54
Zahvala
Za posredovanje pri določanju osata velja zahvala dr. Tomiju Trilarju (osat je po fotografiji 
določil prof. dr. Nejc Jogan) in dr. Igorju Dakskoblerju (osat je po posnetku določil dr. Branko 
Vreš). Za posredovanje podatka in dovoljenje za objavo iz Cerknice se zahvaljujem g. Tinetu 
Scheinu in Joštu Stergaršku, za podatek iz okolice Postojne pa g. Tomažu Langu. Zahvaljujem 
se tudi dr. Tinki Bačič, ki je strokovno in vsebinsko pomagala pripraviti prispevek v pričujočo 
obliko.
Literatura
Jogan, n., t. baČiČ, b. FraJMan, i. leskovar, D. nagliČ, a. poDobnik, b. roZMan, s. strgulc - 
kraJšek & b. trČak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
MartinČiČ a., t. Wraber, n. Jogan, a. poDobnik, b. t urk, b. vreš, v. ra vnik, b. FraJMan, s. 
strgulc kraJšek, b. trČak, t. baČiČ, M. a. Fischer, k. eler & b. surina, 2007: Mala flora 
Slovenije. Ključ za določanje preprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
y Il DIz , b ., tg . DIrmenc I, t . a rabac I, 2009: A New Record for the Flora of Turkey: Cirsium 
candelabrum Griseb. Tubitak: 47–51.
Werner , k ., 1976: Cirsium Miller. In: Tutin, T. G. & al.: Flora Europaea, Vol. 4., Cambridge 
University Press, Cambridge. 232-240.
h ayek , A., 1931: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae. Verlag des Repertoriums, Dahlem 
bei Berlin: 722.
nikolić t (ed.) 2000: Flora Croatica, Index florae Croaticae, Pars 3. Natura Croatica, Vol. 9, 
Suppl. 1: 324 pp.
Peter g rošelj Danaë racemosa (L.) Medikus
Novo nahajališče tujerodne vrste na obrobju alpskega fitogeografskega območja 
Slovenije
New locality of adventitious species on the margin of the Alpine phytogeographic 
region of Slovenia 
9848/1 (UTM 33TVM01) Slovenija: Zgornje Posočje, Tolmin, jugovzhodno vznožje 
Kozlovega roba pri avtomehanični delavnici Moratto, dolomit z rožencem, 230 m n. m., 
vrzelast gozd ob sprehajalni stezi. Leg & det. I. Dakskobler, 30. 1. 2012 in 3. 2. 2012, LJS 
in avtorjeve fotografije.
Grozdasti lobodikovec je zahodnoazijska vrsta in v Evropi priljubljena okrasna rastlina 
(T. Wraber 2007: 733, s eljak 2 00 2 ) . S u b s p o n tan o u s p e v an j e vr s t e zun a j vrt o v ni p o g o s t 
Notulae ad floram Sloveniae

55
pojav, kar npr. potrjuje dejstvo, da te vrste ne omenjata niti Pol DIn I (2009) v podrobnem 
pregledu spontane in subspontane flore goriškega in tržaškega Krasa, niti m art In I (2009) 
v spontani flori Trsta. Njeno podivjano uspevanje v primestnem gozdu Panovec pri Gorici 
so prvi ugotovili gozdarji jeseni 2000. Neznano rastlino je določil in o novosti podrobno 
poročal s eljak (2002). Omenja dve nahajališči v Panovcu in eno v Stari Gori (južno od 
Bavconovega hriba). Vsa so v kvadrantu 0048/3 (glej sliko 1). Na Goriškem se je grozdasti 
lobodikovec na gozdne robove in celo v gozdne sestoje razširil predvsem s pomočjo ptic, 
ki z vrtov pobirajo njegove zrele jagode. s eljak (ibid.) je domneval, da podnebne razmere 
v okolici Gorice predstavljajo za naše razmere skrajno mejo njegovega preživetja v naravi. 
Potrebuje namreč zavetna, topla, delno zasenčena rastišča. Vse to si je našel tudi kar precej 
bolj severno v Posočju, na vznožju Kozlovega roba pri Tolminu. Podnebje tu je v primerjavi 
z goriškim bolj hladno (v bližini je skoraj 2000 m visok tolminsko-bohinjski greben Julijskih 
Alp) in bolj vlažno, a kljub temu, vsaj za alpski svet, precej milo. Ali ta okrasni polgrm gojijo 
na tolminskih vrtovih in v redkih tukajšnjih vrtnarijah, še ne moremo potrditi, a očitno ga, saj 
je od nekje (najbrž s pomočjo ptic) našel pot do gozdnatega pobočja in se na njegovem robu za 
zdaj tudi obdržal. Šest manjših grmičev raste v zavetju sorodne beluševke, bodeče lobodike 
(Ruscus aculeatus), v vrzelastem in zaradi sprehajalne steze precej predrugačenem sestoju, v 
katerem v drevesni plasti prevladuje beli gaber, primešani pa so črni gaber, mali in veliki jesen, 
poljski javor, lipa in lipovec. V zgornji grmovni plasti je največ malega in velikega jesena, tudi 
jelka (Abies alba), poljski javor, lipa, lipovec, pajesen, bradavičasta trdoleska in rdeči dren, v 
spodnji grmovni plasti pa povsem prevladuje bodeča lobodika. Pogoste vrste zeliščne plasti 
so bršljan (Hedera helix), ki se vzpenja tudi v drevesno plast, beli šaš (Carex alba), prstasti 
šaš (Carex digitata), zimzelen (Vinca minor), jetrnik (Hepatica nobilis), trobentica (Primula 
vulgaris) in tevje (Hacquetia epipactis). Zgodaj spomladi prevladujejo geofiti: Galanthus 
nivalis, Crocus vernus subsp. vernus, Helelborus odorus, Arum maculatum, Allium ursinum 
in Cardamine enneaphyllos. Opisani sestoj uvrščamo v drugotno združbo belega gabra in 
dišeče lakote (Asperulo-Carpinetum betuli), ki uspeva na potencialno bukovem rastišču 
(Hacquetio-Fagetum).
Med Panovcem in Kozlovim robom je v primeru grozdastega lobodikovca očitna 
podobnost v rastišču (Ornithogalo-Carpinetum / Asperulo-Carpinetum), v zavetju bodeče 
lobodike in v statusu gozda. V obeh primerih gre za primestni gozd, namenjen predvsem 
rekreaciji in šele drugotno gospodarjenju (sečnji), v katerega so v preteklosti vnašali 
rastišču nedomače vrste (na Kozlovem robu predvsem jelko, posamično tudi zeleni bor in 
druge). Vrstna pisanost je zelo velika (v Panovcu smo leta 2001 našteli okoli 590 praprotnic 
in semenk – Dakskobler 2 0 0 1 ) , n a š d e l o v n i s e z n a m v a s k u l a r n e fl o r e p r e c e j m a n j š e g a 
Kozlovega roba pa obsega več kot 300 taksonov. V Panovcu so deloma posadili, deloma so se 
subspontano razširile številne tujerodne vrste in tudi Kozlov rob mu postaja v tem podoben. 
Predvsem na vznožju in v spodnji polovici prisojnega dela hriba je vedno več agresivnih 
robinije (Robinia psudacacia) in pajesena (Ailanthus altissima), posebnost pa je pavlovnija 
(Paulownia tomentosa), ki raste v naravno nastali vrzeli bukovega gozda na jugozahodnem 
pobočju hriba. V zeliščni plasti na obrobju ali na ovršju vzpetine (ostanki gradu) smo 
že opazili invazivne tujerodne vrste Acalypha virginica, Bidens frondosa in Senecio 
inaequidens. Grozdasti lobodikovec vsaj za zdaj še ne sodi v to skupino, kljub temu je nova 
adventivna vrsta v flori Kozlovega roba, Zgornjega Posočja in alpskega fitogeografskega 
območja Slovenije. 
Hladnikia 29: 45-66 (2012)

56
Literatura
Dakskobler , I., 2001: Rastlinstvo in rastje. In: J. Papež, J. (ed.): Panovec. Mestna občina Nova 
Gorica in Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Nova Gorica, pp. 38–51 in 186–190.
m art In I, F., 2009. Flora vascolare spontanea di Trieste. Lint, Trirste, 338 pp.
Pol DIn I, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. 
Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp.
s el Iškar , t ., b . Vreš & a . s el Iškar , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 
s eljak , G., 2002: Novi adventivki na Goriškem. Grozdasti lobodikovec ( Danaë racemosa) in 
smrdljiva perunika (Iris foetidissima). Proteus (Ljubljana) 64 (5): 228–230.
Wraber , T., 2007: Asparagaceae – beluševke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 731–
733.
Igor Dakskobler Slika 1: Razširjenost vrste Danaë racemosa v Sloveniji (zemljevid smo izdelali z aplikacijo FloVegSi 
– s el Iškar et al. 2003)
Figure 1: Distribution of Danaë racemosa in Slovenia (map was made using the FloVegSi application – 
s el Išakar et al. 2003)
Notulae ad floram Sloveniae