščem. Toda že iz prvega početka razprave in iz po obtoženi stranki predlaganih razbremenilnih dokazov je bilo moči razumeti, d; je župnik Kračina »izdajalec«, ker pridiga v slovenskem jeziku slo-
venskim vernikom in uporablja slovenski katekizem, ki je v dolini Nadiže v veljavi že od leta 1883.
»Giornale di Trieste« od 28. novembra t. 1. pa zatrjuje, da ni niti enega duhovnika v dolini Nadiže, ki bi želel priti pod Jugoslavijo. »Švicarski časnikar (Jean Buhler)
—	pravi »Giornale di Trieste« — naj gre v ta prelepi kraj Julijskih Predalp;... naj govori z duhovniki, ki so obtoženi slovanstva, in videl bo kvečjemu, da oni hočejo pridigati v slovenščini zaradi obreda in misticizma.«
Protislovja italijanskih listov so pač gorostasna! Toda poslednji Slovenec v Italiji ve, da živimo v času »demokristjanskega« režima, ki ga mi Slovenci težko občutimo, ker nam dela velike krivice zaradi našega jezika, namesto da bi ga »kri-stjansko« ščitil tudi po čl. 6 ustav.
Položaj na Koreji
Sto pet tisoč mož ameriškega desetega armadnega zbora, ki so jih vkrcali v Hungnamu, so prepeljali na področje Fusana. Ne bodo več tvorili neodvisne skupine pod neposrednim poveljstvom genera:a Mac Arthurja, ampak jih bodo dodelili osmi armadi. Poveljstvo te armade je prevzel general Ridg-way, ki je ravnokar prispel na Korejo iz Washingtona, da nasledi generala Walkerja.
V	obširnem sporočilu je general Mac Arthur izjavil, da so z izpraznitvijo mostišča pri Hungnamu dokončane operacije za novo razvrstitev vojaških sil, ki je bilo potrebno zaradi nastopa kitajskih komunistov na Koreji. V posebnem poročilu genera a Edwarda Almon-da, poveljnika X. zbora, je opisana zgodovinska operacija pri Hungnamu z naslednjim zaključkom: »Nismo zapustili ne orožja ne
ziveza.«
Dokler so se vojaki desetega zbora stopnjema umikali iz mostišča pri Hungnamu, je mornariško topništvo vzdrževalo ognjeni obroč vse okrog. Tudi letala so v predsledkih napadala. Ta nastop, ki ga poročilo označuje kot »velikanski«, je trajal dva tedna, in sicer z večjo ali manjšo silo.
Vojaške sile ZN so sedaj razvrščene na obrambni črti, ki gre nekaj južno od 38. vzporednika. Močno koncentracijo kitajskih čet so zadnje dni opazili posebno severno od Seula. Kitajski komunisti so posebno nastopili proti južnokorej-skim četam severovzhodno od Seula, na področju Korangpo. Premikanja kitajskih komunistov na zahodnem področju 38. vzporednika dokazujejo, da moramo pričakovati te dni napad v velikem obsegu, in sicer na prestolnico Seul.
Božična šolska proslava v kleti
V	petek 22. t. m. so učenci slovenske strokovne šole v ulici Ran-da,cio v Gorici imeli svojo božično proslavo. Ker nimamo Slovenci v Italiji niti primerne kultuime dvorane (.kajti Trgovski dom so nam -talibanski fašisti vzeli, demokratič-na-demokristjanska Italija pa nam ga noče vrniti!), so se morali naši učenci zateči s svojo prireditvijo kar v klet!.. Da, v klet poslopja Malega doma v ulici Randaccio, ki služi tudi kot telovadnica. Prav zato smo čutili vsi skupaj s proiesov-ji, ucenci in povabljenci topleje vso miioto naše kulture in našega božiča.
Na dnevnem redu so bile deklamacije, pesmi, ki jih je zapel dijaški zborček, razni božični prizori, proslava A. M. Slomška in srečelov. Popoldne je ravnatelj strokovne šole g. prof. Pavšič držal lep in pomemben nagovor, med katerim je obudil nekaj spominov iz svojih dijaških let. Povedal je tudi marsikaj zanimivega iz zgodovine slovenskih šol v Gorici in omenil nekaj zaslužnih mož na Goriškem v preteklosti. Končno je pozdravil navzoče
povabljence in vsem skupaj, učen-.tm in povabljencem voščil vesele praznike.
Velik uspeh pianistke Bratuževe
Naša znana pianistka Damijana Bratuževa, hčerka občinskega svetnika gorišike SDZ g. Rudija Bratuža, je nastopila z velikim uspehom v videmskem Verdijevem krožku.
Navdušen sprejem in laskava kritika v videmskih listih potrjuje znano umetniško raven pianistke Damijane Bratuževe, ki je odigrala izbrane koncertne komade Schumanna, Chopina, Mozarta, Tajčevi-ča in Khachaturiana. Sedem Tai-čevicevih balkanskih plesov je napravilo na poslušalce izreden vtis.
Castitamo gdč. D. Bratuževi k njenemu uspehu in želimo, da bi ,0 kmalu slišali tudi v naši sredi!
Opcije
VSE PRIZADETE OPOZARJAMO, DA JE NA PODLAGI DOGOVORA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO PONOVNO ODPRT ROK ZA OPCIJE!
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi v društvenih prostorih 31. decembra 1950 ob 21. uri družinski
Silvestrov večer
Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki ga dobite od srede, 27. dec. do sobote, 31. dec. na sedežu društva vsak dan od 15. do 18. ure. Igral bo trio. Poskrbljeno bo tudi za drugo zabavo. Dobilo se bo domače klobase - pečenice - in čevapčiče ter dobro vino.
Bolgarcm je prepovedano hoditi v cethes
V	Carigrad so prišla podrobna poročila o načinih, kako bolgarska vlada vodi borbo proti Cerkvi. Bolgarski mladini je prepovedano hoditi v cerkev.
Stari ljudje lahko hodijo v cerkev, toda skupine komunistov se zbirajo pred cerkvijo in povzročajo nemire ali prekinejo električno luč.
Ce vidijo v cerkvi komunista, ga izključijo iz komunistične stranke. Prepovedali so molitev v šoli.
Ce se duhovniki ne držijo na prižnici navodil komunistične stranke, jih preganjajo in jim ne dajo plače. Ovirajo duhovnike pri obiskovanju njihovih župnij, posebno če so oddaljene. Duhovniki morajo i-meti vedno novo dovolilnico za o-biskovanje svojih župnij in večkrat jim oblastva nočejo izdati dovolilnice.
noval za poveljnika 45. mariborskega polka in mu poveril zasedbo Koroške. V hudih bojih z Nemci je jugoslovanska vojska zasedla vso Koroško do St. Pavla. Za zasluge v teh bojih je bil Avgust Škabar odlikovan s Karadžordževo zvezdo.
Pokojni podpolkovnik Škabar je bil kremenit značaj, dobrohotne, mirne narave in slovenski vojaki so videli v njem bolj očeta kot oficirja.
Lahka mu bodi slovenska zemlja! Njegovi vdovi in bratu Matiji Škabarju, dolgoletnemu katehetu Ciril-Metodove šole v Trstu, pa naše iskreno sožalje.
Izšla je revija »Stvarnost"
Te dni je izšla v Tirstu prva številka nove, neodvisne slovenske revije »STVARNOST«. Dobi se v knjigarnah pri Fortunatu in Stoki ter v vseh večjih časopisnih prodajalnam zlasti pri postajališču openskega tramvaja na trgu Oberdan ter v ulici Roma. Cena posameznemu izvodu je 150 lir, celoletna naročnina pa znaša 800 lir (za 6 številk). Naroča se: Uprava revije »Stvarnost«, Via S. Anastasio 1-c, Trst, kjer se lahko tudi plača naročnina.
Vsebina prve številke je naslednja:
Uvodna beseda, Pregled povojnega slovenskega slovstva (pripovedništvo), Emmanuel Mounier in Slovenci, Makedonska stvarnost, Tragična zmota (o likvidaciji krščan-sko-socialističnega gibanja),. Človek z brzostrelko, Smrt v pomladi (roman), Razgledi in Zapiski.
Nova revija pomeni zanimiv in značilen napor v smeri osvoboditve iz dosedanje povojne ideološke c-trplosti slovenstva in za novo duhovno sintezo slovenskega človeka, obenem pa nov dokaz žilavosti tržaškega slovenstva.
Prešernova in Slomškova proslava v Gorici
V	petek 22. t. m. so dijaki gori-ških slovenskih srednjih šol proslavili stopetdesetletnico rojstva dr. Franceta Prešerna in A. M. Slomška. Dijaki so za priliko predavali o teh dveh slovenskih kulturnih možeh in dobro orisali njuno veličastno delo in neminljivo zaslugo tako na šolskem kakor izvenšol-skem polju. Tudi so zapeli nekaj lepih pesmi obeh naših velikanov. Proslava je bila v razredih srednje šole.
Božičnica o Gorici
Za šolske otroke priredi Dobrodelno društvo v Gorici božičnico prihodnji teden, in sicer v sredo popoldne ob 2.30 za otroke iz Brd in s Krasa. V četrtek za šolske o-troke iz Gorice in Standreža ob isti uri. Božičnica bo v dvorani Brezmadežne na Placuti, ki nam jo je Marijina družba blagohotno dala na razpolago.
Krojni tečaj po načinu ERRE-V1 v Gorici
Gospe in gospodične, vpišite se v krojni tečaj po načinu ERRE/VI, ki bo začel 9. januarja 1951 ob 19. uri v šoli v ulici Croce.
Vpisovanje je vsak dan v šoli v ulici Croce. Potrebna pojasnila dobite pri postrežnici v šoli.
Desetletnica mašniškega posvečenja
V četrtek 21. t. m. je obhajal deseto obletnico mašniškega posvečenja pater Fidelis (Lojze Kraner), ki je že več let pri kapucinih v Gorici. Doma je iz Sv. Benedikta v Slovenskih Goricah na Štajerskem.
Patru Fidelisu čestitamo k njegovemu jubileju v imenu vseh g:> riških Slovencev.
Smrtna kosa
V Trstu je umrla v 86. letu starosti gospa Frančiška Antončič vdova Zetko, mati tržaškega trgovca Cirila Zetka.
Prizadetim svojcem izrekamo sožalje!
Od srede  do srede
JUgovurui urednik. Ur. Janko Jr.i T 1 s k n :
-Karna »ADRIA« d d v Trstu
SILVESTROVANJE
v
BAZOVICI 31. dec. ob 8h zvečer Spored:
Fr. Detela:
BEGUNKA drama v treh dej. Kotzebue :
RAZTRESENCA šaloigra v enem dej.
Dve uri zabave!
Vabljeni!
I. K O.
Organizacija združenih narodov je prejela novo poročilo Mednarodne begunske organizacije v 2enevi. Poročilo pravi, da je Mednarodna begunska organizacija (IRO) poskrbela za naselitev 80 odst. od milijona in pol beguncev.
Od 1947 do konca preteklega oktobra se je obrnilo na IRO 1,510.827 beguncev. Od teh je še v seznamih te organizacije 218.000 beguncev. To so osebe, ki želijo samo zaščito. Nad 70.000 beguncev se je vrnilo v svojo domovino, a 273.757 beguncev potrebuje še pomoč razen za-ičite.
Iz poročila je razvidno, da so med državami, ki sprejemajo begunce, Združene države na prvem mestu. Na drugem mestu je Avstralija.
Pok. podpolk. il. Škabar
Dne 24. decembra je preminul v 84. letu starosti v Mariboru podpolkovnik jugoslovanske vojske v pokoju gospod Avgust Škabar, dolgoletni predsednik »Majstrovih borcev«.
Avgust Škabar je bil rojen letd 1866. v Barkovljah pri Trstu. Služil je kot aktiven oficir v avstrijski vojski pri domačem domobranskem polku št. 5 vse do konca prve svetovne vojne. Kdo od naše starejše generacije se ne spominja stotnika Škabarja, ki je tolikim našim fantom in možem pomagal, da niso prišli v prvi svetovni vojni na fronto ali da so bili rešeni vojaščine? Pokojni Avgust Škabar je stal zaveden Slovenec, ki se ni sramoval svojega materinega jezika niti kot avstrijski oficir.
Po prevratu 1918. leta je stopil takoj v jugoslovansko vojsko m Narodni svet v Ljubljani ga je ime-
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu
vabi našo javnost na
Plesni večer
ki bo v četrtek dne 11. januarja 1951 od 21 h dalje v RDEČI DVORANI HOTELA EXCELSIOR na obali Grumula
Nekaj o anagrafičnem uradu
Veliko se govori, da bo anagra-fični urad urejen. Kako ga mislijo urediti, nam še ni znano, ali nekaj bi že danes lahko zahtevali, in sicer, naj bodo nastavljeni uradniki, ki poznajo pravopisje tukajšnjega naroda. 2e od nekdaj vlada na tem uradu taka zmeda, da se človek ne spozna. Svojčas se je vpeljalo, da se naš »č« označuje s »ch«, kar ne odgovarja ne italijanskemu in še manj slovenskemu pravopisju. V Italiji na pr. sploh ne znajo citati priimka, ki (.zračen na koncu besede s »ch«, za izgovarjavo »č«. Kako bodo izglodala pa angleška imena, od katerih bodo tudi nekatera ostala?
Poglejmo na pr. kako se da s pretvorbami pisali sledeči priimek: Janoušek. Nekateri ga bodo pisali lanousek, drugi spet Janousceg, tretji Ianouschech itd. Ali se moremo sprijazniti s takimi pačenji? Ime naj bo tako napisano, kot ga izda župnišče in tudi tukaj naj bo pisano tako kot odgovarja pravopisju dotičnega jezika. Tudi krstno ime bi moralo biti tako, kot ga želi stranka in ne kot si izmišlja tam poslujoči uradnik, ker po tistem pravopisju pride na nagrobni kamen pisano ime in se ga ne more pretvarjati; tako, če gre za Josipi-no, naj bodo vsi dokumenti izdani na ime Josipina in le, če želi stranka in kjer misli stranka, naj zapišejo ime Giuseppina ali Josephine.
Za danes pika. O pravem času se še povrnemo na predmet, ki je ze-
lo	važen za naše kraje.
Koncert Glasbene matice v Trstu
Pretekli petek smo imeli priliko po dolgem času prisostvovati odličnemu koncertu v Auditoriumu Ljudskega doma v Trstu. Dvorana je bila popolnoma zasedena in poslušalci so z največjo pazljivostjo in skoro bi rekli z neko pobožnostjo sledilo izvajanju.
Komorni zbor je pod vodstvom Ubalda Vrabca žel lep uspeh. Pevci so privajeni na pravilno dihanje in na dobro izgovorjavo. Posebno dobro se slišijo konci stavkov, kjer pevci držijo glas izgubljajoč se v pianissime. Posamezni glasovi so dobri, samo manjka ubranosti. Komorni zbor je žel zaslužene aplavze.
Ljudstvo je dalo duška svojemu navdušenju že po prvih nastopih, ali navdušenje se je stopnjevalo, ko so .začeli nastopati solisti. Hvalevredna je biia zahteva po ponovitvi komada na klavirju »Po jezeru«, ker klavirske izvedbe redko kdaj ogrejejo poslušalca do one stopnje, kakor je ogrel ta komad. Pianist Lipovšek je pravi mojster. Violinist Prevoršek je sicer pokazal izredno tehniko, lok mu je siguren in prožen, ali duševno izvajanje je nekoliko zaostajalo za ten-ničnim.
.Solo pevci Batistuta, Kozento va, Bukovčeva in Lipušček so se izkazali na višku svoje naloge. 'Največ navdušenja je' povzročila gospa Bukovčeva s svojimi narod nimi napevi. Manj učinka so napravili operni komadi, to pa zato, ker naše ljudstvo ne pozna še dovolj take glasbe, kajti doslej nismo ime-
li	prilike jo slišati toliko, da bi so je privadil.
PEVSKI ZBOR NABREZINSKEGA OKROŽJA SDZ
priredi
V NEDELJO 31. T. M. V KINODVORANI V NABREŽINI.
Siluestrou zabavni večer
SODELUJE GODBENO D R U S T V O IZ NABREŽINE.
Na programu je pevski in godbeni koncert ter veseloigra v enem dejanju »POT DO SONC 4«.
Začetek ob 20. uri. Po polnoči plesna zabava, pri kateri igra izbran orkester.
Ves čas zabave bo deloval dobro založen bufet z izvrstno domačo pijačo.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
20. DECEMBRA: Izredno kitajsko odposlanstvo pri OZN je prispelo
v	London in takoj nato nadaljeva-
lo	pot v Prago. — Komisija treh pri OZN išče načina za začetek po- . gajanj s kitajsko komunistično vlado. — Na Koreji so uvedli strogo vojaško cenzuro; pri Hungnamu so
v	teku srditi boji, na zahodnem bojišču pa še vedno vlada zatišje. — Zahodna evropska zveza je vključena v Atlantsko zvezo. — V Perziji so proglasili pripravno stanje
v	obmejnem pasu zaradi izredno nevarnega mednarodnega položaja.
—	V ZDA govorijo o koalicijski vladi, v katero bi prišel tudi republikanec Dewey. — Kominform je o-jacil protijugoslovatisko propagand o.
21. DECEMBRA: Ob deveti ob-
Ra.dio Trst II
NEDELJA, 31. dec.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. •-
12.00 Smetana: Prodana nevesta, sodelujejo sopranistka Otta Ondi-na, tenorist Dušan Pertot in basist Danilo Merlak. — 13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 20.05 Veseli prizori za zaključek leta. — 21.00 Ples za silvestrovanje. — 2.00 Zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 1. jan.: 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Oddaja za najmlajše. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 22.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester. — 21.00 Musatescu: Sen zimske noči - Radijski oder.
TOREK, 2. jan.:	13.00 Glasba po
željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete.
21.00 Vzori mladini. — 22.35 Večerne melodije.
SREDA, 3. jan.: 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. —
22.00 Wagner: Simfonija v c-m du. ČETRTEK, 4. jan.: 13.10 Slovenske
narodne izvaja pevski duet, na
harmoniko spremlja Mario Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder -Aldo Benedetti: »Kitajska omarica«, nato Lahka glasba.
PETEK, 5. jan.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. -20.10 Koncert baritonista Marijana Kosa. -— 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. -— 22.53 Nočne plošče.
SOBOTA, 6. jan.: 13.30 Rimski Kor-sakov: Šeherezada. — 16.00 Radijski oder - Timmermans: Trije kralji. —- 19.00 Programski periskop. — 21.00 Sobotni večer. —
22.00	Glasba za zaključek tedna.
letnici jugoslovanske armade proglaša maršal Tito, da bo JA znala čuvati neodvisnost Jugoslavije. — Aleš Bebler bo zastopal Jugoslavijo v odboru OZN za kolektivne u-krepe. — V Zahodni Nemčiji pripravljaj o ustanovitev Neodvisne delavske stranke. — Komisija treh pri OZN javlja kitajski vladi, da oo čakala se en teden na odgovor in da bo nato poslala dokončno poročilo političnemu odboru. — Charles Wilson je prevzel posle ravnatelja obrambne mobilizacije v ZDA.
—	Bivši ameriški predsednik Hoover zahteva, naj ZDA prepustijo Evropo njeni usodi! — Umrl je cerlinski nadškof kardinal Konrad, von Preysing.
22. DECEMBRA:	Zahodne velesile bi pristale na skupen sestanek s Sovjetsko zvezo pod px>gojem, da bi razpravljali ne samo o Nemčiji in Avstriji, temveč o vseh vprašanjih, ki bi omogočila odstranitev vzrokov za sedanjo mednarodno napetost. — Kitajska vlada zavrača prediog treh o prekinitvi sovražnosti na Koreji. — Maršal Tito je ob y. ooletnici jugoslovanske vojske rekel, da je naloga JA braniti mir in biti činitelj miru na Balkanu. — Norvešna je odobrila kredit Jugoslaviji za dobo petih let. — Kitajci in severni Korejci se pripravljajo na vdor v Južno Korejo.
23. DECEMBRA:	Jugoslavija in Italija sta sklenili dogovor o medsebojnih obveznostih gospodarskega in jinančnega značaja, opcije, arhivov, umetniške in literarne lastnine. — Na Koreji se je smrtno ponesrečil poveljnik VIII. ameriške armade general Walker. — V Belgiji so uprizorili proces proti bivšim nemškim generalom Reederju, Von Falkennausenu, Von Claeru in Bertrarnu. — Komisija »treh« pri OZN je vzela na znanje odklonilni odgovor kitajskega zunanjega ministra glede prenehanja sovražnosti na Koreji. — Podpisan je dogovor med ZDA in Francijo za dobavljanje ameriške pomoči Indo-kini.
24. DECEMBRA: Predsednik Tru-
Službo dobi
dekle vešča gospodinjskih del, zanesljiva, ki ljubi otroke pri družini v Švici. Ponudbe s sliko in življenjepisom poslati na upravo lista pod značko »Služba«.
DVE POSTELJI v odličnem stanju prodam. Ulica Sara Davis 134.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil po dolgi bolezni v starosti 84 let naš dragi soprog, brat in stric
Skhbur hkgust
podjMlkovnik v pokoju.
Maribor-Trst, dne 22. dec. 1950.	Žalujoča	družina
ŠKABAR in ostalo sorodstvo.
Tržaško krznarstvo
Pellicceria Triestina
Vam nudi veliko izbiro navadnih in dragocenih krznenih plaščev, ovratnikov in kož. Izdeluje plašče po naročilu in popravlja stare solidno in točno
Trst, Piazza S. Giovanni 4-III
man zatrjuje: »V ameriškem narodu ni miselne zmede!« — Papež Pij XII. je z veliko slovesnostjo zaključil sveto leto. — Za novega poveljnika VIII. ameriške armade na Koreji je imenovan general Matthevo Ridgeway, ki prevzema poveljstvo prav v trenutku, ko se pripravljajo Kitajci na nov ofenzivni sunek proti Južni Koreji. — Zahodni politični krogi poudarjaj o, da je začetek štiristranskih razgovorov odvisen samo od Sovjetske zveze. — Bivši nemški častniki želijo, naj bi zavezniki pomilostili Raederja in Doenitza. — Ameriški zunanji minister Acheson ostro napada nevarne pojave izolacionizmu, ki ga propoveduje bivši predsednik Hoover.
25. DECEMBRA: Ameriška vojaška oblastva so ukazala izpraznitev južnokorejske prestolnice Seula, čeprav se je južnokorejska vlada temu protivila. — Ameriška pomoč Evropi je zagotovljena, ker bodo ERP gospodarski načrt združili s PAM načrtom za evropsko obrambo. — Pandit Nehru izjavlja, da hoče ostati lvdihi enako oddaljena od obeh nasproiujočih si svetovnih blokov. — Južnokorejski parlament se je iz Seula preselil v Fusan.
26. DECEMBRA:	Tajnik	OZN
Trygve Lie upa na rešitev, ki oo prinesla mir na Koreji. — Indijski prvak Pandit Nehru se zavzema za tesno sodelovanje med Indijo in Kitajsko. — Francoska narodna skupščina je zavrnila vladni predlog in odgodila debato o predloženem oborožitvenem načrtu; kljub temu Ple-venova vlada ne bo podala ostavke.
—	Pripravlja se kongres socialističnih strank južnovzhodne Azije. — Američani so izpraznili severno-vzhodno korejsko mostišče pri Hungnamu. — Izraelska vlada protestira proti načrtom o ponovni nemški oborožitvi. — Japonska bo izgnala
60.000	Korejcev. — Ameriški republikanski prvak Stassen potuje v Južno Afriko. — Minister LR Hrvaške za državna kmetijska posestva Dušan Egič je napravil samomor.
Božič v Dachau 1.1944
Kartolfelkommando, antreten!«
Da 'oi te vrag! Pa ravno sedaj pred Lož.O - m n še v tem vremenu!
A ne pomaga nič. Zunaj na polju je začel , po jamah gniti krompir in mi »krompir.evei« ga maramo iti prebirat: dobrega za SS-vce, slabega za na,s. Tresemo se v ušivih ca-pah in lačni smo kot volkovi. Mi, smetišče velikega nemškega rajha, smo zadeli terno: »rech.tlos, wehr-los, ehrios«:	brezpravni, brez o-
brambe, brez časti! To je usoda nižje pasme, ki se je drznila upreti hlapčevanju. Poginijo naj, garja-
vi	psi, kretinarji! V peterostopih nas maršira nekaj stotin proti glavni straži, kjer nas preštejemo. »Miitzen ab!« Vsi se strumno odkrijemo pred zariplim nacistom, kakšnim bivšim mesarskim pomočnikom, ki je pa zaradi svoje žlahtne n. m-ke krvi neizmerno vzvišen nad to go aznijo larjev, profesorjev in inženirjev iz pol Evrope. Tu nas obkolijo stražniki z lobanjo na kapi in policijski psi, ki jih pokrivajo pla.eki z uvezenim SS. Mirna skladišč, delavnic in vojašnic mar-sirarno skozi zunan a vrata, nad katerimi visi črna zastava, na polje.
Kako pusta pokrajina! V ledeniški dobi se je »tvori!« p’an;ava, pokrita z gruščem in močvirji, kjer so se nekdaj bodii turi in bizoni. Ce bi se imela Darwinova teorija kdaj izkazati -za pravilno, bi trdil, da so 'tile germanski plemenjaiti neposredni potomci onih divjih govedi. Z Bavarske je prišla naša nesreča: malo bolj proti severu je Freising in še dalje Bamberg, odkoder so prihajala k nam kukavičja jajca, da smo izgubili dve tretjini naše zemlje, na otoku Ciemskega jezera je že pred ‘tisoč leti sv. Metod okušal nemško internacijo in za njim slovenski knežji talci. Pod seboj vidim Monakovo, Hitlerjev Jeruzalem, srce bodočega tisočletnega carstva. To se nam smeje s> ce, kadar vidimo in slišimo, kako ga zavezniške bombe rušijo v prah in pepel! V mokrem snegu so cokle kmalu polne vode in roke postanejo pri delu trde. In še misel na božič! Ga li bomo še kdaj doživeli v svobodi?
Tamle doli ob taborišču stoji gozdič temnih smrek in med njimi se iz dimnika vleče žolt, zope:n dim:	krematorij.	Edino skozi ta
dimnik pelje pot v svobodo. Pod • temi jelkami nas čaka fuhrerjeva božičnica: plinske celice, lični zabojčki prvovrstnega kostnega gnojila za cvetice, strelišče... Nemška jelka je simbol najsvetejšega na zemlji: nemške zemlje in krvi, lepi izgledi!
Sicer pa nimam časa, da bi se vdajal takim mrkim mislim, kajti skrbeti moram, da organiziram (kot se po lagersko pravi glagolu nakrasti) nekaj krompirja, da me v‘ bo že za praznike od lakote konec. Obul sem se v še ene široke hlače in zdaj bašem vanje za srajco krompirje, dočim me tovariši skro-no krijejo in prevezujejo. Tudi roka-
vi	so ga že -polni in trebuha bi se niti Trebušnik ne smel sramovati. Moj Bog, kako bom le prišel mimo kontrole, ko pa so mi noge kot stope in se komaj gibljem! Gorje mi, če me zasačijo! Na misel mi pride, kako se je Odisej z zvijačo rešil iz Polifemove votline. Bo, kar bo! Postavim se sredi čete in dva tovariša me krepko primeta od vsake strani pod pazduho: saj ni nič nenavadnega, da kdo pri delu obnemore. Ko se bližamo straži, pobesim glavo in srce mi burno tolče ob mrzle krompirje, ko se opotekam skozi vrata. Hura, sem že mimo! V baraki me sprejmejo po ce-remonielu rimskih triumfatorjev;
grdobe bi me najraje kar celega potisnile v ponev. Vlačijo me semter-tja, dokler naposled ne telebim na tla in tam obležim — kot vreča krompirja!
Sicer pa, eno stvar moram Nemcem priznati: na božični večer so se kar nekam porazgubili in nas pustili, da božičujemo kot vemo in znano. Ne na delo in celo na apel nam ni treba, edino straže po stolpih so ostaie kot prej. Da, celo visoki komisiji za pregled uši se nam ni treba predstaviti! Tu in tam se pojavijo smrečice, obvešene s srebrnim papirjem, pometanim iz zrakoplovov. Vsepovsod veselo vrvenje in pripravljanje drevesca. V sobi je nepopisna gneča, saj se nas namesto predvidenih petdeset drenja v njej okrog 350. Velika moja skrb je, da se pririjem do peči in počakam, da onih deset, ki so zapisani pred menoj, konča s kuhanjem. Nato klečim ves čadast pvi ognju, medtem ko mi stopajo po 'irbtu, in kurim z lepenko, piham, mešam svoj krompir, pa ker nimam pckrivače, postaja godlja vedno bolj sajasta, nato zabelim z margarino, posujem s soljo in papriko
—	in božični obed je gotov! Presrečni povabljenci ugotavljajo, da jim * še nikdar ni kaj bolj dišaio kot ta boranska jed. Nemalo sem bil ponosen na takšno priznanje. Po obedu še cigareto lastnega pridelka! Dolgi Tone, kapo ugledne gnojne komande, je pridelal lasten tobak; zmešan z mahorko te kot z
omelom praska po sapniku. Užitek pa tak! Skrbno spravim čik, podlago svojega bogastva. Ce bi našel na tleh cekin in cigareto, bi planil na cigareto. Cemu mi bo cekin?
Zdaj, ko je duša spet privezana, se ozrem po sobi. Ker ni družine, je vse zbrano po narodnostih. In glej presenečenje! Poljski kšonži, duhovniki, so od svojih revnih paketov zbrali božično darilce za nas, ki smo brez njih, in nas prosijo, naj oprostimo, ker je tako malo! Oh, ko bi se tudi Francozi, ki toliko študirajo socialno vprašanje, domislili kdaj kaj podobnega! Pridušamo se, da ne damo nikdar več niti lire za Rdeči križ, ki nas je čisto pozabil. Sicer pa je večkrat tudi dobri tatiček Beran stisnil komu kakšen češki »povidl« v roko. D:nes si najbrže želi nazaj v lagev.
Iz nemškega kota se zasliši »St.ille Nacht, heilige Nacht« in vsi nadaljujemo ganjeni vsak v svojem jeziku. Ubogi nemški tovariši! Svojci so jih zavrgli, naši jih po strani gledajo, zlasti Francozi, in vendar so večinoma plemenite duše, nekateri že po deset let v tem peklu. Zajetni Holandci z velikimi pripravami zapojo enoglasno nekaj svojih: niso pevci! Vse kaj drugega so čudovite francoske melodij?, zlasti vriskajoči »Noel!« Najhuiši francoski narodnjaki so Alzačani in Lotrinžani, ki so prav za prav Nemci, čeprav bi le v skrajni sili nemško spregovorili! Zdaj se oglasi mo-igočen češki zbor, nato dvigne na-
ša dvajsetorica živahno: »Glej zvezdice božje«. Sicer navadno cmeravi Lahi navdušijo s svojo: »Tu vieni dalle stelle« in tudi Grki žanjejo priznanje. Toda višek vsega so^ ne-nadkriljive poljske božične pesmi, lepših res še nisem slišal. Naš ponos, osemdesetletni litvanski duhovnik, ki je Bog ve kako ušel plinski celici, se oglasi k besedi in nam zatrdi, da bomo naslednji božič že vsi doma. Veselje prikipi do vrhunca, bratstvo med nami in med narodi nam dviga srce. Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Droben zvonček nas vabi v kapelo k ipolnočnici. S težavo se zrinemo vanjo, drugi gledajo pri o-knih. Smenta, le kje so organizirali sveče, paramente in vso parade? Prava slovesna škofova maša ob zboru in orkestru, celo pristno kadilo, pa saj to je skoraj neverjetno! Monštranca je resda lesena, škofov prstan bakren, križ iz pločevine in tudi sicer marsikaj iz papirja, a to nas ne moti niti najmanj. Pred Bogom je potrjeno naše človeško dostojanstvo in Kristus je naš brat!
Zjutraj spim, dokler se mi hoče, nato grem po sosednjih blokih na obisk prijateliev in znancev, in popoldne zavijem v kopalnico na koncert. Večkrat sem tu gol prezebel celo noč in čakal, da so mi razušili obleko, pa je bila potem navadno še bolj živa kot poprej. Danes kar pozabim, da sem številka v zebri: zdi-se mi, da sem sam svoj gospod, ki sem prišel v klaku in fraku J; umetniškemu koncertu. Edino dom pogrešam, no. če bi ne bilo hujše nesreče...
Spomin odeva trdo, neizprosno resničnost v milejšo luč. Večkrat mislim na vas, tovariši! Kako jo zdaj z vami? Srečen vam božič1
R. P.
Staro slovensko koledovanje na robovih domovine
Koledovanje ali izrekanje voščila k novemu letu je prastara slovanska šega. Koledovat so hodili in še hodijo odrasli ter otroci. Zanimivo je, da se je ta navada ohranila še v današnje dni prav na skrajnih zapadnih robovih slovenskega življa.
Na Beneškem v Nadiški dolini (Sčigla, Laze), v beneških hribih (Platišče, Prosnid) hodijo koledovat odrasli z jaslicami ter tudi ma-
li	otroci. Ko pridejo k hiši, zapojo:
»Dobro jutro, gospodje, gospodarji, po koledo smo prišli, zdravje, veselje smo vam prnesli in to sveto novo leto in ti sveti trije kralji, ki so Jezusa obdarovali, obdarujte tudi nas/«
Otroci in tudi od,rasli so seveda obdarovani z lešniki, orehi in drugim sadjem. Povsod so gostoljubno sprejeti, ker prinašajo srečo.
Petje božičnih „golobic“
Po Slovenskem je navada, zlasti na Notranjskem in deloma na Primorskem, da matere za božič poleg drugega peciva spečejo tudi o-trokom majhne hlebčke, tako imenovane »tičke« ali »golobice«. Te »tičke« so velikokrat vdelane že kar v testo v zgornjo stran potice ali hleba. Navadno pa jih speče,; j zase. »Tičke« so v izredno veselje otrokom pri hiši. Seveda morajo »ptičke« ali »golobice« božične praznike »preživeti«. To pa zahteva od otrok veliko premagovanja. Ljudsko izročilo ve povedati, da te »tičke« na sveto noč opolnoči pojo. Mali otroci pri hiši, ki jim dedki in babice to pripovedujejo, se seveda čudijo, kako da jih nikoli ni slišati. Pa jim takoj »pojasnijo«, da pojo tedaj, ko otroci spijo. Marši-
Babičev božični horoskop za (S)T0
Brrnko Babič je po tritedenskem g’obokem premišljevan u :.n neprestanem posvetovanju s svojimi krušnimi vedeževalci končno postavil pred tržaško javnost — izven titovskega časnikarskega koncerna nov politični horoskop (Svobodnega) tržaškega ozemlja za prve tri tedne decembra v svetem letu 1950. Zaradi postnih predbožičnih dni — stara slovenska izročila imajo v no-
vi	taktiki zopet nekaj veliave — in zaradi pogojene enakopravnosti z ameriško zimsko pomočjo, ki prepoveduje uvoz mesnatih izdelkov iz Jugoslavije, nas to pot ni presenetil z izvirno babičevsko klobase-rijo, ampak je tudi na jezičarskem poprišču segel po domači folklori.
Postregel nam je z mineštro, ki ji ne manjka pestrosti in so jo tržaški želodci kljub gorečemu postenju, ki naj bi urilo apetite za praznične dni, le s težavo prebavili. Naši želodci so namreč še vse premalo progresivni za uživanje hrane, čeravno Branko Babič ni ravno skromen v prodajni izurjenosti.
Kakor vsi horoskopi in njihovi proizvajalci, tako se je tudi Branko Babič strogo držal načela: Za vsak obraz, posebno zrcalo!
Babičev horoskop za prve tri tedne decembra pravi to-le:
Smo proti nesramnemu barantanju! Cono B čuva ljudska oblast! Niti en sam Slovenec ne pride pod Italijo! Vprašanje Trsta je stvar Italije in Jugoslavije! S.T.O. ne priznavamo, še manj pa guvernerja! Rešitev Togliatti-Tito ne pride več v poštev, ker je Togliatti v Moskvi!
Tako izgleda — v smislu gojenja folklore — Babičeva božična mineštra. Božiču priznavajo Babičeva glasila še vedno polovičarsko rezidenco, v nasprotju z njegovimi brat-
ci na drugi strani železne zavese, ki so ostali zvesti kominformistični izvirnosti novoletne jelke, da ne bi pretrgali prav vseh vezi z Moskvo.
K vsakemu horoskopu spada neizogibno tudi priklada, kakor spada k vsaki pošteni mineštri prikuha, saj se še tako skromni tržaški želodci ne morejo zadovoljiti z golo čorbo. Na ljudski hotel v Trstu še nismo pomerili svojih hlačnih pasov. Tu pa Branko Babič že ni bil več pristen; iznajdljivost je — če izvzamemo bogato proizvodnjo Babičevih tržaških rešitev — sploh šibka stran komunističnih poklicnih oznanjevalcev.
Da bi dal svoji politično-kuharski umetelnosti večjo apetitno privlačnost je izvlekel iz UDV arhiva karakteristiko predsednika SDZ in ta gotovo ni tako opresna kot polenta na oni strani železne zavese. Pomislite samo. da je že tretjič — tako zatrjuje sam — postregel z njo tržaškim Slovencem in ti, moštri, še danes ne vidijo tega, kar leži reklamnim ;asnovidcem »Primorskega dnevnika« na dlani in v srcu. Butice grde! No, bomo pa še mi dali eno roko, mogoče bo le kaj zaleglo.
Pomislite, OVRA je povabila 1. 1939 dr. Agneletta na kvesturo in med tem, ko so ga tam pestili (st, že vedeli zakaj!) po istih receptih, ki si jih je kot narodno imovino v še boljši in popolnejši obliki prilastila OZNA in ki Branku verjetno niso popolnoma neznani, se je junak Branko Babič, ki jo je že davno poprej popihal s slovenskega tržaškega bojišča, boril s cikorijo, fižolom, papriko in česnom v lastnem boteginu v Banjaluki in preizkušal na lastni koži vse nič-vrednosti botegerskega kapitalizma, zato da bi mu kasneje .zavil vrat.
Samo, kdor je kdaj imel opravka z bosansko »mušterijo«, ki je v takratnih reakcionarnih časih zmr-davala tudi če si ji položil na prodajni pult še tako razkošno mešanico pristne moka-kave za beraško ceno 48 din za kg ali pa kdor je prodajal banjaluškim ciganom raztrgane hlače za 5 piščancev in se je moral pri tem pogajati najmanj tri ure, samo ta bo razumel, ali je bilo ibolje potiti krvavi botegerski pot v Bosni ali igrati slovenskega odvetnika v Trstu, kjer so te po-petih kratkih minutah izpovedi poslali na letovišče na Ponzo na dc-žavne stroške, če si le malo drugače žlobudral, kakor so zahtevali črni gospodarji, ali kakor zahtevajo danes rdeči harambaše v Banjaluki. V tem oziru so se razmere po zaslugi velike revolucije v resnici zrmenjale. Danes zmrdavamo v Trstu, v Banjaluki pa izpovedujejo...
Vsekakor so bili bosanski bote-gerji prvi pionirji progresivnih i-dej, ker so vsi zamen :ali prodajni pult s pisalno mizo iz kavkaške o-rehovine. Botegerske izkušnje, pn-dajna tehnika in mešetarjenja, vse to je ustvarilo temeljne pogoje za politične genijalnosti včerajšnjega bosanskega botegerskega rodu. Tu, tržaški Slovenci, je vzklilo legendarno junaštvo, tu se je utrjevala odporna hrbtenica, tu se je jekla-nila požrtvovalnost in se krepila načelnost, da o znanosti in vedi sploh ne govorimo. Ce k vsemu temu dodamo še premočrtni katekizem moskovske dialektike, ki jasno, nedvoumno in predvsem odločno odgovarja na 471 življenjskih in političnih vprašanj, ko ga znaš enkrat na pamet, bolje od same gramofonske plošče, potem pač ne more biti nobenega dvoma za še tako zavaljenega debelokožca na Trža-
škem, komu pripada odločilna beseda v tržaškem vprašanju.
V	konkretnem primeru Branka Babiča pa moramo pristaviti še njegovo izredno skromnost, ker o tem svojem botegerskem doprinosu k poškrlatenju uboge slovenske pave nikdar ni govoril niti pisaril. Sele nam se je posrečilo ,z dobro napitnino dobiti na vpogled karakteristiko Branka Babiča in jo s tem dajemo na svetlo tržaškim Slovencem.
iS (to karakteristiko bodo gotovo za vedno utihnili glasovi o navideznih vojnih dobičkarjih in revolucijskih užitkarjih, ki se tako trdovratno lepijo po hrbtih najrazličnejših komunističnih korifej obeh perotnic, ko pa je Vendar jasno, da so bili socialni skoki na stratosfer-ne pozicije samo poprava krivic, s katerimi so nekdanji reakcionarni profesorji fabricirali ialirane študente, kakor je to tako ganljivo povedal v božični številki »Prim. dnevnika« Jože Pahor, in nobena obnova nekih rdečih Soluncev.
Horoskop je vsekakor tu in tudi mineštre je še nekaj malega ostalo za bodočo možgansko prehrano fratelančnih množic v smislu pe‘-letke in še brez živilskih nakaznic povrhu. Postrežba res ni poceni: vila, avtomobil, astronomska plača, pol ducata predsedništev, zagotovljena pokojnina in kolajne; vse to ni od muh, ali, dragi moji, brez reprezentance vendar ne gre v tem buržujskem tržaškem gnezdu. Jamčimo pa lahko, da bodo vse te reakcionarne pritikline, ki se jih lastniki sami na vse kriplje otepajo, odpravljene po preteku 50 petletk.
Horoskop je veljaven za prve tri tedne meseca decembra, potem pa, kakor bo vreme pokazalo...
Koludrovica, božič 1950.
kaka bistra glavica pa vpraša, kako in kaj pojo. Malčkom rekd, n. pr. v Knježinjivi, pri Logatcu, da pojo tako:
»Rojstvo božje, kje so pa tvoji zobje?«
Starši znajo božično skrivnost prisrčno povezati z življenjskimi dogodki in okolnostmi.
Sveti večer v Zilji na Koroškem
Na skrajni severozapadni meji slovenske zemlje še po starem praznujejo božič. Za vse tri svete večere (božični, pred novim letom in Tremi kralji) vzame gospodinja hleb kruha, nekdo ogenj in virih (kupljeno kadilo), nekdo blagoslovljeno vodo. Vsa družina gre okoli hiše in spotoma molijo stare molitve. V Zuiabčah pri Sv. Stefanu takole:
»Sveti trije kralji, ki so Jezusa iskali trinajst dni in trinajst noči, Jezusu so prinesli opfer: mir o, kadilo in zlato.
Prosimo, prinesite še v našo hišo mir božji, gnado božjo in dar Svetega Duha!«
Nato molijo tri očenaše in zdra-vemarije. In tako ves čas obhoda ponavljajo pesem in molitev.
Ko pridejo v skedenj, naredi gospodinja s hlebom kruha križ in moli k Sv. Duhu, da bi prišel k hiši in bi »loti kruh ne primanjkal«. Izmolijo spet očenaš in zdravoma-rijo. Vsa poslopja pokadijo in pokropijo z blagoslovljeno vodo. Ko se vrnejo v hišo, položi gospodinja kruh na mizo. Izmolijo sv. rožni venec in vse po izbi pokadijo in pokropijo. Pred Tremi kralji napišejo na vrata tudi tri križe.
Tudi koledi ali koledniki še hodijo tam pet. Pod »jopo« (lopo) pri cerkvi začno. Potem gredo v župnišče in naprej po vasi in spet se vrnejo. k cerkvi. Neka pesem kolednica se začne:
»Tota zvezda s treh kraljev prav lepo svetli.
Prinesli so Jezusu opfer lep, opfer lep:
mir o, kadilo in hišo zlato...«
Gospodinje obdarujejo kolede z mesom, klobasami, kruhom in denarjem.
14
Jiomad Zelenko:
&vi slovenski časti
»Pn še to, Šuma! Korenjakov zet Andraž je bil j ut'o lovanski vojak mitraljezec! Nemci so ga sicer ujeli, ali ;e je vrag izmotal in je sedaj doma na var* nem... Takih ljudi, nevarnih elementov, vendar ne bomo puščali v deželi!...« V Rahuku se je kar tajalo od zadovoljstva, da je pri Korenjakovih odkril tako obtežilno gradivo in da se s Čiporjem spet spora« zumevata in uravnavata...
»Vzemi, Pava, brž svinčnik in papir in zapiši, da je pri Korenjakovi hiši bilo leglo jugoslovanske misli in protinemške propagande in da je družino nemudoma treba izseliti, kot je o tem že pred tedni bilo poslano sporočilo! Še to dostavi, da je zet An« draž, bivši jugoslovanski vojak, doma, sin Štefan pa je pobegnil na Kranjsko, kjer v Ljubljani obiskuje slovensko univerzo...« Čipor je narekoval strogo, Ra« huk pa pisal kot najbolj pokoren hlapčič.
Še en hram, zadnji v vasi že tam ob gozdovih pri Dravi, je bodel Čipor j a in Rahuka. Bila je to do* mačija Tina Rogljarja, bivšega avstrijskega nared« nika. Rogljar Čiporju in Rahuku zato ni prijal, ker je dovršno znal nemški in imel v vasi izreden vpliv in ugled. S svojim naredniškim nastopom pred Nem« oi bi Čiporju in Rahuku utegnil podreti marsikak na«
črt. Prav zaradi njega se Čipor in Rahuk nista čutila tako trdna v svoji službi in moči, kot bi se lahko. Zato sta tudi Rogljarja nameravala spodnesti. Toda hiša je imela zastavo v redu, napisi so ostali nedo« taknjeni, Rogljar se je zadnji čas celo izogibal vsa« ke družbe, da bi komu kje česa neprimernega ne bleknil.
»Bova morala pa sama kaj nare ’iti: ali zastavo natrgati ali po stenah napise zdrgniti ali kaj po slo« vensko nanje napisati!« se je Čipor izdal in to podlo misel šepetaje zaupal tudi Rahuku. »Veš, pa še no« coj! Pes je odpet in preveč teka z verigo okrog, laja in divja krog hrama! Tudi luč še imajo v hiši. Kar poberiva se!«
* * *
Malo pred polnočjo sta se Čipor in Rahuk vra« čala s svojega nočnega ogleda. Z Dravskega polja sc je čulo drdranje zadnjega večernega vlaka, ki je vozil s Pragerskega. V enem predelu zadnjega voza se je vozil tudi Korenjakov Štefan. Včeraj je prejel od doma materino pismo, ki ga je pripeljal v Lju« bljano neki železničar skritega med premogom na vozu zalogovniku. Materino pismo je bilo tako pre« tresljivo, da Štefanu ni dalo več miru. Torej tudi njegovo mater, Veroniko, in domače nameravajo preseliti vragi hitlerjevski... Še Šimenkov dom je v nevarnosti zaradi Vinka in Anice... Joj, Anice, Šte« fanovega dekleta! Ne, Štefan ne sme ^pustiti, da bi mu odpeljali dekle... Štefan bo jo skušal rešiti in z njo še svojo mater. Tudi domače mora vsaj enkrat še
videti in pozdraviti, izreči besedo v slovo, preden bi jih hitlerjevski zločinci zares kam odvlekli... Za« to se je Štefan že snoči z nekim šepastim gorenjskim fantom Francljem brž preko Toškega sela napotil in prebil z laške strani na Presko, v Medvode in Št. Vid v Nemčiji. Od tu se je srečno skoz Moravče, Vransko z nemškim poštnim avtomobilom pripeljal v Celje, kjer je strahoma stopil na večerni vlak proti Pragerskemu. Do Pragerskega ni bilo na srečo nikakega vojaškega ali geštapovskega pregleda...
Štefan je bil sam v predelu zadnjega voza. Ne« miren je bil, če ni pri sprevodniku, ki mu je pre* ščipnil karto in ki ga je vprašal, če preko Drave že vozi vlak, vzbudil kakega suma... Gorje, če bi ga železničar ovadil geštapu bodisi na vlaku ali pa na postaji v mestu, kjer bo izstopil... Štefan bo rajši neopazno že na Hajdini zdrknil z vlaka... V teh ča« sih ni nikoli dovolj previdnosti... Korenjakov viso* košolec ni imel obstanka na klopi. Vstal je in stopil k šipi, da bi videl morda v dalji Ptujsko goro. Samo meglene obrise gričevja je zaznal. Srce pa je kljub temu globoko vzdihnilo k Mariji na Gori. Potem je Štefan spet sedel na trdo klop. Za vsak primer je imel ob sebi nemški časopis. Pa mu ni bilo do bra* nja o večnih nemlških zmagah na suhem in morju. Potegnil je iz zadnjega žepa materino pismo in ga začei znova brati. Črke materine roke so bile zve« rižene, nerodne, vendar jih je Štefan razbiral z vsem spoštovanjem in vso ljubeznijo.
(Se nadaljuje)
Srečno novo leto želijo
Likerje, žganje in sirupe JAKOB PERHAUC
Trst, ul. S. T. Xidias 6 - tel. 96332
Posebnost; Jajčji konjak
Knez VValter
Mehanična delavnica in trgovina radio-aparatov, šivalnih strojev, dvokoles ipd.
Nabrežina 166
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
Zadruga prodajalcev kuriva
Trst, ulica delle Milizie 17-19
Tel. uradi 95918 - skladišče 96510
rzncLFsfuc Stllaska
Tel, 56-58
Trst, ul. S. Lazzaro 13
Tvrdka A. Pertot
Trgovina s podlogami za obleke
Trst, ul. Ginnastica 22
V pričakovanju
Skrivnosten dogodek se bliža:
Dete prihaja sinjih oči.
Na nebu šepečejo zvezde v pričakovanju svete noči.
Tekmujejo zvezde v žarenju, vsaka najlepša postati želi, v drhtenju vsa v žarke odeta Čudežne noči se spet veseli.
Pripravljajo angeljcem spremstvo: Svetlih utrinkov trosijo na pot, kjer bode krUatec oznanil malim pastirčkom: Rodil se Gospod!
Tugomir
Lupše Ivan
Trgovina „PRI SONCU"
Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA
TRST
Via Coroneo - Via Rismondo 1 ( Nasproti SODNE PALAČE )
Tvrdka KERZE
ima v zalogi:	štedilnike,	peči
na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk.
Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko »REKOFIX« itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah.
Trst - Trg S Oiovanni 1
Telefon 50-19
ZA NO V O * . LETO
Pohitite z nakupi lepih novoletnih daril pri tvrdki
UNIVERS flLTECNICfl
koncesionarka za šivalne stroje, radio-aparate in električne kuhalnike najboljših znamk Radio-aparati C. G. G. in Allocchio Bacchini
so novi tipi za leto 1951
ONIVERSflLTECNICi)
Vam nudi poleg izvrstnih radio-aparatov po u-godnih cenah in z garancijo - tudi možnost odplačila po NAJUGODNEJŠIH MESEČNIH OBROKIH
Kakor v preteklosti tudi letos daruje tvrdka vsem odjemalcem
s a b q j £ b & s srečo Ib sem
STOCK
V Uašo korist je, aha kupujete pri tvrdki
UNiVERSilLTEGNICf)
TRST - LARGO PIAVE 3 in VIA DELL’ISTRIA 13
SPOROČILO
Zaradi preureditve naših skladišč in prostorov smo z današnjim dnem pričeli razprodajo celotne zaloge
z izrednim popustom
10 do 30 v
na dosedanje cene, ne glede na dejstvo, da so sicer cene tekstilijam v zadnjem času porastle. Na ta način nudimo svojim cenjenim odjemalcem izredno priliko, da si po najugodnejših cenah nabavijo naše priznano kvalitetno blago, vse dokler tra':a zaloga.
OGLEJTE SI NASE ZALOGE IN POHITITE!
magazzini del Corso
Trst - Corso, 1
Galleria Protti
U R A RNA
UL, ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH' LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
£ouci, pozor 1
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
.za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
OTI. ^ischer
TRST, VIA P IET A' 24 (Telefon 93,134)
deske smre* bone, mačet snone in tv dih / e s o o, trame in par■ kete nudi najugodneje
Mizarji I hmeMci f podjetniki *
TEL.
90441
CALEA
TRST
Viale Sonnino, 2 4
Tvrdka
bratje FINZI - Trst
ulica Milano 2 - tel. 29185
Sprejema naročila za konfekcijo in dostavo na dom pošiljk daril v živežu iza Jugoslavijo. Blago je prvovrstno in po konkurenčnih cenah. Poslužite se hitre in solidne postrežbe!
Krznarstvo
NUDI NAJBOLJŠE VRSTE KO NA PO NAJUGOr ? EJŠIH CENAH
OUIUK PRI P1A C11II!
Trst - ulica XXX Ottobre 11 - tel. 29-374
Zidarič Valerija
por. Čermelj Restavracija „Postaja“ Nabrežina
Mirodilnica „DIANA“
Anton Mervič
Gorica, Raštel 27
Milivoj Pertot
Strojno mizarstvo
Trst-Barkovlje, ul. Bovedo 15
Kosmina Stanko
Trgovina oblačil in obutve Nabrežina 106-a
Jazbec Bernard
Krojačnica Nabrežina 175
Pridno se odločite za nakup, oglejte si bogata izbira nuoih vzorcev
KRZNARSTVO H L H S K H
TRST, UL. S. LAZZARO 13-1. - TEL. 56-58
Lepa izbira krznenih plnftev, ovrataikav, srebrnih, platinastih ter drugih lisic
Razne kote za okras plaSčeo - CENE ZELO llfiODIIE!
Delika loterija Ruggero
Vsak, kdor kupi pri nas radio-aparat, harmoniko, šivalni stroj „VISNOVA“, radio-gramofon z omarico itd., prejme srečko VELIKE LOTERIJE RUGGERO Žrebani bodo sledeči dobitki:
I) — 1 lahki motocikel „VESPA“
II) — 1 šivalni stroj znamke „VISN0VA“ luksuzno opremljen
III) — 1 harmonika „SETTIMIO SOPRANI" z 80 basi
IV) — 1 radio-aparat „GELOSO“ G. 117
V) — 1 štedilnik št. 3
VI) — 1 radio-aparat „PHONOLA“ P. A. 5519
Lahko kupite proti takojšnjemu plačilu ali pa na obročna odplačila po najugodnejših pogojih, in sicer:
Na račun IM- jn mesečnimi obroki Z.000.-Obiščite tvrdko
RUGGERO ROSSOni
Corso Garibaldi 8