ANNALES • Ser. hist. sociol. • 10 2000 • 2 (22) pregledno znanstveno delo UDK 674.4.05"02/03" prejeto: 1999-09-10 904:674.4 POZNOANTICNl SODAR Z GRDAVOVEGA HRIBA PRI RADOMLJAH Milan SAGADtN Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, SI-4000 Kranj, Tomšičeva 44 IZVLEČEK Članek obravnava 3 manj znana železna orodja iz bogate poznoantične depojske najdbe z Grdavovega hriba pri Radomljah, ki obsega - poleg drugega - 16 kosov tesarskega, kolarskega in sodarskega orodja. Analiza teh 3 orodij je pokazala njihovo pravo funkcijo, to pa omogoča domnevo, da gre verjetno za inventar specializirane delavnice. Ključne besede: depojska najdba, pozna antika, tesarsko orodje, nož s podaljšano konico, sodarstvo, utorovnik UN BOTTAIO DELLTTA TARDOANTICA Dl GRDAVOV HRIB PRESSO RADOMLJE SINTESI Uarticolo prende in esame tre utensili in ferro poco noti, provenienti dai ricchi ritrovamenti di ripostiglio tardoantichi di Grdavov hrib presso Radomlje, che comprendono, tra ¡'altro, 16 attrezzi da carpentiere, carradore e bottaio. Uanalisi di questi tre amesi ha rivelato la loro reale funzione, permettendo di ipotizzare che facevano parte delfattrezzatura di una bottega specializzata. Parole chiave: ritrovamenti di rispostiglio, periodo tardo antico, attrezzo di carpenteria, coltello con punta aliungata, produz.ione di botti, caprugginatoio 559 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Milan SACAOIN: POZNOANTIČNI SODAR 7. CRDAVOVECA HRKSAfRl RADOMLJAH. SS9.5f-.il Pričujoči prispevek se zgolj obrobno dotika teme tega tematskega sklopa, saj težišče problematike, ki se veže na zakladno najdbo poznoantičnega tesarskega, mizarskega, kolarskega in sodarskega orodja na Crda- vovem hribu, zadeva širša vprašanja organizacije poz- noantične obrti in gospodarstva nasploh.' Kljub temu omogoča tudi novo tolmačenje nekaterih detajlov (oro- dij) in s tem osvetlitev nekaterih ožjih področij. To je tudi namen tega prispevka. V začetku junija 1996 je bila na dotfej neznani arheološki lokaciji Grdavov hrib pri Zg. Rudniku pri Ra- domljah (občina Kamnik) s pomočjo detektorja za ko- vine odkrita zakladna najdba poznoantičnega železnega orodja. Najdba je vsebovala S žličastih svedrov, 2 dleti s tLilasto nasaditvijo, 4 tesla (2 v celoti ohranjeni in dve razlomljeni). sekiro - tesačo, šestilo, nož s podaljšano konico, polmesečasto zobčasto rezilo, dvokavljasto re- zilo s tremi obročastimi okovi, bronast zvonec, 3 obro- časte okove (vsaj dva po vsej verjetnosti sodita k lese- nim nasadilom dlet), okov iz ornamentirane bronaste pločevine in dva amorfha kosa železa. Svedri, tesla, sekira, dieta in šestilo so dokaj raz- širjeni in dobro poznani primeri rimskega orodja s šte- vilnimi primerjavami tako v Sloveniji kot izven nje. Tudi njihova funkcija je nesporna, čeprav so tesla pogosto interpretirana kot kopače (Müller, 1992, 248, 422, 423, 1286, 1315, 1805; Pohanka, 1986, 62-64, Tab. 14; Tab. 15: 5, 9). Dokaj enotno podobo, ki jo daje te vrste orodje, pa na prvi pogled motijo 3 orodja: nož s po- daljšano konico, dvokavljasto rezilo in polmesečasto zobčasto rezilo. Nož s podaljšano konico (Tab. 1: 1) je v arheološki literaturi navadno interpretiran kot neke vrste trlica (za rezanje krme, slame ipd.), ki je bila s podaljšano konico vpeta v stabilno podlago {Pohanka, 1986, 264-267, Taf. 36; 230-232). Glede na paralelo z Ajdovskega gradca pri Sevnici, ki ima v kavljastem zaključku ročaja vpet dodaten obroč, pa je bilo očitno, da je bilo orodje vpeto na tej strani in da je potemtakem morala biti funkcija tega orodja drugačna. Ta dodatni obroč namreč omo- goča gibljivost rezila v vseh smereh, ne le vertikalno, kar pa za trlico ni niti nujno niti zaželeno. Pri nobenem od najdenih nožev te vrste v ročaju z zanko tudi ni bilo opaziti luknjic za zakovice, ki bi držale oblogo ročaja - nasprotno pa je trnast podaljšek rezila (nasadilo za ro- čaj} lahko tako sploščen, da služi kot ročaj brez obloge (Pohanka, 1986, 231, Taf. 50). Uspelo nam je najti primerjavo z recentnim orodjem, ki se na Nizozemskem še vedno (ali se je do nedavnega) uporablja za obdelavo zunanjega, oblega dela cokel (lahko pa tudi za kak drug obe! predmet, npr. sklede).2 V tem primeru mojster z levico v naročju drži obdelovani predmet, ga poljubno obrača in obrezuje z nožem, ki je z zanko vpet. na delovni pult in ki ga mojster drži za ročaj na konici. Za dvokavljasto rezilo z leseno oblogo ročaja (Tab. 1: 2) doslej ni uspelo najti ustrezne arheološke primer- jave. Zelo verjetno pa gre za dvostransko izvedbo kav- Ijastega rezila, kakršno je znano z Grada pri Reki-5 in ki ima dokaj prepričljivo primerjavo v recentnem orodju, imenovanem strug. Služi za dolbenje notranjih oblih površin (žlic, skled, cokel ipd.) (Dular, 1996, 156). Ob- staja pa tudi možnost, da gre za dvostransko rezilo za stružnico (Heine, 1990, 222, Abb. 592). Posebej zanimivo za našo tematiko je bilo ugotav- ljanje funkcije polmesečastega zobčastega rezila (Tab. 1; 3). Najdba ima številne primerjave, ki so v arheološki literaturi interpretirane kot usnjarsko oz. strojarsko orod- je za čiščenje kož ali označevanje vrezov na usnju (Gaitzsch, 1980, 120-126; Pietsch, 1983, 60; Cigle- nečki, 1985, 265). Vendar smo opazili, da so zobci na rezilu izmenično razperjeni, kar pa je značilnost žag in povsem nepotreben oz. moteč element za strgala ali rezila. Ta detajl je izrecno poudarjen tudi na risbi po- dobnega predmeta z Gradišča pri Dunaju pri Krškem (Ciglenečki, 1994, Abb. 2: 12). Med iskanjem primerjav z recentnim orodjem smo tako naleteli na ti. utorovnik, ki služi za izrezovanje utorov v doge pri sodu, v katere se namesti dno.4 Rezila teh utorovriikov so povsem podobna našemu polmesečastemu rezilu, sicer pa so orodja v celoti lesena (si. 1). Sestavlja jih leseno polme- sečasto vodilo (si. 2, a), v katero je pravokotno zabit klinast nastavek (si. 2, b). Ta je na eni strani z zagozdo fiksiran na vodilo (si. 2, c), na drugi pa je vanj vpeto železno polmesečasto rezilo (si. 2, d). V našem primeru se je trnasti podaljšek rezila uvijal pravokotno prek vo- dila in s konico dodatno učvrstil klinast nastavek k vodilu. Z drsenjem vodila po obodu soda se je v doge- (si. 2, e) vrezoval utor. Starejši recentni primerki imajo le eno rezilo z močno razperjenimi zobci, mlajši pa dvoje vzporednih rezi le in dletce med njima, kar omogoča izrez širšega utora že z eno fazo dela (si. 3). Vsa orodja, ki so zastopana v depoju z Grdavovega hriba, so torej funkcionalno zelo poenotena in očitno predstavljajo inventar delavnice, kt se je ukvarjala s tesarstvom, sodarstvom, verjetno pa tudi kolarstvom in mizarstvom (znano je, da se mizarstvo in tesarstvo ločita šele v renesansi). Na vsak način ne gre za opremo kake: kmetije, kjer bi se mešalo kmetijsko, živinorejsko, te- 1 Obravnava celotnega depoja bo izšla v katalogu razstave o pozni antiki v Sloveniji, ki jo za leto 2000 pripravlja Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. 2 Za informacija se zahvaljujem gospe Mariet Soorners Asbroek, Novo-T Holland, Netherlands. 3 Za podatek se zahvaljujem dr. Draganu Božiču, ZRC SAZU, inštitut za arheologijo. 4 Orodje mi je ljubeznivo pokaral in razložil njegovo uporabo gospod Franc Koželj, Stahovica 29a, Kamnik, za fear se mu najlepše za- hvaljuj etri. 560 ANNALES • Ser. hist. socioi. • 10 • 2000 • 2 (22) MILAN SACADIN : POZNOANTTČNL SODAR Z CRDAVOVTCA HRIBA PRI R A O O M I J A H , SS9-SM sarsko in še kakšno drugo orodje. To pa je vsekakor zanimiv podatek o organizaciji obrti oz. delitvi dela v pozni antiki. Od obravnavanih orodij so kronološko najbolj ob- čutljiva tesla. Naš tip sodi v drugo polovico 3. in v 4. stol. (Pietsch, 1983, 28). Preostala orodja so kronološko zelo slabo določljiva, saj se v domala nespremenjenih oblikah pojavljajo še danes. Pri dataciji si zato po- magamo tudi z najdbami, pridobljenimi v sondi, ki smo jo leta 1998 izkopali na mestu najdenega depoja. Poleg odlomkov črne kuhinjske keramike je bilo najdenih več odlomkov rumenozeleno glaziranih krožnikov, dvoje rombičnih osti za puščice oz. kopja, močno profilirana fibula in nekaj odlomkov steklenih posod. Predvsem glazirana lončenina govori za datacijo v 4. stol. Časovni kontekst najdišča, kot ga ponujajo še nekatere površinske najdbe {odlomki amfore LRA 3, železna puščična ost z zakrilci, okov ključavnice, masivna srebrna zapestnica), nam datacije ne zožujejo. Najbližja paralela za domala povsem identično sekiro - tesačo in teslo z Velikega vrha nad Osredkom pri Podsredi pa je datirana v 2. polovico 3. stoletja {Ciglenečki, 1990, 152, Tab. 3: 1, 4). Menimo torej, da bi za čas zakopa depoja prišla v poštev tako 2. pol. 3- stol. kot tudi še celotno 4. stoletje po Kr. 5 cm Tab. 1: Vse železo. Tav. 1:All iron. 561 ANNALES • Ser. hist, socio). • 10 • 2000 • 2 (22) Miian SAGADIN: POZNOANTlCN! SODAR Z CRDAVOVEGA HR1BA PR! RADOMtjAH, 559-564 SI. 1: Utorovnik. Fig. 1: Groover, . H 1 J mm mm. $1. 2: Konstrukcija utorovnika. Fig« 2: Structure of the groover. SI. 3: Utorovnik novejie izvedbe. Fig. 3: More recent type of the groover. 562 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Milan SAGADIN: POZNOANTlCN! SODAR Z GRDAVOVEGA HRIBA PR! RADOMljAH, 559.564 LATE ROMAN BARREL MAKER FROM GRDAVOV HRIB NEAR RADOMLjE Milan SACADIN Institute for the Protection of Natural and Cultural Heritage Kranj, Si-4000 Kranj, TomSiCeva 44 SUMMARY In 1996, a treasury find of iron tools was discovered in a Late Roman settlement on Crdavov hrib near Radomlje (Kamnik Council, Slovenia}. It contained 5 spoon-shaped gimlets, 2 chisels with a tubular handles, 4 adzes, an axe - chopper, a pair of compasses, a knife with elongated point, a crescent shaped cogged blade, a double-hooked blade with 3 ring-shaped mounts, a bronze bell, 3 ring-shaped mounts (from the chisels), a bronze mount and 2 amorphous pieces of iron. The majority of the stated tools were used in carpentry, and the uniform structure is disturbed only by the fol- lowing three objects: the knife with elongated point (until now defined as a kind of a device for crushing flax or hemp), the double-hooked blade (with no comparisons to date), and the crescent shaped cogged blade (until now interpreted as a tool used in leather trade or tannery).. Certain comparisons with much more recent tools have shown that the knife with elongated point could have served for trimming round wooden objects, the double-hooked blade for chiselling various wooden products, such as spoons, bowls, etc., while the crescent shaped cogged blade was clearly part of the cooper's equipment ("groover") for cutting grooves into staves, into which the bottom of the barrel was then inserted. The treasury find dates to the 2nd half of the 3ai and 4!h centuries AD. Key words: treasury find, Late Roman period, carpenter tools, knife with elongated point, cooper's trade, groover LITERATURA Cigienečki, S. (1985): Potek alternativne ceste Siscia - Akviieja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času 4. do 6. stoletja. Arh. vest. 36, 255-284. Cigienečki, S. (1990): K problemu datacije nastanka rimskodobnih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru. Arh. vest. 41, 147-176. Cigienečki, S. (1994): Höhenbefestigungen als Si- edlungsgrundheit in Slowenien. Arh. vest. 45, 239-266. Dular, A. (1996): Obrti in trgovina na Bovškem. Tra- ditiones 25, 151-171. Gaitzsch, W . (1980): Eiserne römische Werkzeuge. BAR Int. Ser. 78. Heine, G. (1990): Das Werkzeug des Schreiners und Drechlers. Hannover. Müller, R. (1992): A mezögazdasägi vaseszközök fejl- ödese Magyarorszagon a kesövaskortol a törökkor vegeig. Zalai Gyujtemeny 19, l-ll. Pietsch, M. (1983): Die römischen Eisenwerkzeuge von Saalburg, Eeldberg und Zugmantel. Saalburg lahrbuch, 39,5-132. Pohantca, R. (1986): Die eisernen Agrargeräte der Römischen Kaiserzeit in Österreich. BAR Int. Ser. 298, 57-102. 563 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Milan SAGADIN: POZNOANTltNi 50DAR Z GRDAVOVEGA HRIBA PRi RADOMUAH. 559-564 564