Publuhed and dUtributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file «t the Poet Office of Chicago, lllinoi«. By order of the Président,
A. S. Burleaon, PoeUnaater General.
.1
H
- Jat u koristi deUvibp jjudstve. Dvltui •• op««* »»¿•ni do viiga, kar pro-ducirajo.
Tkia papar is d «votad t«
tke interests of iko working class. Workers aro
entitled to all wkat they produco.
Entered as seeoad-elass matter. Dee. |, 1117, at tke post office at Chicago, 111., tiaéar the Act of Conyreas of March Srd. 1*7«.
Office : 4008 W. 31. St., Cllci(f, III. Delavci v«eh dežela, združite te!"
PAZITE
na ItevUko v oklepaju, ki se nakaja poleg vaiega
naslova, prilepijo-noga spodaj ali na ovitku. Ako jo
Številka ........
todaj vam • prihodnjo Storilko naloga lista potoi« naročnina. Prosimo, novite jo takoj.
STEV. (NO.) 564.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAG07lLL., DNE^JULUA^JULY 2)" 1918.
LETO (VOL.) XIII.
Avstrijska Kriza
Iz Londona poročajo dne 22. junija: Po brzojavkah iz Curiha je kronski svet na Dunaju na svoji pondeljkovi seji sklepal o nadaljnih nared-bah proti upornim Cehom in Jugoslovanom. Kronski svet se je tudi pečal z akutnim vprašanjem pomanjkanja ¿ivil in s položajem armade na bojišču.
Odstopivši ministrski predsednik Seidler je priporočil cesarju barona Bauhansa, sedanjega železniškega ministru, za predsednika kabineta, ali Batthuns je baje odgovoril, da sprejme le pod povojem, ako se skliče državni zbor na zasedanje. Nato je Kari naročil Banhansu, da naj poukuša doseči sporazum z raznimi političnimi strankami v svrho državnozhorskega zasedanja, toda z omejenim rboiovalnim programom.
Hanhans ni igral doslej nobene vloge v politiki, pač pa je bil zelo zaposlen z železniško upravo. V eljal je za naprednega človeka — kar se pač \ Avstriji smatra za napredno, Železu ¡carska organizacija je imela z njim večkrat opraviti in je , njim Se precej Mfl izhajala. Ker j«• pa v po litiki takon koč novinec, je o njegovem programu, če poslane res ministrski predsednik, skoraj nemogoče soditi. Na eni strani bi pač pomanjkanje njegove politične preteklosti lahko koristilo, ker bi mu prav to dalo proste roke in ne bi vzbujalo nobenih predsodkov proti njemu. Kljub temu ni Verjetno, tla se posreči njegova misija. Razlogi za neuspeh so premočni.
Mogoče je in celo precej verjetno, da bi Ban-hnns r#d konstitucionalno vladal. Ampak temu so na poti razno v ustna nasprotja. Razmere v parlamentu so lake, da ni razumeti, kako naj bi se preprečili kritični konflikti. Nad Avstrijo se ma-
ščuje stari greh, tla ni nikdar pošteno hotela rešiti narodnega vprašanja, zdaj ga pa ne more rešiti, ker so se narodi naveličali slepomišenja, pa se ne zadovoljujejo več s kompromisom, temveč gredo za uresničenjem svojih nacionalnih idealov.
Nekdaj bi bil kompromis mogoč, tako da bi se ohranila skupina, ki ji je sedaj ime Avstro-Ogrvska. Podlaga takega kompromisu bi bila na vsak način moralu biti resnična, nezakrinkana narodna avtonomija. C*e bi bili narodi na tej podlagi dobili priliko svohodnegu razvoja, bi bila ire-denta med njimi zamrla; z zagotovljenim neodvisnim obstankom bi bili našli svoje skupne gospo-darske interese; notranja preobrazba bi bila pa tako vplivala na zunanje razmere, da ne bi vilo lia j b rie niti prišlo do sedanje vojne. Kajti »teza svobodnih narodov se ne bi bila mog!u nobeni tlru-gi državi zapisati s kostmi in kolo, kakor se je Avstrija Nemčiji; na drugi strani pu bi morulu zaradi raznovrstnosti svojih narodov živeti z vsemi sosedi v prijateljstvu.
Ampak to priliko je Avstrija zamudila, in zdaj se ne vrne uiktlar več, S svojim vladuint sistemom je pognala narodna nasprotja na tuko stopnjo, da jih ni mogoče rešiti z nobenim kompromisom. Danes ni usoda monarhije prav nič več odvisna od osebe, ki se postavi na čelo vlade: zapečatile so jo razmere, ki jih je vladni sistem sam provociral.
Banhaus bi moral biti čarodejnik, da hi mogel izgladiti žgoči konflikt med nemško buržvazi-jo iu nenemškimi narodi, Prva hoče germanistič-110 Avstrijo, v kateri bi za druge narode odpadlo nekoliko drobtinic, ampak nobena pravica ne;
drugi hočejo popolno nacionalno pravico. Meti tema ekstremoma ni mostu in tu<li Bauhans ne more biti tisti ženialni inženir, ki bi ga zgradil.
Vzemimo pa y pošte v slučaj, da bi Banliuns Imel dovolj poguma in bi se postavil na stališče pravičnosti — seveda toliko, kolikor bi mu dovolil obstanek monarhije, ker se ne more ml nobenega ministrskega predsednika v Avstriji pričakovali iredentizem, Tedaj bi novi načelnik vlade moral postaviti nujobširnejšo narodno avtonomijo za cilj in se pripraviti na odločilni boj z nemško kuržva-zijo. Da bi bil ta boj dovolj težak, hodi le mimogrede omenjeno; volilni red daje Nemcem veliko večje število poslancev, nego bi jim šlo po prebivalstvu in vsled tega jim ne manjka mnogo do večine; taku znatna manjšina pu lahko operira v avstrijski zbornici z znanim sredstvom ohstrukci-je — nekaj podobnega kot v Ameriki "fililni-sler",
Todu to ni glavna težava. Njen značaj je tehničen in s krepko roko se lahko tehnično premaga. Resni oviri sta pa nadvlada Nemčije na eiti strani, pa nesrečni tlualistični sistem na drugi.-
Nemčija je tako jasno pokazala, tla hoče imeti svojo roko nad halmburško monarhijo in Avstrija je tako opešala, tla ne bo noben ministrski predsednik mogel voditi politike proti volji Berlina. Ta.volja je pa absolutno germanistična, kajti le gcrmanizirano Avstrijo bi mogla Nemčija prebaviti brez nevarnih želodčnih bolečin. Razmerje meti Nemčijo in Avstrijo onemogoča narodno fe-deralizaeijo Karlove monarhije.
Drugo je dualizem. Dokler obstaja ta, je končna narodna avtonomija tudi v okvirju monarhije
izključena. Avstrijska vlada nima kompetence v ogrski polovici. A Jugoslovani žive v obeh polovicah. Slovaki, namenjeni, tla se zedinijo s Cehi, ¿ive večinoma nu Ogrskem. Rusini so razcepljeni v Bukovini, Galiciji in na Ogrskem. Za uresniče- * nje avtonomije bi nujprej moral pasti dualizem, ki ga pa mudjarska oligarhija brani z zobmi iu nohti .
Taktično ni v Avstro-Ogrski nobtjne zakonite instance, ki bi mogla konstitucionalno odstraniti dualizem. Delegacije, edina parlamentu oddaleč podobna vez med obema polovicama monarhije, so institucija dualizma, ki je njih predpostavka in podlaga, in je torej ne morejo menjati. Ovreči se more dualistični sistem le z revolucijo — od .spodaj ali pa od zgoraj.
Zgoraj ni volje za to. Speti u j pu ta hip ni moči dovolj; če bi pu bila, se ne bi revolucija več zadovoljila z odstranitvijo duulizmu, ampak bi posegla po višjem cilju: Pt» razpustu monarhije.
Taka je siluaciju, v kateri naj bi Banhana napravil "red". Ta nalogu presega njegove moči. ' Ce res prevzame ministrski» predsedništvo, bo v najboljšem slučaju mogel to, kar je nekdaj grof Taaffe označil za jedro vladne naloge v Avstriji: 44Fortfretten". Vae drugo je preveč za človeško moč. Poizkuša se pač lahko z ljubeznivostjo, eksperimentira se tudi lahko z novimi persekucijami, ampak nobeno vprašanje se ne rešuje s tem.
I "soda Avstrije se ne odločuje v nobenem kabinetu iu nu nobeni kronski seji več, ampak na bojišču. Zakrivila je pa to sama. Karkoli jo zadene, bo posledica njene krivde.
Nemčija i rt mir
Riuii utopisti so imeli zadnji teden zopet m koliko veselja, četudi je bilo kratkotrajno, ka-};or je navadno z gradovi v oblakih. Pridigarji, l.i neprenehoma/ jnupsroAajtv ua* m tama«.?*
na in skliče mirovna konferenca, so peli hozanrt,
ko je nemški zunanji tajnik Kuehlmann dejal,
d i» se ne more ta vojna odločiti s samim orožjem, ampak da -bodo morala diplomatična pogajanj-! rešiti vprašanje miru.
Kdor* je vajen diplomatičncga načina izražanju, bo lahko razumel, da je hotel Kuehlmann s svojimi besedami le opisati mnenje, ki ga ne .me v nemškem rajhstagu naravnost izreči. Dr. Kuehlmann je izgubil upanje, tla bi mogla Nemčija zmagati z orožjem. Kajti dokler ima kakšen nemški d žavnik količkaj ¿adc, tla bi nemška armada mogla ostati zmagovita na bojišču, ne bo zrckcl nobene besedice, ki bi se mogla razlagati \ nasprotnem zmislu.
Kuehlmann je iniel s svojim govorom gotovo dobe namen z nemškega stališča. Ako ni mogoča zmaga na bojišču, tedaj je za Nemčijo gotov, najbolje, da se konča vojna, dokler je njena pozicija na bojnem, polju še ugodnejša od nasprotnikove. Kajti le bitje s kakšnega tujega «;veta, kjer ni še nikoli bilo vojne, bi moglo misliti, dr. ne vplivi na mirovna pogajanja nič vojaška situacija, ampak da se snidejo za zeleno mizo rami ljudje, ki bi radi ustanovili in zavarovali isto pravieo. Koliko vpliva ima na mirovne poboje vojaški položaj, je najbolje pokazal bre«i
li^ovsH mir.
Kueblmnnnov govor bi se torej lahko smatral za posredno vabilo na naslov nasprotnikov, • 'a naj p-idejo na mirovno pogajanje. Ce je nemški državni tajnik nameraval kaj takega, se je
morai njegov namen na vsak način ponesrečili. Vzrokov za to je cela vrsta.
Predvsem je nemogoče pričeti z Nemčijo iM>ua iuiiH'. iiokit r ne nova nic»%Aii
---... r** ,4 ' v^HMHP
o tvojih vojnih ciljih ni mirovnih pogojih. Do-
s*ej ni nc eden izmed ne mikih državnikov izrekel ne ene oficielne besede v tem oziru. Hinavska fraz:t da vodi Nemčija obrambno vojno, n«* pove absolutno ničesar in s tem, kar je nemški vlada storila z Rusijo, je tudi javno dokazala, da je tista fraza hudodelsko zlagana. Že oficielni trdovratni molk o mirovnih pogojih se pa lahko sniatra za dokaz, da ima Nemčija namene, ki se ne morejo strinjati z značajem 44obrambne" vojne in ki jih kajzerjeva vlada le zato ne sme razo-deti, ker bi morala sicer priznati rokovnjaške namene.
Sesti v teh razmerah z nemškimi diplomati za zeleno mizo bi moglo pomeniti le dvoje: Kapitulacijo pred kajzerjem ali po podaljšanje vojne morda še za nekoliko nepotrebnih let.
Kakor so Rusi v Brest Litovsku nenadoma spoznali, da znajo nemški me*etarji z obratom roke iz najlepših načel izvajati tolovajske zahteve, tako bi Amerika in zavezniki, če bi bi'i dovolj lahkoumni, da bi šli brez garancij na konferenco, tam spoznali, da ne misli Nemčija sklenati miru s pogajanjem, ampak da ga hoče diktirati po svoje. Za vsako njeno zahtevo pa bi veljal argument, da stoje njene armade na francoskih in belgijskih tleh, da je vsa Srbija in Črna Gora s kaosom Albanije okupirana, da se tu-vi v Italiji avstrijske čete še vedno za Piavo.
Kapitulacija pred nemškim zahtevami, ki jih lahko slutimo po pisavi junkerskih listov, po ne-oficitlnih izjavah nemških državnikov, po govo-
rih "cmškilt generalov iu po neiuakih dejanjih na Rrskem, je nemogoča. Kajti to bi pomenilo absolutno zmago kajzerstva z vsemi njenimi po-
' V^&jBMi^ jgpUMil .. ; n HjfVflig -I-Trh*» Ijt* HtSrf-jfl if i . ..*>«»
Ako bi nemški diplomat je na konferenci
»posnali, tla ne morejo s pogajanjem doseči ta-kcjm uspeha kakor na Ruskem, ni misliti, da bi odnehali ampak skušali bi činjl>olj zavleči obravnavanje Konferenca bi jim služila le kot premirje, ki bi ga militarizem porabil, da se oddahne in okrepča. Kudur bi čutili, da je militari-stičiiu malina zopet dovolj močna in uspešna, bi s hirnvskim vzdihom prekinili pogajanje in skušali ;*.a domačo porabo zvuliti odgovornost na "trmo sovražnikov", vojnu bi se pa lahko nadaljevala v ptdvojeno furijo.
( c bi bil Kuehlmann res tak veleum, kakor H domišlja, da je, bi bil moral razumeti, tla niso nasprotniki tako na glavo padli, kakor bi bilo za kajzeja prav, in da jih same s sladkorjem posute besede ne morejo izvabiti na brezuspešno |M)gaj:mjc.
Razun tega bi bil pa tudi že čas, da bi na Nemškem razumeli glavni pogoj, brez katere«*! je vsaka konferenca nemogoča. Kakšne garancije more Nemčija podajati, da bo to, kar se sklene pri mirovnih obravnavah, tudi držalo? Geslo, da f.'re boj zoper avtokracijo. ima svoj pomen, ki ge na Nemškem ne bi smeli prezreti, če bi jim res š'o za pošten mir. S kajzerjevo avtokracijo skleniti mir ali pa ga sploh ne skleniti bi bilo vseeno; kajti sedanji vladni sistem na Nemškem i,i se čutil z novo mirovno pogodbo ravno toliko vezanega, kolikor mu je bila JMfndba o belgijski nevtralnosti sveta.
l/.preniemba nemškega vladnega sistema ni le notranja zadeva Nemčije, ampak je mednarodni sfera Kajti t i vladni sistem ugrožava mir vsega sveta in zato je ves svet interesiran na
Tem, Ja se odpravi ta nevarno*17 ' m ^fT
Toda karkoli je nameraval Kuehlmann, je '•ilo že zaradi tega zgrešeno, ker se je križalo z
mišljt njem kaj/erja in tistih, ki stoje za njim. V rajhstagu je zbudil njegov govor veliko senzacijo. ampak skrajno je razdražil militariste v rajhstagu in izven njega. Takoj je moral na-«topri kancelar llertling z drugim govorom, ki ie fnktično pomenil hudo moralno zaušnico Kuehlmannu, junkersko časopisje ga je jek) na naduti, kakor da že ne sedi več v uradu.
In to bo menda kmalu resnično ali pa že je. Brzojavi poroča jo, da je vložil svojo demisijo hi če sporoči prihodnja vest imenovanje njegovegi naslednika, ne bo to nikakršno presenečenje.
Kajzer ne trpi priznanja, da ne more Nemčija zmagati z orožjem. Kajzer bi sicer v duši rad dosegel ko iec vojne s konferenco. Kajti če ni popolnoma zaslepljen, mora spoznati, tla gre polagoma res za njegovo kožo. Ampak vsaka raz-nravu o miru hi morala stati pod vtiskom, da je Nemčija zmagovalka. Zastopniki zaveznikov in Amerike bi morali na konferenci imeti občutek, da jim ponuja kajzer iz same milosti mir, in končna pogodba bi morala biti taka, kakor si jo želi Vemnja. To bi bil mir nemškega imperializma, mil* nemškega svetovnega gospodstva.
Poštenega pogajanja ne mara kujzerstvo in z njegovega stališča je to popolnoma umevno. Zato pa tudi ni cas za govorjenje o miru, dokler ne bo Nemčija spoznala, tla je konec njenih sanj n svetovni nadvladi.
Konfuznost poročevalstva o Rusiji.
o Rusiji prihajajo zopet kupi vesti; večinoma so senzacionalne in razburljive. Toda če je čitatelj količkaj pazen, spozna prav lahko, da so večinoma pretirane, tendenciozno pobarvane, ali n-t naravnost izmišljene. Tako je n. pr. ves pret*-čcr.! teden po časopisju strašila vest, da je bivši car Nikolaj umorjen. Potfm je bil tudi njegov sin mrtev. Nikolaja so enkrat boljševiki enostavno umorili, potem so ga zopet po kratki sodni js';'. obravnavi ustrelili. Tudi potrdila teh vesti so prihajala in nazadnje jc prenašala brzojavna žica. reTd'nekakšno Čičerkiovo "ofieiclno" priznanje, tla je bil nekdanji car res cksekutirati.
Zdaj je Nikolaj Romanov zopet živ in r.drav. Na ta način je že nc.kolikokrat vstal od mrtvih. In lahko se še ponovi.
Stvar ne bi bila kdove kako neznansko važna, če bi kazala, kako preklicano nezanesljiva so v sedanjih časih poročila in koliko debelih la*i •e prodaja za reanioo. Nikdar ne more biti či-tntelj dovolj previden, zlasti kadar gre za vesti iz krajev, s katerimi ni v sedanjih časih mogoče lobiti zveze in se vesti vsled tega ne morejo kor-t rotirati.
Poročila o usodi Nikolaja Romanova pa uUo bila t din i telegrami, ki so prišli tekfmi temina i/, raznih krajev o Rusiji. >*njbolj senzacionalna
vest se je glasila, tla je zmagala protirevolucija, da je veliki knez Mihajlo razglašen za carja, du so boljševiki porušeni in tla sta Lenin in Trockij pobegnila.
Samo po sebi se razume, da so te vesti imele najdebelejše glave, ki jih je mogoče napraviti v kakšni (tiskarni in objavljene tako, da bi napravile na čitatelje vtisk absolutne svete resnice.#
Toda čitafelj, ki bere z možgani v glavi, jo rioral predvsem dobiti vtisk velike konfuzijc. Vesti so se tako mešale in križale, kakor da je 1 otel kdo napraviti poizkus, koliko prenese potrpežljivost poprečnega čirtatelja. Tako so n. pr. kazaki pod vodstvom .generala Kaledina in Kor-nilova obenem z nemškimi četami okupirali Moskvo, veliki kil»»/. Mihajlo je pa sprejel krono.
Odkod sta se vzela Kaledin th Kornilovf
Od obeh je bilo ponovno poročano, da sta mrtva. O njiju smrti je .bilo povedanih toliko podrobnosti, kakor da je Itila smrt obeh naprej napovedana, da so se mo^li zbrati poročevalci in opazovati vso reč kakor kakšen slavnosten akt, ki s? naznani dneve in tvdne naprej. Naenkrat sta mrliča na čelu kazako% in osvajata Moskvo.
Posebno lepo jc pa to, tla so tudi nemške čete z njima.	\
Sicer ne bi smatrali za nemogoče, da bi prt» tirevolueionarji sprejeli nemško pomoč, tlasi s» nam baš Kornilova iii Kalčdina vedno opisovali kot največja sovražnika Nemcev. V civilnih vojnah je marsikaj mogoče. V Ukrajini in na Finskem smo videli, da so se protirevolucionarni c-lementi obrnili do Nemčije naravnost za pomorili ni dvoma, tla se dobe tudi na Ruskem elemen-
| • i • ti, ki bi jim bil kakšen hohenzollernski car ljubit
od boljševikov, od socialistov, od' revolucije ploh.
Toda vest o nemških če<tah v Moskvi je bila iz drugega zelo očitnega razloga zlagana. Najbližja točkn, kjer je bilo nemško vojaštvo še dan prej je 283 milj oddaljena od Moskve. S tem je mentía dovolj povedano.
Ker pa mora brzojavni aparat prenašati vse, kar *e na njem dela, je bilo mogoče, tla nas je le lan pozneje presenetila druga, še večja senzacija. Prišla so namreč poročila, da se pripravlja Nemčija, kajzerjeva Nemčija, da bo pomagala boljsevlkom v Rusiji. Tista Nemčija, ki je streljala in obešala boljševike, na Finskem in v C-krnjiui nn tisoče, jim bo sedaj naenkrat pomagala.
Da se uganke pomno^e in komplicirajo, je drugo poročilo obenem pravilo, da pripravlja
Nem M ju novo veliko ofenzivo proti Rusiji, češ da Rusi ne izpolnjujejo brest litovske poginibe.
Polagoma se vsaka taka razdražljiva vest vsaj deloma ohladi. Tako nam sedaj na primer neznanjnjo, da veliki knez Mihajlo pravzaprav 'vendar še ni car, ampak le izdaja manifeste, ki pozivajo rusko ljudstvo, naj se otre«e boljševi-škega jarma. Nekatera poročila celo pravijo, da ne sprejme krtine, ako ne sklene narod tako.
Po našem mnenju stori pač najboljše, če jc sploh ne sprejme, kajti če je o JXtsiji kaj gotovega, je to, tla si narod ne želi ne cara ne monarhije :n če bi se kateremukoli plemenitemu pustolovcu posrečilo, tla si posadi za nekaj časa krono na «lavo, je ne bo dolgo nosil. Pretendenti st» sicer v teh rečeh zelo kratkovidni; kakšen «'astihlepen general zašepeče velikemu ali malemu knezu v ušesa, da čaka ves narod nanj, plemeniti gospod pa takoj verjame, da nima ljudstvo res nobene druge želje in misli. Kajti njemu je prijetno, tla ga narod 44tako ljubi"; in kar jc človeku prijetno, to navadno rad verjame. Tudi kitajski cesar je verjel licemerskim mandarinom, tla ue more narod 44 živet i brez njego." A ko je izdal svoj prvi tesarski manifest, se je kmeln prepričal, tla je bolje, če pust t narod pri miru.
(Konec na strani.)


%
i § i
lensko republikansko združenje.
SEDEŽ V CHICAOI, ILL IZVRftEVALKI ODBOR:
^^Frank Bost ič, Filip Godita, Martin V. Konda, Ktbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, J »že Za ve rt ni k.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petroviči», Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Joneph Ivanetlč, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank Šavs, Frank Vdovič, Charlie Vesel, Andrevv Vidrich, Štefan Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Z logar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se* strinjaj o s temeljnimi načeli S. R. Z. —- Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cieer^# J'l.)
XII. IZKAZ PRISPEVKOV ZA S. R. Z.

Krajevna organizacija v Forest City, Pa. |4 85 • — krajevna organizacija v E. Palestine, O. $105; — krajevna organizacija v Kokome, Intl. 0; — Vekoslav CoHe, Woodaword, Man. Canada, 4(2.00; —- krajevna organizacija v New Duluth, Milili. $8,00* — krajevna organizacija v Auf'oirn, 111. #1.80; — krajevna organizacija v Johnstown, Pa. $2.00;._ Frank Milavc in Mike Joiner v Black Diamond, Wash., vsak po $1.00; v- krajevna organizacija v Newburgh, O. $5.00; ip- krajevna organizacija v South Fork, O. $8.8.");
—	Jos. K. Duren, nabral med slovenskimi vojaki Co. I), Prov. Bu. Ca m p Perry, O. $18.05; — Irajevna organizacija v Roundup, Mont. $6.00;
—	Cluks Pogorele, 59th Co., 1<>4. 1). B., Camp Funston, Kans. $2.00; — krajevna organizacija v ( oilinwood, O. $50.00; — krajevna organizacija v Ely, Minn. $16.75; — krajevna organizacija v Murray, Ctah. $6.25; — Ana S. Chicago, Ht. $1.65; — krajevna organizacija v Kveleth, Minti. $2.75; — krajevna organizacija v Winter-quarters, 1'tah, $10.60; — krajevna organizacija v.Cleveland, O: $100.00; — krajevna organ.-/.acij i v Camp Shumway, Colo. $4.25; — krajevna organizacija v Walaenburg, Colo. $11.25; — krajevna organizacija v Forest City, Pa. $4.90;
krajevna organizacija v Dunlo, Pa. $12.00.
Anton J. Terbovec, tajnik.
Tz Berlina poročajo, da namerava dr. Kueh!-i:,aim. minister zunanjih zadev, resiguirati. Njegov zadnji govor v nemškem državnem zboru je nepopisno razburil vse stranke. Njegove besede, da je nemogoča odločilna zmaga z orožjem in da se vojna morda zavleče čez peto zimo, so povzročile veliko senzacijo. Govoru je sledila viharna debata; socialisti so neprenehoma segali v besede vi»e ne makih govornikov.
¿z Londona poročajo: Angleški listi, ki n>; dolgo komentirajo Kuehlmannov govor v rajhs-tagu, so v splošnem mnenja, da «e čuti nemški militarizem že slabega, ampak toliko je še vedno nesramen, da misli na ohranitev priropanih pokrajin. "I>aiJy Kzpress" pravi, da je Kuehlmannov govor "naivno priznanje Nemčije, da bi rada v miru požrla jabolka, ki jih je nakrad-a v vzhodni.Kvropi."
L. Pariza poročajo: Francoski listi so posvetili precej prostora Kuehlmannovemu govoru. "Petit Journal" piše, da ima Kttehlmann pre. riicjšnjo mero impertinence, a ko zvrača odgovor-nost za vojno na Rusijo* medtem ko je kajzer Viljem pred nekaj dnevi sam priznal, da je že davno videl prihod svetovne vojne.
O Kcrcnskijevem nastopu v Londonu se se poroča: Aleksander Kerenskij je govoril dne 27. junija na letnem zboru angleške delavske stran-ke. Ko se je v sredo prvič pojavil v dvorani dc-£ IcjjaJov, ni nihče vedel za njegovo prisotno**. Prest nc če»lje delegatov je pa bilo nepopisno, ko je na odru vstal Arthur llenderson, predsednik v) ora in pokazal na zraven sebe stoječega clove-i :<a šibke rasti, bledega in gladko obritega obraza in črnih, kvišku štrlečih las, rekoč: "Predstavljam vam Aleksandra Fedoroviča Kerenske-| ¿n, bivšega predsednika ruske provizorične revolucionarne vlade:
Ko je Kerenskij drugič stopil na oder, je na-& stal med delegati nemir. Pristaši boljševikov so Roteli vedeti, v čigavem imenu da govori. Nekdo je zahteval, «lil naj pride Litvlnov (zastopnik boljševiške vlade v Londonu) v dvorano. Najbolj glasna je bila Sylvia Pankhurst, hči znane vodilne sufražetke. llenderson je zaljteval red in opozoril delegate, da je na zadnjem zboru brez ( ovire govoril Litvinov in ravno tako pravico da iina zdaj tudi Kerenskij.
To je pomagalo in Kerenskij je dobil bese-N do. Dejal je med drugim sledeče:
"Ali ne zanima usoda Rusije vsega sveta? Vi zastopniki starejših demokracij, imate odložiti, nli naj Rusija še'dalje živi v sedanjih razmerah Prinašam vam informacije naravnost iz Rusije, in pravim, da ne bo rusko ljudstvo nikVia** priznalo brest-lltovske ttiiruVne pogodbe, ki žene Rusijo v prepad uničenja".
Socialno vprašanje in duševna kultura.
Pravim pateutuim "patriotom" ae Človek sicer zameri, ako pravi, da so naše razmere v vsakem oziru bolj malenkostne kakor drugod in da
pravzaprav nismo zato majhen narod, ker nas ni mnogo po številu, temveč zato, ker je naše življenje malenkostno. A če bi ae imeli v vseh rečeh poslušati patrioti, tedaj bi narod najbolj sigurno propadel: vsekakor je resnica gotovo vsaj toliko važna kakor patriotizem. In resnica je, da je horizont pri nas povsod omejen, da nikjer ne najdemo velikih ]M>tez, da vlada na vseh koncili in krajih strah pred "novotarijami", da so naše glave le glavico, naš«' duši» le dušice ... in cilje spoznavamo le te«laj, ako nam skačejo pet pedij pred nosom. Zato se tudi ui čuditi, da jc socializem Slovencem po priliki tako znan, kakor deveta dežela. In če naša inteligenca večinoma ne pozna temeljnih naukov socializma, je le logično, da nc razmišlja niti o pogojih za realiziran je njegovih teorij, uiti o njegovih praktičnih posle-licah. Tupntam se sliši kakšna fraza, ki je tako cena kakor otrobi, in to se imenuje potem znanje. Lju«lje, ki so slišali nekaj zvoniti o niateria-'izmu, se od režejo pri priložnosti, da je so«*iali /cm materialističen — pa krepko pljunejo, kajti za idealista, ki reši domovino sedemkrat na teden, ako je vino dobro, je materializem živalskega značaja. Kdor se bojuje za materialne reči je trebuhar, ideali pa ao tisto, kar nas loči od živine.
Včasih se to globoko p»t 'pričanje za treno-tek omaje. Ako se pojavi v Nemčiji kakšna 4lex lleinze' na obzorju, ako v zraste na Vraneoskem kakšna "afera", pa posežejo socialisti krepko vmes, te«laj pravi ta ali oni, da je soeialdcmokracija pač tutli napredna stranka. Kadar je stvar i'om'ana, pa zadoni zopet stara pesem: Kh, vse za želodec, samo za želodec.
i i«>tovo bi bil socializem tudi tedaj resen in važen, ako bi imel edino nalogo, nasititi prazne želod«-«'. Toda preureditev družite ni le vprašanje za lačne in za raztrgane, temveč tu«li za tiste, ki jhn ideali niso prazne fraze in puhel lišp, ki žele, «la bi se razvila znanost, umetnost in literatura, ki hrepene po višji kulturi. O sedanjem stanju kulture se sodi lahko pesimistično, pa tudi optimistično. Napredek se gotovo ne m«>rc utajiti; priznati se mora tudi, «la prinaša marši kakšen plotvVazvoja tu«li Proletariatu koristi, «"e tudi ne toliko kakor posedujočim razredom. Železnica, brzojav, plinska in električna luč, moderna ki* '•urgija itd. koristi ponekod tudi nižjim slojem družbe Vemlar pa jc gotovo, da so plodovi kulture v družbi zelo razdeljeni, a kultura ni visoka. ako je število iznajdb veliko, temveč ako prinaša mnogo koristi; tem višja je, tim splošnej-ši jc njen dobrodelni vpliv.
V čem tiči pravi pomen Gutenbergove iznajdbe? Pisati in citati so znali tudi poprej nekateri Ijmlje. Ali tiskarstvo je pospešilo razširje*
1
nje tega znanja iu omogočilo je iiteraturno izobrazbo širokih slojev. Vzelo je privilegij znauja posameznikom ter naredilo iz njega pravico vseli.
Vat varilo je široko podlaog omiki in miljonoiu ljudi je odprlo pot do kulture.
A tudi tiskarstvo samo zase ne bi moglo roditi tistih uspehov, ki jih danes opazujemo, ako ne bi bile druge, iz družabnih razmer izvirajoče okolnosti podale iznajdbi praktičnih posledic. Brez napredka na polju šolstva tudi tiskarstvo ne bi moglo prinašali tako labilnih sadov in ne hi moglo posredovati tako širokim slojem zna-nja, kakor ga danes posreduje. .Vir tem razmeram ]>a je ista moč, kateri je pripisati vsaka družabna organizacija iu vsak napredek: Potreba. Kapitalistična «Iružba potrebuje neko svoto inteligence za industrijo, od katere živi, in zato si vzgaja ljudi, ki znajo citati, pisati, računati, ki poznajo tehniko itd. Ist v a rja si živ rezervoar, Iz katerega lahko zajema, kakor se ji poljubi in kakor potrebuje — ročne delavce, priganjače, ura lnike, tehničarje, pravne zastopnike itd.
V tej družbi služi vse kapitalu, posredno ali neposredno. In kulture imamo ravno toliko, koliko» je kapitalizem potrebuje, To po je neskončno majhen del tega. kar bi družba .kot svota vseh svojih udov potrebovala.
Kdor želi več duševnega življenja, višje 'kulturi, mora želeti tudi drugo družbo, ker se mu v sedanji želje ne morejo Izpolniti. Kapitalistična družba producirá idealno blago poglavitno za gospodujoče razrede in dovoljuje samo toliko sredstev, kolikor je v ta namen potrebno. Kvalitativno in kvantitativno je ta produkcija odvisna ou potrebe in Volje kapitalizma. Vsi faktorji l.ulture postanejo na ta način sužnji kapitalu, /nanosi, umetnost in «Jelo je degradirano. Nobeden teh «lcl«»v se ne more razvijati, kakor bi to naravni i>ogoji dovoljevali,.temveč' samo v mejah vladajočih družabnih razmer, ki so jako ozke.
Ce ♦udi mancliestersko načelo ni prišlo povsod do splošne veljave, je pridobilo vemlar tolike» praktičnega pomena, da se je pričel na vseh koncili iu krajih boj vseh proti vsem in da «Jivja loj za obstanek v najprimitivnejših oblikah. Neizmerne in neprecenljive moči absorbira čisto uuvadni boj za kos kruha. Materialna eksi-stema — to jc v kapitalistični družbi glavna skrb spodaj in zgoraj, med podjetniki in me«l delavci; a ta skrb ubija neprenehoma duhove.
S statističnimi po«latki bi se prav lahko dokazalo, da je materialna beda uničila <*elo vrsto talentov, ki bi bili kot učenjaiki ali umetniki lahko p«xlali svetu krasne sadove. Nobena statistika pa nam ne more povedati, koliko takih talentov je propadlo — preden so sami sebe spoznali, ati pa pozneje v groznem neusmiljenem boju nilega življenja. Slovenci so majhen narod} a ž«* naša novejša zgodovina ima dosti nri-
PVi teh besedah je «lelegai-ija navdušeno aplavdirala.
"Dasiravno se Rusija zvija iu krvavi iz sleherne žile jhhI nemškim tiranstvom", jc nadaljeval Kerenskij, "kljub temu se upira nemški invaziji. Včeraj je nekdo izmed vas vpraša), po kakšni pravici smem tukaj govoriti. Odgovoriti hočem sam na to vprašanje. Nisem prišel med vas po nobeni pravici, temveč privedla me je lolžnost. Moja dolžnost je, da povem vso resnico, ki že toliko časa ni dosegla ušes zapadne Evrope in Amerike. Rusko ljudstvo ima že mnogo izkušenj, zelo bridkih, a vselej je prišlo iz ognja pojačeno iu prerojeno. Velika revolucija je «lah» velik pogum trudnemu duhu, ampak Rudija ne more takoj imeti nove v«»jakc iz razni reva rje nih teles. Svarili smo iu apelirali za pomoč, toda ti-sočkrat je obžu!ovati, da ni zapadua Evropa slišala naših glasov. Izdajalske mirovne ponudbe iz Nemčije niso bile razkrinkane in masa ruske armade, zavedena p> fanatikih, se je dala zapeljati v mir. Zdaj vido, kakšen jc nemški mir. C-krajinski kmet razum<*dancs, kako varuje Nemčija neodvisnost malih narod«»v, ko ga nemški bajoneti pode nazaj v -.stari režim.
Vsi razred» v Rusiji so proti sedanjemu po-ložaju. Boljševik'i so uničili svobodo govora in Življenje posameznika zavisi o milosti rdeče ,:ardo. Ako jc to demokracija, tedaj vprašam, kaj je reakcija. Boljševiki pravijo, da jc njihova vlada diktalorstvo proletariata, medtem pa so kruto preganjane vse demokratične in socialistične stranke. Boljševizem temelji na desor-ganizaciji mase in Nemčija jc lahko napadla pa-raflizirano Rusijo. Rusko ljudstvo morda samo ne bo moglo premftftSTi Nemcev. Ako jo vsi za puste, Rusija morda pogine vsled izgube krvi, ali ni* kdar ne prizna ponižanje v Brest Litovsku".
Vpričo velikih notranjih nemirov v Avstriji je vojaška situacija na italijanski fronti ^stranskega pomena.
Ogrski list "Az Vjsag" v Budimpešti ogorčen«» piše: "Medtem ko jc par sto «»sel» zaprtih zaradi veleizdajstva, je v monarhiji na stotisoče o-seb. ki služijo so\ražniku z razširjanjem nezadovoljnosti". Drugi listi poročajo, da lukota neznansko pritiska vsled znižanja krušnih odmerkov.
I/. Londona poročajo: Delegati delavske > t ranke so na letnem zborovanju soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva soeializiranjc industrije na Angleškem.
Iz llelsingforaa javljajo o tužnem stanju finskega prebivalstva vsled razsajajoče lakot**. 1,600,000 oseb živi le ob ten», kar «l«»bi od vlade in to so le drobtinice.
Iz Amsterdama poročajo: "Echo Belge" pravi, «la krožijo govorice, «la je me«l nemškimi vojaki v severni Franciji razširjen legar. Neka^ tere ei»ote s«> popolnoma . okužene z legarjen. Izgube v zadnji ofenzivi in povzročene po legar-ju so največ povzročile, «la se ni pričela nova o-fenzlvn.
Iz Ženeve poročajo: "Journal Democratc" piše, opiraje se na zanesljiva poročila, da se nr.dalju jejo krvavi izgredi na Dunaju h» v Budimpešti.
Iz Amsterdama b pojavljajo: Pomočila omenjajo nadaljnje krvave b«>je na Dunaju in v mu-nicijskih središčih na Nemškem. Delavska množica na Dunaju je izlila svojo jezo nad Nemčijo s tem, da jc napadla poslopje nemškega poslaui-ka in pobila šipe na oknih; vojaštvo je pregnalo napa«lal«'e. — Iz Budimpešte poročajo, «la so žan-«larji tamkaj ubili enajst delavcev, t) o čim je šte« vilo ranjenih veliko Večje.
Vesti o operacijah avstrijske arma«le V Jtallji v avstrijskih «'asoplsih so redke in zelo počasne. Pričakuje se, «b» doseže furija ljudskega sr«la vrhunec, ko bo znana katastrofa na italijanski fronti. Edina t«»lažba, katero je opaziti v dunajskih listi,- jc obljuba nekaterih ogrskih občin, «la si hočejo pritrgati na koruzi in poslati ostanek na Dunaj. V soboto so pripeljali v prestolnico 22.000 zttjcev in večjo zalogo zelenjave.
Državni tajnik Lansing je poslal potoni švedske vlade noto Turčiji, v kateri zahteva vlada Združenih drŽav, da mora turška vlada takoj pojasniti <l«>godek v Tabrizn, kjer so turške «'ete vlomile v ameriški konzulat in uplenile ondotno ameriško bolnišnico. C rad ni k i v državnem «lepart-mentu pravijo, da se Amerika nc šali in da bo takoj sledila napoved vojne, ako turška vlada ne pošlje zadovoljivega odgov«»ra.
« Iz Londona poročajo z dne 27. junija: Ale-ksamler Fedorovič Kerenskij se je včeraj pojavil v Londonu. Kerenskij jc bil predsednik revolucionarnega kabineta v ruski republiki, dokler ga niso strmoglavili boljševiki v novembru m. 1. V prvem revolucionarnem kabinetu jc bil justieni in pozneje vojni minister.
V London jc prišel nespoznan pred štirimi dnevi in ves Čas ^c konferiral z mnogimi Rusi, ki žive na Angleškem. Včeraj je dejal Nabokov, ki ima v oskrbi rusk«» poslaništvo v Londonu, da je Kerenskij na potu v Združene države, kamor «»«1-potuje v enem te«lnu ali «lesetil» «lneh, da pridobi zaveznike za pomoč Rusiji. Nabokov je tudi dejal, da ne mara Kerenskij slišati bcsc«le "intcyrvc»»-cija", temveč pravi, «la je edina potreba pomoč od zunaj, na kar se bo Rusija sama otresla Nemčije.
inerov za to. Koliko pa je tistih, o katerih svet nič ne ve, ker morda sami niso vedeli ničesar ali pa ptenuilo o svojih moi'ehf
Včasih ae objavi v literarnem ali v umetniškem svetu novo ime in časopisi pripovedujejo, «fa je bil novi mož poprej krojaški ali mizarski pomočnik, ptxlrejen policijski uradnik ali pa potepuh. In svet se čudi. Morda pa je bolj čudno, da se pojavi tako malo enakih talentov. Tisti, ki pridejo tako na površje, so zadeli veliki dobitek v loteriji življenja; tisti, ki ne zadenejo uiti male ambe, ostanejo skriti, a njih število je gotovo velik«» večje. Gotovo nc pride vsako uro kak Edison ali Gorklj na svet; a premoženje se ne sestavlja iz samih cekinov, temveč tudi iz dajuuiv in cent (»v. Duševnemu bogastvu človeštva bi prišli tudi manjši talenti v prid, a pogost o um se tudi prav veliki čisto izgulie.
Najpiodovitejši umovi so bili navadno v niža vah življenja doma. Kar jih je' prišlo iz visokih krogov, je bilo jako lualo. A njih pot je gladka. Ako imajo res kaj duševnih moči, jih veliko lažje porabijo iu veliko lažje pridobe priznanja, kakor tisii, ki pridejo iz proletarskega sveta ter morajo bojevati za vsak korak in v tem pojil lahko poginej«», preden pridejo do prve etape. Ogromna masa nrposedujočih, ki je dala svetu ♦elo vrsto sijajnih umov, katerim se je sreča nekoliko nasmebljala. mora imeti še več tega bla-g», le «la sol ne c sreče nanje nikdar ne posije. — V kapitalistični družiti je izobrazba iu vzgoja, ki j» učenjak, umetnik, literat potrebuje, odvisna od denarja. V kapitalistični družbi jc znanost, umetnost, literatura predmet kupčije. V.sc t«» pač jasno dokazuje, da je svobtxlen razvoj tel» kulturnih faktorjev v sedanji družbi nemogoč.
Prvi pogoj za razširjanje in za povz«iigo. za osvoboditev duševnega življenja je odstranitev boja /fi nateriaini obstanek. V družiti, ki ne l*i služila samo interesom enega razrtdb, bi sc mo-r».li vsi umovi svobodno razvijati; ker bi otip».-dla odvisnost od kapitala, bi hodila znanost in umetnost lahko po tisti poti, ki bi si jo sama izbrala. Ako bi družba bila organizirana kot institucija v prid vseh svojih članov, bi bila družabna potreba identična s potrebo spliašnosti in tej p«)trcbi bi se tem bolj zadostilo, čin» bolj bi sc vse to»vj tudi duševne — moči razvile. Družba bi bila iz lastnega interesa prisiljena, ustvariti vse pbg«»je, da pride vsak talent lahko na «lan in da lahko doseAe najvišji naravni vrhunec. Ker bi morala kultura vsej družbi napraviti življenje bolj prijetno in udobno, bi bila glavna naloga družbe, vsako kulturno «lelo olajšati; na široki podlagi splošne kulture bi sc duševno življenje brez ubi-, jajočih materialnih skrbi povzdignilo na višavo, ki jc danes niti v fantaziji ne moremo premeriti. In to je morda najve<\ji pomen socializma.
Včeraj je bil Kerenskij predstavljen zastopnikom angleških delavskih strokovnih nnij, ki so zborovali v konferenci. Dclegatjc so ga navdušeno pozdravili in izpregovoril je sledeče: "Prihajam naravnost iz Moskve in moja dolžnost je, «la povem kot državnik in socialist vam in ljudstvu vsega sveta, da se rusko ljudstvo, ruska demokracija bori proti liranstvu. Prepričan sen», da sc vam rusko ljudstvo kuialii pridruži v boju za svobodo."
J\o jc Kerenskij končal, jc nastal nemir v dvorani. Neki delegat je vprašal, kaj je prineslo Kerenskega na konferenco in koga zastopa. Predsednik zborovanja je tdgovoril, da ni s Kerenski-jem še nič govoril in da nc ve, koga zastopa.
Razume sc, «la je angleška vlada vedela za njeg«»v prihod.
Po vesteh iz Ženeve so postali socialisti v Avstriji in na Ogrskem zelo aktivni proti vladi. Pre-hod socialistične stranke s stališča pasivnosti v bojevit ««it je zelo značilen v tem kritičnem času. Ako sc nemška socialna demokracija v Avstriji krepko postavi v opozicijo proti vladni p«»litiki, tedaj jc upati* da dobi tudi večinska frakcija v Nemčiji več p«»gurna in odločnosti, katere zdaj še nima.	» a«
Delavski svet na Dunaju, ki je doslej tvoril le peščico radikalnih socialistov, je zadnje čase pridobil na tisoče novih članov. Svet jc organiziran p«» zgledu ruskega so v jot a, le da niso vojaki zastopani. Voditelji sveta izjavljajo, da jc že večina socialistov na njihovi strani, dasiravno v«»«l-stvo socialistične stranke na Dunaju še odklanja vsako sodelovanje s tem svetom.
Na Ogrskem je generalni štrafjk, kateremu so se baje pridružili tudi poštni in telegrafski »isluž-benei ter železničarji.
"La Suisse" v Ženevi ima poročilo z avstrijske meje, «la jc prebivalstvo na Dunaju in v drugih mestih zel«) poparjeno vslnl pone^rc«"ene ofenzive na italijanskem bojišču. Čimbolj prihajaj«» vesti o resničnem položaju na italijanski fronti, tem večja je ogorčenost ljudstva proti vladi.
Iz Ženeve poročajo, da jc Nemčija pričela graditi mouariško luko v Trstu, ne «la bi bila prej vprašala avstrijsko vlado za dovoljenje.
Nemški listi nadaljujejo z napadi na kajzer-ja zaradi njegovega govora ob tridesetletnici svojega vladanja. Monakovska "Post" piše, da se "govornik Viljem" zelo razlikuje od "delovalca Viljema". Dalje očita ta list, daije v Berlinu zaprtih l!*4ii otrok, ki so pod bičem lakote kradli je-dila. "Zakaj ni Viljem pomilostil teh otrok, ako je Bog p«» njegovem mnenju postavil prave ljudi na čelo nemškega «»esarstva?" vprašuje list.
Spomini na Benetke
Za modernega izobraženega človeku je duu-dancs skoruj srumotu, če iie more povedati, da je bil v Benetkub. I/xa vsega, kur ue je o Benetkah že pisalo, še kaj nupisuti o njih, je pu pravu neokusno*!.
Ampak človek, ki je bil v Benetkub, ima občutek, da m ne more izogniti tej neokusnosti, ampak jo mora zagreniti. Pogled na mrliča lahko xa tre-notek mogočno učinkuje; toda kadar opazuješ umiranje in celo tako umiranje, v kakršnem uga-suje Veneeija, nekdanja ponoana kraljica Adrije, tedaj ne pozabiš tegu do smrti, teduj boš do smrti pričakovul, du se ti vrnejo oni tragični vtisi in melanholični spomini. Ako pa si literat, tedaj boš pisal. Na tisoče jih je že pisalo pred nami, in na tisoče I hi šo pisalo za nami, dokler se valovi zelenih voda ne zgrnejo nad to tako tožno, tako krasno in tako strašno pričo morja, ki se je imenovala Venecjja.	•
Tisoč in sto let življenja! Na otokih in na prostoru, ki se je otel morju, je v onem času nastalo mesto. Mesto samih praktičnih trgovcev, ki so imeli en edini cilj: du obogute. Vedeli niso za nikakršno udobnost, niso se bali daljnih potovanj in poznali niso glasa vesti. Tudi mateuiatičarji življenja, katerih prodirajoče in precenjujoče oči gledajo na nas iz pergamentnih mirnih obrazov na slikah iz kasnejših dob. Njihovo mesto je hitro postalo država, ki se je mešala v vse zadeve, naj so bile to križarske vojne proti polumesecu ali vojne lombardukih mest proti nemškim cesarjem, in iz vsega je znalo to mesto črpati korist. Bilo je neomejen gospodar Sredozemskega morja, ker je bilo edina pomorska moč, a bilo je vpliven činitelj.. tudi na kopnem, ker je imelo denarja, s katerim si je moglo v času, ko je bila vojuščinu pridobnin-ski poklic, nujeti najboljše najemnike in najpo-gumnejše voditelje. Nikdur ni neprijuteljska noga stopila v njegovo področje.
Ta država je bila republika, a njena glava dosmrtno izvoljen dož. Toda 'corno ducule" — doževa čepica — ni bila krona, ki bi se mogla komu zavidati. Od petdesetih prvih beneških dožev se jih je petorica te časti odrekla, pet jih je bilo pregnanih, ko so jim prej iztaknili oči, pet je bilo umorjenih, devet vrženih s prestola, dva pa sta padla v bojih.
Leta 837. je beneška mornarica pripeljala iz Aleksandri je s sabo truplo sv. Marka, ki je postal zavetnik republike. Postavili so mu cerkev, ki je ena najsijajnejših zgradb na svetu. Vsi slogi, po-čenši od bizantinskega preko romanskega in goti-
ke do renesuure — so tu zmešani in prepleteni: barve, zlato, mozaik in freske slave tu prave orgije, a vendar je veličastna harmonija, ki ue žali, pruvi unikum. Vse, karkoli je le bilo mogoče,
je posulo tu resuicu.
• •
V tej denurni aristokraciji je delovalo nagne-nje, da pokaže svoje bogastvo in se razbrzdano šopiri z njegovim sijajem. Krog leta 1000 na dan Vnebohfda je dož na svoji ladji Bucentoro prvikrat zaplul na morje k otoku Lldo in slavil tam svo jo zaroko z Adrijo, spustivši v zelene valove zlat prstan. Odslej je bil ta dan največji beneški praznik. Tisoč in tisoč ladjic v prekrasnih barvah je spremljalo doževo ladjo*mesto in morje sta rajala, a modro nebo nad njima se je dozdevalo, kot da od hlaŽeustva drhti. Nič ni bilo enakega slavi in moči te države. Položeno v sredino med vzhod in za-pad, med toliko narodov, se je zdelo, kakor da mu je usodu namenila, (la zavlada nad njimi in se z njimi obogati. In pri taki slavnosti so enake misli pač vstajale v srcih in dušah in hitele z ustnic . . .
L. 1297. je bil ustanovljen "Veliki svet". A-ristokracija je potegnila vlado nase, članstvo v "Velikem svetu" je postalo v nekoliko rodbinah dedno, in te rodbine so bile zapisane v "Zlato knjigo". Doževo moč so jako omejili, zato so mu postavili novo pulačo. Kn del je bil Že dogotovljen, ko je nastala afera Marina Fulieru. Osemdeset letni dož je kasno na večer svojega življenja zasnoval mladeniško nalogo: Zrušiti moč aristokracije. Namera je bila izdana, Marini Fulieru so med stehriči Piazzete odsekali glavo, stavbenik doževe palače Calendario je bil kot udeleženec pri zaroti z nekoliko stotinami Dalmatincev obešen na steber svoje zgrudile, "Veliki svet" pu je sprejel sklep, du je pod kuzuijo 10(K) dukatov prepovedano govoriti o nadaljevanju zgradi>e. Dož Močeni-go je čez 70 let prostovoljno položil globo, in zidanje se je uudatjevalo . . .
In zopet čudna stvar, ta doževa palača! Samo v mestu, kjer ni živela tradicija antike, je mogla vzuikniti taka stavba. Na dveh vrstah nežnih gotskih stebrov se dviga močna, temno-rdeča masa prvega nadstropja z nekaj malo okni, trda, težka, počivajoča na teh stebrih z vso težo. Kakor da bi jih hotela pritisniti in razdrobiti. Brutalna, brezobzirna je ta zgradba, kakor je bila vsa ona država — a vendar zopet ne žali in zopet je nepozabna. .
In ta slog je bil v variacijah vzor za večino beneških palač, ki obkrožujejo vedo kanala Oran-de. Nanj spominja Ca Doro, Foscari, Daro, Lore-
dan, de' Turehi — povsod se prepletajo gotika, rouiunuki in bizantinski slog.
Ko so si Turki osvojili Curigrud, so dobile Benetke v razbojniškem osmauskem elementu nevarnega sovrjiinilfti. Benečani so se bojevali z njim in ne brez slave, u končno so le izgubili celo vrsto naselbin, in njihovu trgovina je začelu propadati. Sidaj bi jim bilo treba obrniti svoj pogled na Italijo in gledati, da bi postali kristalizirana točka njenih prizadevanj za edinstvo, toda praktičnim duevuiui politikom je manjkalo tega višjega stališča. Cumhrayska liga jim je ugrabila večino kontinent ajnih držav v Italiji — moč republike se je zlomila. Sedaj si je prizadevala, da si ohrani, kar je imela: brezobzirno vlado aristokracije doma, podjarmljeno brezpravno ljudstvo, kateremu so se za |>ašo oči prirejale slavnosti, zabave in tuintam krvave igre.
Življenje države se je skrčilo ua status quo — In to je začetek konca vsake države.
In tu se pričenja drugi del beneške zgodovine. Slavnejši, odličnejši, nesmrtni. Plemstvo se je odrekalo trgovine in pričelo gojiti znanost in umetnost. Kiparji, arhitekti, slikarji zavzemajo mesta condottierov in generalov. Alejandro Leopardi, .Jacopo Sansoniuo, Bellini, Giorgione, Ti-zian, Tintoretto, Veronese, Tiepolo — v doževi palači, v cerkvah in na zgradbah govore človeku ta imena z močnim glusom.
Umetnost je cvetulu, republika je vegetiralu. Za čus, tuintam, je puč zulesketalu tudi njena slava, njeni diplomati in odposlanci na tujih dvorih so se odlikovali z razumevanjem položaja in z ocenjevanjem oseb in idej (njihova izvestja v različnih arhivih so danes najznamenitejši dokumenti časa in ljudi) — toda soluce se je nagibalo k zatonu. L. #1T97. je Napoleonov general zasedel Benetke. "Zlata knjigo" so zažgali, in posledni dož Manili se je odrekel svoji časti ... In to je bil konec-------------.--
Z gondolo plovem po kanalu (Jrande. Palače slavnih imen so puščobne, količi pred njimi, na katere se privezujejo gondole, so izgubili barve, stekla v oknih so razbita, okraski so izprani od dežja — obupen vtis. flpvekr pride na misel, da bi sem prišel, kadar bi moral ali hotel umreti . . .
Palazzo Vcndramiu kaže gondoliere. Tu je untfl Rihard Wagner . . .
Palazzo Mocenigo — tu je stanoval Giordano Bruno, ondi je Lord Byron pisal+Don Juaua, Valit-ra, Sardsnapa !a . . .
Palača Volkov — tamkaj na balkonu sedi žen-sika postava, vsa v belih čipkah, sence podpira z roko in gleda nekam v morje KleonOru Duše!.» Naenkrat mi postane harmonija med njeno urnet-, nost jo in tem umirajočim mestom jasna —' tu je našla ta žena edino pravo bivališče zase . . .
Po doževi palači hodim. Svinčene celice, dvorana "Velikega sveta", soba "desetoriee" in "trojice", levja žrela, kamor so se metale ovadbe, freske, slike, dekoracije stropov, v knjižnici v vrsti doževskih ¡»ortretov pravno "mesto Marina Fsliera, usmrčenega radi "zločina",kosi pohiitva, zbirke, "Most vzdihov" — vsa beneška zgodovina je tukaj iu vsa duša te zgodovine hodi s teboj po teh prostorih . . .
Pri sv. Marku je velika maša. Ljudstvo pri maši glasno moli, kanoniki sede na obeh straneh oltarja, orgije pojo v prehodih v taktu polke . ..
Motrim spomenik Colleona, nagrobni spomenik Tiziana in Canove, sijajne grobove dožev, Tizianovo I/Assunto, vsa čuda Madon, svetih Sebastianov, zgodovinskih slik in spomenikov Viktorja Kmanuela na obali, ki je uprav bučen iu nesramen anahronizem v tem mestu prošlostL
Po ulicah hodim. Nikjer voza, kolesa, avtomobila, niti tramvaja — ni glasu, niti prahu tiho, tiho ...
Obrnem se v postranske ulice; mrtve; gledam v prazne cerkve, stojim na sanjajočih trgih. Ljudje se grejejo na solncu, dvigajo se in leno vlele-jo k meni, stegaje roko: "Trinkelt!" . . . Možje, žene ,otroci — vse.
Otrok mi je žal. Tako so rumeni in čisto nič otroški — manjka jim druščine, trave in drevja ... .
In ko sem vse obšel, grem na Lido. Otok se oddaljuje od beneškega sloga. Tam je peti čin tragedije, tu pa nekaj takega kakor gluma v enem dejanju. Kopeli, hoteli, tramvaji, l#wn tenis — uprav mrzi me, da sem prišel semkaj.
In ko gledam odtod na mesto, vidim povsem jasno, da se zvonik San Pietro di Castello znatno nagH>a. In ravno tako, da se nagibi je druga ram-panila, ki stoji dalje na levo od prvega. To ni avtosugesfija, to je resnica ...
Koroško vodovje.
Žila izvira na Karliskem Sedlu na Tirolskem,
stopi na koroška tla pri l<ogovi ter teče po I**-šanski Dolini do Mute, kjer se prične Zgornja Žila; ta neha pri Šmihorju, odtod dalje pa se razprostira Spodnja Žila. Žila teče po precej široki podolžnici, sprejema ravno tako kakor Drava mnogo potokoviz Zilskih in Karnijskih Alp; kakor Krnico, Oseliso, Blatnico, Bistrico, Zahom-čico, Žilico, Kokro, Korpiško Bistrico, Teharsko Bistrico s Suho in Jezernieo na desnem bregu, na levem pa Višprijski Potok, Cosrinjo, Jezernieo in Čajno.
Dolina se s?cer od Mute (710) dalje 6iri vodilo bolj, a vsled premnogega peska, ki ga prinaša reka z gora, se krči število prebivalcev, ki se isse-Ijujejo ponajvee v Ameriko. Od Modrinje Vtosi dalje do izliva pod Beljakom teče Žila še dandanes samo po slovenskem ozemlju. Pri Rogijah ima znamenite brzice in divje skalovje, ki je nastalo leta 1348., ko se je podrl del Dobrača k Žili.
Žilica izvira v romantični in skalnati dragi koncem Rekljanske Doline na Beneškem. Pod imenom Jezemiea dospe v Ralieljsko Jezero, ki ga zasipa vedno bolj, teče po divjeromantični soteski, po nje imenovani, pod Trbižem ter se združi pod Kutami z Belim Potokom, ki prihaja s Kranjskega. Od izvira do Mrzle Vode se imenuje ta pritok Žile Jezcrniea, potem pa Žilica do izliva v Žilo nad Podkloštrom.
Po Žilici imenovana soteska pod Trbižem so 1 k ni dolge tesni, ki ležijo 56 m. pod 63 in. dolgim železniškim mostom. Tu drvi bistra Žilica ter sprejem I je potočke, ki tvorijo ob visokem desnem bregu celo vrsto malih, toda krasnih slapov. Najbolj romantični del tesni se zove Grof Karlova Steza, z malim predorom, ki ga je dal napraviti leta 1874. grof Karel Arco-Zinrneberg. Ziliške Tesni
(Schlitzuschlueht) so pravi kras Korotpnu in slove Uidi po inozemstvu.	^
Jezemiea prihaja iz Baškega Jezera ter se izliva v Žilo pri Mlinarah. Pritoka Baškega Jezera sta Ročica in Borovnica, ki prinašata mnogo peska s seboj ter zasipata polagoma jezero.
V Rožu se izlivajo na desnem bregu sami hudourniki, kakor: Bistrica, Velika in Mala Suha, Bistrica, Podsinjski Potok, Bahnjak, Struga, Ljubeljski in Vajdiški Potok, Borovnica ali Fraj-bali, Podkanja in liela.
Podružnica priteče po Medji Grapi mimo vhoda v karavanski predor, se združi z Gradiškim Potokom ter se izliva kot Bistrica v Dravo.
Bistrica izvira izpod Stola ter teče skozi Medji Dol, ki se razprostira med Mačami in Sinj-skim Vrhom. Divji Ljubeljski ali Boroveljski Hudournik sprejemlje na levem bregu pri Hudičevem Mostu Podenski PotoK, ki izvira ua Vrtači, tvori ('avkov Slap in teče skozi romantično sotesko Čepo ter povzroča pri Borovljah velikanski na Košuti, Podkanja pa na Obiru (1668 m.) in tvori krasen slap pod Mnihovcem ter se izliva blizu Galicije v Dravo (402 m.)
Bela, največji potok s tem imenom na Koroškem, prihaja izpad Belske Kočne, sprejemlje pri Železni Kapli na desnem bregu Remšnik, L i pen o in Lobnik, na levem pa Oberščico ter hiti mimo Miklavca po prostranih lokah proti Dravi. Po svoji slikovitosti in geologiji je Belska Dolina, po kateri drži do Železne Kaple ozkotirna železnica, najvažnejša izmed doliiw v Karavankah ter slovi po svojih zdravilnih vrelcih in milem, podnebju daleč po svetu.
Pri Velikovškcm mostu teče v Dravo Sinška «Jezemiea, ki prihaja iz Zabiatniškega Jezera, nad Pliberkom pa Bistrica, ki zbira na Peči ali Peci izvirajoče potoke ter se ojači potem še s Konjščieo in z Ljibučko pri Pliberku. ,
Največji potok na^ jugovzhodni stra.ii Koroške je Meža. Meža izvira na Koprivniškem Sedlu, ki tvori razvodje ined Belo in Mežo. Na levem bregu se stekajo vanjo potoki z jugovzhodnega pobočja Peči, na desnem pa Bistra, po Javorski Grapi C rna, po Jazbinski Grapi Podgoriea, Suha, nedaleč od izliva v Dravo pa Mislinja, ki prihaja v velikem loku izpod južnega vznožja zelenega Pohorja. Vsi potoki izpod Karavank in Kamniških Planili imajo svetlozeleno barvo, samo Meža ima umazano barvi, ki jo dobi v rudokopih iu t ovar-' nah, katerim službuje.
Pritoki na levem bre^u Drave se razločujejo od onih na desnem zlusti v tem, da so veliko bolj razviti in bolj vodnati. Značaja hudournikov nimajo, za kar se morajo zahvaliti v prvi vrsti geološki sestavini in rastlinskim razmeram na Prvotnih Alpah. Ako nastopi vendarle tja pa sem kak hudournik, tedaj je vzrok slabo gospodarstvo v pogozdovanju.
V zgornjem Korotainu je največji pritok Bela s Cirknico in Malnlco, izpod Sonnblieka priteče Jezemiea z Malto, iz Osojskega Jezera pa Osojska Jezemiea.
Po svojem razvitem teku spominja največja spodnjekoroška reka, Krka na Belo. V njenem porečju leži najvišji kraj na Koroškem, Št. Lovrenc 1472 m. nad morjem. Krka je imela nekdaj drugo strugo, nego jo ima dandanes. Tekla je iz svojega po vi rja mimo Knezove do Sokolovega in mimo Trga do Krive Vrbe, kjer se je izlivala v Vrbsko Jezero. Dandanes pa teče proti severovzhodu po Krški. Dolini poleg ozkotirne železnice ter stopi pri Medvodah v velikih ovinkih na širiko Grobni-ško Polje, ki ga zapušča pri Poldniku. Pri Mostiču se združi s Krčieo in širi svojo strugo vedno bolj, dokler ne stopi pri Silejevem Mostu v največjo dihi vijalno ravnino cele dežele, ki se razprostira
med Celovcem iu Velikovcem. Pri Trdnji Vasi se začne cepiti v panoge 111 tvori gaje in močvirja ter dospe v lenem toku ob vznožje Zadnke. Pod Krnosom se združi z ravno tako lepo Glino, se obrne proti vzhodu iu se izliva pri Lipjem v Dravo. Drava teče tAl v globoki strugi ter dela severno mejo Podjunski Dolini.
V zgodovinskem oziru važna Glina izvira južno od Trga, ima s Krko sličen tek, teče čez Go-sposvetsko Polje in vprejemlje med mnogim dotoki Volovico izpod Dholice, pri Žrelcu pa odtok Vrb-skega Jezera, Jezernieo.
Na dolgem teku med izlivom Krke v Labudui-<•0 se iztekajo v IVavo le mali potoki kakor Raka s Trušnjo in Volovea z Grebinjo pri Lipici in Jerebica nasproti Žvabeku.	s
Labudniea ima svoje povirje na Štajerskem, stopi na koroška tla pri Reichenfelsu, zbira svoje pritoke po rodovitni Lahudski Dolini in teče skozi "raj koroški" med Volšperkom in Št. Pavlom ter se izliva pri Labudu v Dravo. Pri Spod. Dravogradu teče v Dravo Ojstrica.
Pomor je Jadranskega morja.
Jadranskemu pomor ju pripada približno 5% koroških voda. Temu pomorju pripada koroški del talijanskega porečja, namreč Bela s pritoki.
Bela odvaja vodo divjemu, iz apnenca obstoječemu Kanalu ter nastaja iz Volčjega Potoka ali Talijanske Vode, ki izvira v romantičnem kotlu Za Jezerom, in 1'kovskega Potoka, ki je v deževnem času potiebno nevaren ondotnim krajem. Na desnem bregu se vanjo izlivajo Naborjetski, Beli in Pont a belj.sk i Potok ter zapušča pri Pon-tahlju koroška in tudi avstrijska tla. '
•) Borovnica se imenuje Frajbah zato, ker je Boroveljski Prod. Borovnica ali Frajbah*) izvira prost ribji lov.
Posledni dnevi Stefána Poljanca.
1.
Štefana Poljanca in njegovo usodo sem že velikokrat opisa v al. Objokaval sem njegovo samotno mladost, pripovedoval sem s pretresljivimi besedami o nepokoju in trpljenju njegovih mladeni-ških let, žc sem bil potočil prezgodaj solze ob njegovi rakvi. Zdi se mi, da je bila mojega življenja in nehanja poglavitna dolžnost, ohraniti svetu in poznim rodovom Štefana Poljanca, položiti ga v arhiv človeštva. Skromna je ta naloga, mojim močem popolnoma primerna; dokument, ki ga je bila božja previdnost naročila pri meni, opisuje pedenjsko dobo pedenj-naroda; pismo in pisar sta v času in prostoru neznaten prašek in prav nobene škode ne bo, kadar se nekdaj izgubi ta prašek, raztopi v valovih zgodovine.
Kljub temu sem sprejel z resno ponižnostjo izročeni mi ukaz in izpolnil sem svojo dolžnost, kakor sem mogel. Pač sem si h>) v svesti svoje posebne neznainosti, časih sem jo celo grenko občutil ; zakaj ni se še zgodilo na svetil, da bi bil človek večji od svojega dela, in usoda že ve, kate-
remu zidarju je naročila grad in kateremu hlev. Tolažil sem se z mislijo, ki jo priporočam vsem ' neznatnim ljudem. Mislil sem namreč, da zasluži plešasti pisar Martin (pknar pri advokatu Gorjancu in drugega nič) prav tako svoj spomenik kakor, recimo Napoleon. Obadva sta izvršila svojo nalogo, nič več in nič manj, izpolnila sta svoje mesto in svoj čas,-in jaz ne vem, zakaj bi zahteval od pisarja Martina več nego od Napoleona. Mnogo je ljudi, ki jim je življenje sama žalost in bolest, brez konca; ne cveto, ne rode sadu, izginejo naposled, trpeči in nadložni, kakor so prišli. Toda glej, izpolnili so svojo dolžnost v trpljenju, bolest jim je bila naloga, stali so v zgodovini, kamor jih je bila postavila nevidna roka; težja in večja je bila njih dolžnost nego dolžnost zmagovalca, ki hodi svojo svetlo pot preko cesarstev.
Dolgo vrsto let in s poštenim trudom sem vršil svojo nalogo; zdaj je pri kraju, dokument je dovršen, Štefana Poljanca ni več. Vsa zuamenja kažejo, da so se zaprla za njim vrata zgodovine. In veseli me ,da sem ugledal ta znamenja še ob
pravem času, dasi nekoliko pozno. Ni namreč na svetu dolgočasnejših ljudi od tistih, ki ponavljajo svoje življenje, ko bi morali po vsej pravici že umreti. Sramota uradniku, ki je dopolnil svoja leta in ne uživa pokoja! Poznam jih, ki s« napra -v|li prezgodaj svoje delo, od zgodovine jim ukazano, in ki se niso zaklenili v samotno izbo, da bi čakali odrešenja, temveč onegavijo neprestano na dovršenem delu, ki je last zgodovine in ne več njih last. Tako smešijo svoje ime, kai^ bi človeštvu nič ne škodovalo, če bi ne legla senca smešnosti tudi na njih delo, zaznameuovano v arhivu človeštva. Poznam politika, ki je drugače spodoben človek in ki je ljubil svoj narod — zdaj pa je premožen in sedi na svojem nekdanjem požrtvoval • nem rodoljubju, kakor bolnik na stranišču. Tudi poznani gosprda. ki je bil neko«" pesnik — danes hodi po Ljubljani, navdušen je in brada mu raste. V naših krajih umirajo delavci hitro, na telesu in na duši; zakaj kraji so majhni in ozki, dobe so kratke in se jadrno prehitevajo. Nikjer drugje ne umrje toliko mladih ljudi, o katerih pravijo govorniki, da so 1"usahnili, predno so rodili sad". To naziranje ni pravilno. Umrli so natanko ob pravem času iu dovršili so svojo nalogo; zgrudili
so se, ko so se zaprla za njimi vrata tvornice, in niso dočakali dolgega praznika. Bog jim je bil milosten. Žaltistno pa je življenje tistih, ki se ne zgrudijo ob pravem času; o, žalostno bi bilo moje življenje, če bi ne bil opazil, da Štefana Poljanca ni več.
Očitali so mi mnogi dobri ljudje, da nisem Izvršil stfoje naloge tako, kakor mi je bilo ukazaJ no.I kazano pa mi je bilo, da napišem dokument tiste zelo kratke dobe, v kateri je živel med mnogimi drugimi ljudmi tudi Štefan Poljanec. V tisti dobi nemirnih želja, nejasnih ciljev, ko je začela temneti zvzeda nacionalne in liberalne romantike in je bilo precej temno, ker drugih zvezd še ni bilo, se je porodilo več nego v vsaki drugi dobi neke posebne vrste ljudi, ki jim je zgodovinski poklic, da "hodijo poleg". Resnica je pač, da je živ-ljenje in nehanje teh ljudi popolnoma brez vrednosti za človeštvo, iu Klio bi ih ne pogrešila, dasi jih je frgijon. Pomen in vrednost dobe določs delovanje tistih ljudi, ki hodijo po cesti in vlečejo kola proti cilju, ki ga vitli jo jasno. Jaz pa sem ugledal pred vsemi drugimi Štefana Poljanca, ki je "hodil poleg"; o|>otekal se je pijan ob jarku iu ni vedel ne od kod ne kam.	(Dalje.)
PROLETAREC billy sundayjbvi uspehi.
UST ZA ÎNTKBKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
-- Lastnik in isdajateij: ----
Jugoslovanska delavska tiskovna družba \ ( tairag«, Illinois.
Ei__, .--»—r-------«I. m<i AA ..'ZJ1	je bil poseben "tabernakel zii
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo	J , 1 . . xl_.
letu, $1.00 za pol lota. Za Kvropo	njegove predstave, vsi ehieaskt
Spomladi ;e imel znani Billy
Sunday v Chicagi večtedensko "kampanjo" za "izganjanje hudiča". To podjetje je bilo prirejeno v največjem slogu; zgrajen
$2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg aovcga naznaniti tudi «tari naslov.
Glasi!« slovenska argaalaacija Jugeai. — socialistične svese v Ameriki. —
P	,
aja lista in drugih nerodnosti, je po-
Vae pritožbe glede nerednega pošiljati r ur
Šiljati predsedniku družbe Pr. Udovich, 1844 So. Raciae Ara., Chicago, III.
PROLETARIAN
(hnu4 and published every Tuesday by
Sooth Slavic Workmen's Pub. Co.. _Chicago, Illinois.__
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half
year.
Advertiaiag ratee on agreement. NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC
♦008 W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
PRISILNO DELO.
t
Iz Frankforta, Ky., poročajo: odsebe v starosti od Iti. do 60. leta! ,.aja ki določa, da morajo vse moške osebe v starosti od 16. do 60 leta
veliki listi so polnili danuadau ee le strani s hrupno reklamo za Ča-rodejnika in njegovo ženo, mogočni kapitalisti so pa gonili z občutnim moralnim pritiskom svoje delavec in uslužbence na te mišjo ne.
Že takrat, ko se je akeija i vsem hrupom in ftumom vršila, je objektiven opazovalce lahko spoznal, da je bilo vse podjetje temeljit fiasko, razun za Billyja samega, ki je spravil svojo plačo, kakor se je bil pogodil s prireditelji.
Glavni, če.tudi nepriznani namen "protihudičeve kampanje je bil posuši te v Chicage, ki ni po Sunday je v i sodbi nič več in nič manj, kakor moderna Sodoma in Gomora. Ta namen se je radikal no ponesrečil, ker se pri volitvah odločujoči faktorji niso dali
preslepiti m protizakonitim vti hot apl jen jem prohibieionistične formule. Niti Brllyyjeva navzočnost jim ni za to dovolj imponi-
Ko se trik s prohibieijo ni po-
, t	, srečil, je bila pravzaprav vsa
delati najmanj po 3b ur na teden. Billyjeva kampanja l>rez pravo-Zakon pravi da bogastvo ne o-1 smotra 0a bi pa vendap ij5gle. pravičuje nikogar do pohajkova- (ialo> kakor da njegove cirku-nja. Za kršitelje je določna dc- -ke ¡di Hi,a yaž ^ hilo tre. narna globa «xl $20 do $100. Ce
postopač ne plača denarne globe ali ee je večkrat "kaznovan radi pohajkoVanja, se kaznuje s šestimi dnevi dela na javnih cestah.
ba Chicago prikazati kot vseskozi pokvarjeno mesto, ki ga je le s kakšno i/redno akcijo mogoče oteti peklu. Na tem polju je Biily res storil, kolikor je mogel ki
Javni uradniki, ki ne izvrše | Chicažanom se mora priznati, da svoje dolžnosti, pridejo na zatož- s0 pravzaprav zelo potrpežljivi no klop in se lahko odstavijo ljudje, ko so mirno prenašali
radi neizvrievanja svojih dolžnosti. Postava je veljavna do šestih mesecev po končani vojni.
Namen tega zakona je nemara dober. Ne da se pa utajiti, da si taki zakoni navadno dvorezni noži in kaj lahko omogočajo zlora-
Sundayjeve insulte.
Vse tisto strašno rohnenje o ehicaški pokvarjeno«ti je seveda nezraiseln humbug. Poprečno niso prebivalci tega mesta ne svetniki ne hudiči, ampak navadni ljudje. In poprečno imajo tiste vrli-
bo. Večinoma je od oseb, ki jiii ne in tiste napake, ki so naravne izvršujejo, več odvisno, kakor od posledice sedanjih družabnih raz-zakonovega l>csedila. Lepo je sli-, mer. To velja za Chicago približ-Šati, da se zahteva tudi od boga- no tako kakor za drufv* mesta. V $jna koristno delo; drugo je pa^poštev prjhaja le to, da Chiea-vprašanje, če je v sedanji uružbi go veliko mesto in valed tega je
v interesu delavstva, da se ni no- v njem več dogodkov kakor v Ca-že delavne moči s tistimi, ki jim lumetu ali Clintonu. To večje ni treba delati. Kadar primanj- število se pa deli na slabo in na kuje delavcev v resnici, je to la- dobro.
njegovem odhodu prav nie izpre-inenilo, kar bi bilo vredno omeniti. Chicago je ostalo Chicago iu
življenje v mestu je tako, kakršno je bilo prej.
Ljudje, ki najemajo Billyja, bi pa seveda vendar radi vkleli kakšen rezultat. Med njimi moramo ločiti dve glavni vrsti. Kna obsega tiste, ki dobro vedo, da je vsa sundayjada le "camouflagc" in pričakuje od nje le več hlapčevskega duha med delavci; v drugi so pa ljudje, ki ne znajo gledati s socialnimi očmi, ampak presojajo vse z verskega stališča. Oni ne vidijo social ntyi .razmer in vzrokov, temveč le grešnike. Pa hrepene po "izpreobrnitvi" takih grešnikov.
Zanje je vsled tega najvažnejše vprašaji je, koliko grešnikov da je Billy izpreobrnil. In s preiskavo tega rezultata se bavi sedaj cela vrsta duhovnikov v Chicagi.
Ali tudi z njihovega stališča je rezultat nadvse klavrn. Tekom kampanje" so se pač ljudje "iz "kampanje" so se pač ljudje "iz lo takih 49.165. Ampak to ne pomeni prav nič, če se ne pogleda nekoliko bolj na dno. Tako skušajo zdaj gledati omenjeni du hovniki in pri tej raziskavi prihajajo do zaključka, da je bila kam panja pravzaprav tragikomičen humbug.
Rev. .S. J. Skevington n. pr pravi, da je prejel okoli šestde set listkov od oseb, ki so se "spre obrnile", 85% izmed njih je. bilo Članov njegove cerkve, štiri odstotki nimajo nadaljnega interesa za stvar, šest odstotkov jih niso mogli najti, ker je bila adresa napačna. Pet ostot kov mogoče pridobe.
Rev. J. S. Ladd Thomas sma tra misjon za veliko zmoto. Od 169 oseb, ki sod podpisali listke jih je 96 članov njegove cerkve. Tako prihajajo župniki do prepričanja, da so večinoma listke podpisali ljudje, ki so že člani cerkve.
Billyja zaradi tega ne bo glava bolela. Zanj je kampanja imela rezultat, ki se ni mogel izpreme niti, čim je bila pogodba podpisana. •	z
hko prav; kadar je pa delavcev dovolj, se njih pogoji a tako konkurenco nedvomno otežčajo. Odločno zanimiv je pa za nas ta zakon z druge strani. Nasprotniki socializma mu očitajo, da uniči individualno svobodo. Navedena postava sicer ni socialistična, vendar pa ne bo mogel nihče ta-
Pri hinavcih vidijo seveda povsod samo pokvarjenost in označujejo vsako nedolžno, vesel je za zločin in nemoralnost. V resnici so baš taki h i po k rit i sami najbolj skažena tolpa in njih svetost je le plašč skritih grehov ali pa nesposobne nevoščljivosti. (Jotovo so po vsem svetu reči,
¿iti. da posega prav globoko v in- ki jih pravi prijatelj človeštva nc dividualno svobodo.	more odobravati. Ampak tega ne
Postava zahteva najmanj 36 ur bo popravil noben Billy Sunday, dela na teden, To je, odštevši ne- ker je za odpravo vsakega social-del je, poprečno šest ur na dan. nega zla treba izpremenibe social-Faktično je v tem oziru zakon uih razmer. Tatvina se bo n. pr. manj liberalen kakor socializem,, veliko bolj uspešno odpravila, če ki zahteva sicer tudi od vsakega j bo vsakemu človeku mogoče na člana družbe gotovo delo, pa se j)0sten način doseči vse, kar je vendar zadovolji z manjšini obro- zanj potrebno, kakor z najlep kom. Ce bi bilo namreč prodllkci-1 ¿¡m¡ pridigami.
Toda v Billy Sundayju ne tiči niti trohica socialnega reformatorja. Predvsem nima za to niti sence talenta. Socialna vprašanja so mu s sedmimi pečati zapečata knjiga. Sploh nima mož absolutno nič globokejšega v sebi, temveč je površen kakor slama, ki plava vrh vode. Zaradi svojega businessa se pa "evangelist" ;fiti tedaj ne bi «niel spuščali v socialna vprašanja, če bi jih razumel. Kajti kdor se hoče resno ha vit i s takimi problemi, se ne mote izogniti zameri pri magnatih zemeljskega bogastva. Z interesi njegove kupčije se pa to nikakor ne v jema.
Tako ne ostaja za njegovo delovanje nič druzega kakor agitacija za odrekanje in za potrpežljivost pri tistih, ki jih silijo žc socialne razmere, da «o potrpežljivi in si odrekajo boljše življenje. Dosledno prikazuje vsako požel ji vost, tudi tako, ki ima čisto kulturne užitke za cilj, kot hudičev plod. Izganjanje "hudiča" ni naposled nič druzega, kakor izganjanje razumljive in o-nr.nvirc.nc nezadovoljnosti.
Kdor se je kdaj bavil z vzroki
KAPITALIZEM, ZLOČIN IN SOCIALIZEM.
ja in razpecavanje organizirano, kakor uči socializem, seveda s porabo vseh pripomočkov, ki jih daje moderna tehnika, bi zadostovalo za vse telesne in du-ševne potrebe človeštva, če bi vsi za delo zmožni ljudje delali le po štiri ure tia dan.
Od legi sla t ure v Frankortii, Ky., seveda ne moremo ne zahtevati ne pričakovati, da uvede socializem. Tudi čc bi bila socialistično sestavljena, ne bi mogla storiti tega, ker je njen delokrog omejen le na lastno državo. Mogla bi kvečjemu v tej državi socialno reform j rat i i ndust ri jo.
Hvaležni smo pa lahko Icgisla-turi, kef množi dokaze, da se individualistična družba sama ne more ravnati po svojih "najsvetejših" ijiačelili, ampak mora neprenehoma «lajati individualizniu udarec.
Iz Topcke, Kins., poročajo: Državni poljedelski odbor ceni pridelek zimske pšenice tia t». 654,886 akrih na 97,564,376 hits-Ijev. Tako je kazala letina d os I i h poročilih dne 15. junija. Akcr bo dal poprečno 14,66 bu*.[ socialne nezadovoljnosti,
ljev pšenice; po velikosti zavzema letina tretje mesto v zgodovini države. »
Ječmena bodo pridelali 17,5.>7,-920 bušljev, rži pa 2,.">49,42* bus-Ijev.
mora
razumeti, da je vsako tako delo. kakor Sudayjevo, obsojeno na neuspešnost. Zato je tudi naravno, da je bil v Chieagi rezultat negaliven. Faktično se n? med Sndayjevo navzočnostjo in po
Kapitalistična družba porabi o-grouine svote za polieijo, da lovi zločince, za sodišča, da jih sodi jo, in za ječe, da jih zapirajo; tudi za krvnike in njih aparate, da jih elektrokutirajo, obešajo iu streljajo, izda precej denarja. Površni ljudje menijo, da je to sicer velik križ, ampak da ni mogoče pomagati; zločincev vendar ne moremo pustiti, da bi prosti letali po svetu, pa še več pokradli, poropali in pomorili.
Kapitalistična družba res ni-ma. druge pomoči, kakor da jih zapira. Zanjo je zločin problem, katerega ne more nikakor rešiti. Pri tem se pa naaja v vrtincu ob katerem bi razumno bitje s kakšnega drugega sveta delajo, da mora biti ta družba sama blazna.
Stvar je namreč ta: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jih pa preganja, obsoja, zapira, obeša. Ona jih ne mara; sicer bi jih pustila pri miru; dasi jih ne mara, jih pa neprenehoma ustvarja.
Zakaj taka absurdnost?
Zato, ker ne more biti drugače. Kapitalizem in zločin sta neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Ako bi tatovi delali zakone, bi najbrže z njimi zaščitili tatvino. Ker jih delajo kapitalisti, ščitijo z njimi svoje izkoriščanje. In svojo lastnino ščitijo.
Ker pa je kapitalistično izkoriščanje zločinsko, ker ustvarja mizerijo in vedno, postavlja gotovo število ljudi pred alternativo, da kradejo ali pa poginejo, medtem ko na drugi strani kaže, dn se z bogastvom v tej družbi lahko skoraj vse doseže in s tem draži ljudi, da si izkušajo pridobivati bogastvo brez posebnegr ozira na sredstva, se mora zločin vedno nanovo porajati in ga no bo konec, dokler ne bo kapitalističnega sistema samega konec.
Ker ga družba ne more odpraviti, preganja zločince in jih zapira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dobrih ljudi, mnogo lupeŽev pa taka prostih o-kro* In uživa velike časti. ,no|iC ičsmow-i ImogeJ ( Rš
Kaznovanje zločincev tolmači družba tako:
Hudodelec je nevaren drulbi. Ona mora torej sebi in svoje poštene člane varovati. Zato mora zločinee ločiti od javnega sveta in jih spraviti tja, kjer ne morejo njih hudobui nagoni storili zlega. Torej v ječe z zamreženimi okni, obdane z visokimi, trdni-mi zidovi in zastražene z oboroženimi čuvaji.
Razen varnosti družbe imajo kazni še drugf namene. Za greh, ki je storjen z zločinom, mora biti pokora. v starih Časih se je tisti, komur je bila storjena krivica, sam maščeval nad hudodelcem. Tega pa ne more trpeti civilizirana organizaraua družba Ako se posamezniku prepusti, da odmeri kazen za zlo, katero je pretrpel, se lahko zgodi, da je kazen večje zloČinstvo od zločiiri samega. In kakor tam, kjer še velja iz barbarične davnine podedovano krvno maščevanje, ni hudodelstva nikdar konec; osveta, ki je skoraj vedno pretirana, za-teva zopet osveto in tako gre zlo-dejstvo v večnost, od rodu do rodu.
Kazen je socializirano, podržavljeno maščevanje. V tem je nekaj napredka in zboljšanja. Šele odstranitev privatnega maščevanja je omogočila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človeške. Včasi je' brio obešanje zažiganje, napletanje na kolo, na-tikanje na kol itd. tako vsakdanje, kakor je bilo vse Čuvstvova-nje ljudi barbarično.
Razvoj družbe je povzročil, da je dobila tudi justica polagoma nekoliko bolj človeško lice. Tam, kjer je družba zaostala, je pa tudi justica zaostala. Sedanja ofi-cielna pravičnost ne more zatajiti, da je kapitalistična. Njena glavna naloga je varstvo privatne lastnine, kapitalističnih interesov kapitalistične družbe.
Ali naša doba je postala tudi humanitarna. O tem bi človek sicer včasi podvomil, če na primer pogleda čez Atlantični ocean ali pa če bere poročila o linčanju p d Ameriki. Toda apostoli sedanjo družbe govore toliko o humanitarnosti da morajo ugovori skoraj umolkniti
Iz te humanitarnosti izvira tudi nauk, da ni vse opravljeno s kaznijo zločinca, ampak da ga je treba tudi poraviti. Zdi se, da ni idealizem edini boter tega nača-la. Vmes so vsekakor tudi mate-rijalistčni oziri; Če bo hudodelec popravljen, ne bo več kradel,, in tisti, ki kaj imajo, bodo bolj varni
Pa to nič ne de. Načelo popravljanja bi bilo vendar lepo. Ali družba, ki ga izreka, ni dosledna. Kako naj na primer smrtna kazen popravi • človeka t Kadar ,je zločince na drugem svetu, ga vsi lepi nauki tukajšnje družbe ne dosežejo več.
Kapitalistična družba se pa moti s svojo humanitarnostjo še v drugem oziru. Popravljanje zločinca v kaznilnici bi bilo že lepo, Če bi bile razmere take, da bi popravljeni človek lahko pošteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se rabi fraza, kako naj bi skesani grešnik postal koristen član človeške družbe; toda fraza nima realne moči. Predvsem je tradicija hinavščinC tako močna, «la ovira vse reformatorične poizkuse. Če pove človek, da prihn-ja iz kaznilnice, in umalo pomaga, če doda, da se je v ječi poboljšal. Kdo mu verjame! In kdo more privatnega podjetnika prisiliti, da bi vzel takega človeka na delot
Če bi bila družba sama delodajalec, bi bila stvar pač drugačna. Seveda bi v tem slučaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudodelci, bi se taka družbza lahkolotila vprašanja, kako se odpravijo zločinci sploh.
Nismo fantasti. Ne mislimo, da bodo prvi dan po padcu kapitalizma sami idealni ljudje na svetu. Vsaka družba mora kot ded-ščino vlačiti bremena prejšnjih družb nekaj časa s seboj. Ali mnogo povodov zločina odpade takoj z ustanovitvijo socializma. Hudodelstva, ki jih povzročajo lastniki ii dobičkarski interesi, morajo v kolektivistični družbi kmalu od past i, ker se jim zamaši vir.
Kar potrebuje človek za dostojno življenje, b olahko dobil, le da izpolnjuje svoje dolži>osti napram splošnosti, ki ne bodo presegale njegovih moči in jih tudi izčrpavale ne bodo. Brezposelnost v družbi kolektivističnega gospodarstva bo neznana reč. Potrebe za tatvino in goljufijo ne
bo, s potrebo pa odpade kmalu tudi stvar.	'
Lahko al tudi mislimo, da bodo v. socialistični družbi, kadar se popolnoma organizira, uredbe take, da bo tatvina sama po sebi nesmiselna, Kruha ne bo treba krasti, ker ga bo za vsakega dovolj. Sicer pat
Če more kdo danes ukrasti sto-tisoč tolarjev in uiti roki pravice, se mu to izplača. Denar lahko vtakne v kupčijo ali v kakšno podjetje, izkorišča ljudi in sijajno živi ob tujem trudu. Ali kaj v socialistični družbi, kjer sploh ne bo privatnih podjetij? Če bi ukradel miljon, ga ne more iz-premeniti v kapital, ki bi mu nosil obresti. í'eniu torej krasti?
Seveda ostanejo še temperamenti in duševno defektni ljudje. S tem bo imela nova družba še svoje težave, dokler ne dozo-ve sadovi njegovih uredb. Kakor izobrazba, tako bo tudi zdravje v socialističnem sistemu družabno vprašanja; pridobitve vede se ne bodo prepuščale nobeni privatni špekulaciji, ne bodo prihajale v prid le posameznikom, ampak se bodo družabno porabile za splošnost. Kakor je bil mogoče v kulturnih deželah omejiti kugo in gobavost, tako bo imel tudi boj proti duševnim boleznim uspeh, kadar se bo- vodil sistematično, na široki družabni podlagi in v splošnem interesu družbe.
Kapitalizem in zločin sta neločljiva; tukaj je boj zoper hudo-I delstvo enak boju zoper vetrne I mline. Nobenega problema, ki *e tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem; največ proti zločinska sila je socializem.
PREMOO.
Površni opazovalec vidi v naravi le prerad razruševalko in u-ničevalko. Kdor pa se z naravo pobliže seznani, spozna smotre-nost vsake njone odredbe. Iz vul-! Ranskega pepela, ki pokrije s svojim plaščem in zaduši vse žive I stvari, nastane najbolj rodovitna j zemlja, in globoko iz notranjosti zemlje, kamor ne more nikdar človek dospeti s svojo lastno močjo, nam spravljalo vulkanske sile dragocene kovine, žveplo is drago * kamenje. Tako nastaja stvarjenje in preosnovitev tam, | kjer se nam zdi razdejanje. Narava pa je tudi najbolj varčna ! mati, in tam, kjer bi jo nespamet-nost imenovala razsipnico, kupiči v resnici zaklade na zaklade. Iz I miljard in miljard zamrlih žival-! skih organizmov, ki so se nabirali na morskem dnu in o katerih I pravimo, da so segnili, so nasta-| le velikanske zaloge zemeljskega ¡olja ali petroleja in iz "strohnelih" ostankov rastlin je nakupi-čila skrbna mati narava zaloge I premoga. Kakor v Človeškem življenju razmerje med materjo in sinom, je tudi razmerje med človekom in materjo naravo. Razsipni sin hoče zaklade, ki m« jih je mati narava nagromadila v miljonih let, razmetati v par tisočletjih ali celo stoletjih, če se ne ustavi državnim potoni tehnično popolna izraba zalog.
V nedolgi bodočnosti vidimo prihajati čas, ko bodo premogovne zaloge zemlje izčrpane, in vendar je poteklo šele par desetletij, da jih je pričel človek izrablja ti v velikem obsegu. Na posameznih mestih se je že v starem veku uporabljal premog. Teofrast poroča iz leta 315 pred Kristom, da so ga že takrat, torej pred sko-ro 2000 leti uporabljali kovači in I rudotopilci. Kakor poroča Mareo Polo, sloveči beneški trgovec in potovalec, se je na "Kitajskem žc v 13. stoletju rabil premog. V Evropi se je rabil takrat za top-ljenje kovin in za kovanje še vedno le les in oglje, čigar dobava pa je postala vsled neprestanega izsekavanja gozdov vedno težja in dražja. Iz tega vzroka se je pričel uporabljati tudi premog. Menihi avguštinskega samostana Klo-sterrode pri Aachenu so pričHi leta 1113 izkopavati premog in leta 1183 se je v Shefieldu na Angleškem že uporabljal premog pri kovaških delih. Koncem 12. in v pričetkii 13. stoletja se je pričel že tudi v okolici Luettieha v Belgiji kopati premog. Najstarejši premogovnik v Nemčiji pa je morda oni v Zuieekan, katerega je lahko zasledovati do 10. stoletja nazaj. Premogovna industrija v Sleziji je veliko manjša. Veliki razvoj te industrije se je pričel šele z iznajdbo parnega stroja. Za te stroje se je potrebovalo od leta do leta več premoga in s po-
močjo teh strojev je bilo tudi mogoče po železnici ter paruikih spraviti vedno večje množine premoga v kraje, kjer ga ni najti.
Na čelu svetovne produkcije premoga s 38.5 odstotki skupne produkcije, proti Angliji h 25.5 in Nemčiji z 20.2 odstotki, stoje Združene države Severne Amerike, ki so letà 1911 spravile na površje 455?72 miljonov ton trdega in mehkega premoga. Vse ostale dežele sveta so bile udeležene pri skupni produkciji le z nekako 18 odstotki. Kot dežele, bogate na premogu, ki pridejo v poštev za bodočnost, je imenovati le Sibirijo in Kitajsko. Za Kitajsko se cenijo zaloge na 995 miljard ton, za Sibirijo pa na 173 miljard. Zaloge premoga v indiji znašajo baje 79, one v Avstraliji pa 165 miljard ton. Najrevnejši svetovni del v tem oziru je Afrika, ki vsebuje nekako 57 miljard ton. Vsled * tega nima skoro nič več premoga na razpolago, kakor Av-stro-Ogrska, s 55.5 miljardaiai ton in evropska Rusija s 60 mi-Ijardami.
Ker ne stoji produkcija v posameznih deželah v enakem razmerju z zalogami, ki se nahajajo v zemlji, grozi Angliji in Združenim državam veliko hitrejše izčrpanje premogovnih zakladov, kakor pa Nemčiji ali Avstriji. Med* narodni geološki kongres, ki se je sešel leta 1913 v Canadi, je ocenil zaloge premoga v Združenih državah na 3838 miljard ton. Ker se spravlja na dan sedaj na leto poprečno 550 miljonov ton, bi sc izčrpala premogovna polja Združenih držav v nekako 7000 letih. Zaloga, premoga v Angliji se je ocenila na 189 miljard ton. Če se sprejme ta cenitev za pravilno, bi zaloge Anglije vpričo letne produkcije 250 miljonov ton zadostovale še za liadaljnih 756 let. Zaloga premoga v Nemčiji se ceni na nekako 410 miljard ton, ki toi zadostovala ob sedanji produkciji za povprečno 1500 let. Pri tem se ne sme vpoštevati popolna izraba gotovih polja, temveč le splošno izrabljenje vseh premogovnih polj v dotični deželi.
Na pridobivanju premoga sloni velikanska industrija, predvsem v Nemčiji. Prvotno,se je lyjorab-ljal premog le za svetilni plrn in za koks, pri čemer so smatrali odpadne produkte za nezaželjen pri-datek. Pline pri pridobivanju koksa so spuščali v zrak, kar je zelo škodovalo vegetaciji ali rastlinstvu v bljžini. Te pline uporabljajo sedaj za kurjavo in v druge tehnične svrhe. Stranki produkciji svetilntga plina pa so dali materijal za eno najvažnejših nemških industrijalnih panog, namreč za fabrikacijo barvil iz katrana. (Tardves.) Prvo barvi-UHz katrana, ki se je uvedlo v tehniko, je bila takozvana pikri-nova kislina. Razkrili so jo leta 1849 ter je služila nato kot barvilo za rumepo volneno in svileno blago. Danes se ta pikrinovna kislina le še malo, uporablja v bar-varstvu, a ima tem večji pomen v tehniki razstreliv, kjer se rabi kot mašilo pri granatah. Pravo rojstno leto umetnih organtskih barvil je leto 1856. Takrat je našel Anglež Perkin kot asistent A. W. Ho ff man na pri poskusih umetne pridobitve kinina prvo rdeče ani-linsko barvilo, takozyani "Mau-vein." Na podlagi tega se je ustanovila cela industrija katranovih barvil, posebno potem, ko se je nekaterim znanstvenikom posrečilo iznajti še par drugih barv. Izdelovanje umetnega "Indigo", tO je lepe modre barve, potom monakovškega kemika Adolfa Bayjerja leta 1897, je imelo za posledico, da je postala Indija iz dežele, ki je izvažala Indigo, dežela, ki ga je uvažala. Vrednost poprečne letne produkcije katranovih barvil v Nemčiji se ceni na 250 miljonov mark. Izvoz je prinašal na leto 218 miljonov mark. Prav tako važno kot razkritje barvil je izdelovanje zdravil, ki je šlo s prvim roko v roki. Omeniti je treba na tem mestu le antipirin. Tudi sakarin in druge sladke snovi, ki morajo služiti sedaj v nadomestilo sladkorju, so potomci premogovnega katrana, in istota-ko benzol, karbol in toluol, ki služijo az razkuženje in olxmem tudi za izdelovanje razstreliv.
Iz vsega tega je razviden velikanski pomen, ki ga ima premog v Življenju modernega človeštva. Bodočnost vsled tega ne pripada deželi z najbogatejšimi polji de-mantov, temveč oni, ki ima največje zaloge premoga.
Stališče socialistične stranke in vojna.
Zadetki vojn«.
Da dobimo jasnost o mednarcdnih interesih v tej vojni, se moramo na vsak način nekoliko ozre-ti na njen začetek in na nje predzgodovino. Z besedo, da je v naših čaaih vsaka vojna kapitaliatič-na, je tako malo povedano, da ni za nekatere slučaje s tem nič povedano.
Ne moremo pritrditi mišljenju tistih, ki popolnoma izključujejo kapitalistični moment iz motivov te vojne, češ da je tudi za kapitalistične skupine vojna predrag eksperiment, povzročajoč jim več izgub, nego jih morejo nadomestiti z dobički vojnega uspeha. Baš za Nemčijo so igrali kapitalistični interesi veliko vlogo, kar bomo še pokazali. Toda oni niso bili edini motivi.
Kapitalizem se je v zadnjih desetletjih močno razvil, vendar pa ne toliko, da bi bil postal absoluten in vsegsmogočen. Iz fevdalne dobe je ostalo po vsej Evropi še mnoog več kakor relikvije. Pred-kapitalistična preteklost je še zelo živa zlasti v Nemčiji in v Avstriji, sicer ne bi bilo mogoče razlagati silne dinantične moči Hohenzollernov in HabsburŽanov, velikega vpliva pruskih junkerjev, odločilno veljave madjarske oligarhije, skoraj a-nahronistične impotence avstrijske buržvazije.
Fevdalni elementi, ki so se iz preteklosti rešili v kapitalistično družbo, so po svoji naravi najbolj reakcionarni in ker skušajo v interesu svoje ohranitve najbolj zadržavati vsak napredek, ho tudi socializmu prva ovira na njegovi poti. Nobenega razloga ni, da bi jim prizanašali in naprtili njihove grehe kapitalizmu, s katerim ima socializem v boju zoper to reakcijo pogostoma skupne interese. In v resnici nosijo ogromno butaro grehov in odgovornosti za vojno baš omenjeni reakcionarni elementi.
Pri presojanju vojne in njenih vzrokov naletimo pogostoma na napako, da se vpričo vodilne vloge, ki jo igra Nemčija, pozabi na Avstrijo in njene zločine. To škoduje jasnosti sodbe in pravilnemu razlaganju dejstev. V resnici je delež Avstrije v tej kriminalni aferi mnogo večji, nego se , običajno misli, in treba je, da se nekoliko natančneje ozremo nanj.
AV8TRIJA IN 8RBIJA.	?
Svetovna vojna se je pričela med Avstrijo in Srbijo. Že to bi moralo obujati malo več zanimanja za avstrijsko vlado. Dasi se pri takih internacionalnih krizah nikdar ne smejo a priori izključiti širše in oddaljenejše možnosti, je vendar povsem naravno, da se najprej posveti pozornost tistim momentom, ki so očitno najbližji, v tem slučaju torej razmerju med Avstrijo in Srbijo.
Že davno ni bilo sosedstvo teh dveh držav prijateljsko. Ko je Srbija skrušila turško nadvlado in dosegla državno samostojnost, ni bila Avstrija nič kaj vzradoščena. Prejšnja " bolna ^ Turčija ji je bila mnogo ljubša soseda, kajti dokler je gospodoval polumesec ob Savi in Donavi, je bilo na Dunaju upanje, da bo Avstrija glavna dedinja, kadar se bo delila turška zapuščina. Oči HabsburŽanov in njih političnih služabnikov so bile že v predkapitalistični dobi, še bolj pa v novejših časih uprte v Solun, kjer bi avstrijska prometna pota dosegla Egejsko morje. Tam bi sc vse bolj na stežaj odprla vrata svetovne trgovine, kakor ob Jadranskem morju, na katerem simbolizira italijanska zastava vendar večjo moč kot avstrijska. Solun bi približal Avstrijo bližnjemu in daljnjemu vzhodu. Solun bi naredil iz Avstrije pomorsko trgovinsko državo in resnično velesilo, ter mogočno pomnožil blišč dinastij?. Solun je ostal na tihem cilj avstrijske politike tudi tedaj, ko je postavila ustanovitev neodvisnih balkanskih držav močno pregrajo med halisbursko monarhijo in Egejsko morje.
Javno ni dunajski kabinet mnogo govoril o svojih balkanskih aspiracijah. To bi bilo neprevidno. Ali pozabil ni nikdar na ta cilj, po katerem se je ravnala vsa njegova balkanska politika. Za ta namen se je dunajska diplomacija neprenehoma trudita, da bi preprečila okrepčan je balkanskih dežel; neštete velike interese svojega lastnega prebivalstva je žrtvovala, le da bi se na Balkanu ohranila slabost.
Sredstva, katerih se je posluževala v ta namen, so bila zelo raznovrstna, včasi državniško velikopotezna, včasi sekantno malenkostna, včasi hudodelsko perfidna.
SUNEK ČEZ SAVO.
Okupacija Bosne in Hercegovine, katero je Avstriji poveril berlinski kongres, je naravno - vzbudila srbsko ljubosumnost. Bošnjaki in Hcr-cegovci niso revoltirali zoper turško gospodstvo zato, da dobe novega gospodarja. Srbija je upala, da se ji pridružita ti dve deželi; prebivalstvo je bilo po večini res srbsko, in če bi bilo imelo ljudstvo samo glasovati, kam hoče, bi se bilo nedvomno z veliko večino izreklo za Srbijo.
Toda okupacija je bila evropska volja, in Srbija ni smela sanjati, da sc ji upre. Naposled ni bila okupacija osvojitev, torej je ostalo Srbiji še vedno upanje.
Ali ko je Avstrija poslala svojo armado čez Savi, ni mislila na to, da jo sploh Se kdaj pokliče nazaj. V zasedeni deželi se je takoj začela pripravljati za bodočnost; njenim velikim političnim željam so služile notranje "reforme" v okupiranem ozemlju; zaradi svojih dalekosežnih ciljev jc izkušala z vsemi močmi avstrizirati Bosno in Hercegovino.
Priklopitev teh dežel je imela za habsburško monarhijo nekaj nevarnega. Po narodnosti je bilo njih prebivalstvo jugoslovansko kakor ono onkraj Save In kakor ono onkraj Drine. Na ohe strani bi ga utegnile vezati nacionalne simpatije. Ju-goslovsnsks ideja bi bila * okupacijo lahko dobi* „ la kri in meso. Dunajska politika je to smatrala za veliko nevarnost in se je takoj pripravila, da jo prepreči.
Onkraj Save, na Hrvaškem, je dala inadjar-aki hegemoniji prosto roko, da zatre kos za kosom hrvaško avtonomijo; iz Hrvaške in Slavonije naj bi postale ogrske velike župauije, iz Dalmacije pa še bolj avstrijska pokrajina, kakor dotlej. Ker pa ni bilo mogoče dovolj hitro madjarizirati se je na tihem podpihovala vsaka politika, ki je podžigala umetno provocirano sovraštvo med Hrvati in Srbi. V Bosni so protežirali versko nasprotje, srbohrvaščino so imenovali "bosanski" ali pa še raj&i "deželni" jezik, in trudili so se, da bi ustvarili posebno mohamedansko narodnost. Poleg tega se je naselila v deželi cela armada avstrijske in ogrske birokracije in favoriziralo se je naseljevanje nemških in madjarskih trgovcev, špekulantov in drugih pionirjev "avstro-ogrske i-de je".
Avstrija je ravnala z Bosno in Hercegovino kot s kolonijo in je smatrala Balkan sploh za teritorij svojega koloniziranja. S tem je bila v zvezi tudi njena notranja politika, ki sc je vsled poliglot ne sestave monarhije največ sukala okrog narodnega vprašanja.
Avstrijska narodnostna politika, zlasti ona na jugu, se ne more presojati kot posebna, izključno nacionalistična prikazen. Njeno ozadje je bilo imperialistično. Ako ne bi bili vladajoči krogi imeli svojih visokoletečih želja, bi, bil ravno jugoslovanski problem za Avstrijo zelo enostaven; Če bi bila habsburška monarhija mislila le na razvoj v svojih mejah, ne bi bilo zanjo nič u-godnejšega, kakor reorganizacija na. podlagi avtonomije in enakopravnosti narodov. Na jugu ne bi bilo delalo niti velikih težav vprašanje, ali naj se izbere teritorialni ali takozvani personalni princip za narodno avtonomijo, kajti v velikem delu se krijeta ozemlje in narodnost, in tisti kompromisi, ki bi bili potrebni za rešitev in spravo, bi se bili brez težav dosegli. •
Taka ureditev skupne države bi bih dala Avstriji veliko notranjo moč in bi jo bila varovala tudi na zunaj, ako bi bila nacionalna avtonomija utemeljena v načelih politične svobode. Vsaka ire-denta bi postala smešna, če bi našli narodi za svoj razvoj in napredek notri boljše pogoje kakor zunaj.
V svojem interesu bi bila Avstrija morala rešiti nacionalni problem na ta način, ako — ne bi bila imela imperialističnih ciljev. Nacionalna avtonomija in politična svoboda niso faktorji za napad in osvajanje. V potrebi obrambe lahko delajo, čudeže; za agresivno politiko nimajo v red r ros ti.
Avstrijski cilji so bili agresivni; zato se ni mogla Avstrija odločiti za nobeno federalizacijo, na nobeno avtonomijo. Zato so ostajali neuspešni zlasti vsi poizkusi socialnih demokratov, ki so od svojega vstopa v parlament leta 1HD7. pa do zadta nje zaključitvo- državnega zbora neštetokrat vlo« žili pozitivne predloge za rešitev narodnega vprašanja na podlagi avtonomije in enakopravnosti.
In ker je imela Avstrija imperialistične namene, je morala iskati zaalombo, odkoder bi v resnem slučaju dobila pomoč. Najti jo je mogla le v Nemčiji; to, ne pa kakšna posebna ljubezen do nemštva, jc bil glavni vzrok, da je imela notranja politika Avstrije pretežno nemško barvo. To je bil pa obenem tudi glavni vzrok, da je avstrijska politika boljinbolj gubila saniostalnost in je postajala v rastoči meri odvisna od Nemčije, tako da se je naposled na Dunaju vedoma ali nevedo-ma vršila politika Nemčije.
Do tega je Avstrija morala priti, ko se je odrekla zgedovinske naloge, da ustvari v srednji Evropi .federativno zvezo svobodnih narodov in ko je postala tudi nesposobna za to nalogo. To pa utemeljuje internacionalno nevarnost habsburške monarhije. Kakor je leta 1914. porušila evropski mir, tako bi ostala že njena eksistenca tudi nadalje trajno nevarna svetovnemu miru.
' INTRIGE NA BALKANU.
Odkar je padla nekdanja hegemonija Turčije, je bil Balkan torišče zunanjih intrig. Pri tem je igrala Avstrija — če ne vedno, pa vsaj v urno-gih slučajih sporazumno z Nemčijo — veliko vlogo. Porabila je vsako sredstvo, s katerim bi si bila mogla pridobiti vpliv na Balkanu. V prvi vrsti se je trudila, kar je v monarhiji precej razumljivo, da dobi vpliv na vladarje. V Rumuniji in na Grškem so že sedeli nemški princi. Bolgarska je dobila svojega Battcnberga, in ko se je tega izne-bila, Koburžana, ogrskega veleposestnika in oficirja. V Srbiji si je Avstrija kupila Milana, in tudi črnogorskega Nikito so morali — nevedoma — zalagati avstrijski davkoplačevalci.
Razun dunajske vlade je na Balkanu največ intrigirala petrograjska. Ni dvoma, da je imela Rusija v Srbiji in na Bolgarskem, deloma tudi na Rumunskem kljub Besarabiji gotove simpatije, vkoreninjene v spominih na skupne boje zoper Turčijo. Ali prav tako ni dvoma, da ne bi bile te simpatije ruski vladi nikdar zagotovile onega realnega vpliva, ki ga jc dosegla, če ne bi bile avstrijske splet kari je naravnost gonile balkanskih vlad v rusko naročje. Ne hrepenenje po ruskem despotizmu, ampak strah pred Avstrijo je razbijal poizkuse neodvisne politike v Belgradu in v Sofiji in podpiral ruski protektorat.
Tako so 4nje spletkarije iz balkanskih dežel napravile žoge, premetavane zdaj sem zdaj tja, in ob tej igri n'*o prišli balkanski narodi do tega, da bi se bili doma ojačali in združili, kar bi jih edino bilo moglo rešiti tuje hegemonije.
Vsak politični začetnik ve, da je bil Balkan najnevarnejša evropska smodišnica, ali ne zaradi aspiracij njegovih domačih narodov, temveč zaradi zunanje pohotnosti. Res je, da so bila ljubosumna nasprotja med posameznimi balkanskimi dinastijami in da bi bili njih konflikti lahko postali krvavi, toda bili bi lokalni, za svet malo-pomembni, če bi bil Balkan prepuščen balkanskim
narodom samim. Nevarnost balkanskega vprašanja so povzročale tuje imperialistične aspiraeije.
GOSPODARSKA POLITIKA.
Najbolj karakteristično je bilo pri tem postopanje Avstro-Ogrske. Prva na poti ji je bila Srbija. Č« je hotela doseči svoje imperialistične cilje, je morala najprej Srbijo spraviti v svojo oblast. V ta namen je skušala, da jo čim bolj oslabi in potisne v tak položaj, da bo na milost in nemilost odvisna od sosedne monarhije.
Vsa gospodarska politika Avstrije napram Srbiji je bila dolga .vrsta neprijaznosti. Avstrija je bila naravni odjemalce srbskih poljedelskih in živinorejskih produktov. Prav to dejstvo bi bilo lahko veliko pomagalo, da bi se bili ustvarili med Avstrijo in Srbijo prijazni odnošaji. Gospodarske razmere so velika moč, tudi državna politika je najbolj odvisna od njih.
Avstrija ni hotela uvaževati tega. Namesto da bi si bila Srbijo privezala s trgovino, ji je neprenehoma nagajala * uvoznimi prepovedmi. Avstrijsko prebivalstvo je zahtevalo mesa; Srbija ga je hotela dodajati, avstrijska vlada je prepovedovala uvoz. Tako jc silila Srbijo v spoznanje, da je njena neodvisnost le fiktivna in da je v svoji državni samostojnosti vklenjena, dokler ima na vsaki strani soseda, ki ji njena lastna vrata lahko zaloputne pred nosom. .
Če se je v Srbiji razvilo nekaj kakor majheii »imperializem, stremeč po morju, je to najbolj pospeševala avstrijska gospodarska politika. Kdor hoče razumeti balkansko vojno, ne sme pozabiti na ta dejstva.
Avstrija je po tridesetih letih okupacije a-nektirala Bosno in Hercegovino. Z avstrijskega stališča je bita to čisto nepotrebna reč, kajti tudi v času okupacijo je Avstrija tako gospodovala v Bosni in Hercegovini, kakor da sta deželi njeni. Ali aneksija je bila za Srbijo provokacija. In na Dunaju so se zavedali tega, dasi so sc delali, kakor da se čudijo srbski razburjenosti. Vedeli so tudi, da ugrožava aneksija evropski mir v največji meri, in avstrijska zasluga ni bila, da ni takrat izbruhnila evropska vojna.
Srbsko razburjenost je Aehrenthal potolažil z obljubo gospodarskih ugodnosti. Bila je zopet enkrat priTika, da se pokoplje sovraštvo med Avstrijo in Srbijo. Ugodna trgovinska pogodba, ki bi bila Srbiji omogočila prodajo njenih produktov po najkrajši poti, bi bila s svojim velikim gospodarskim pomenom zamašila usta šovinistom; ako bi se bila obenem v Basni in Hercegovini vpeljala resnična ustava s pošteno volilno pravico in z zaščito narodnega kulturnega razvoja, bi bila morala Srbija pokopati bojno sekiro, ker bi ji bilo ¿manjkalo argumentov, s katerimi bi bila mogla tožiti AvtUrij«* prsd sodiščem Evrupe. Za srbske želje ne bi šla ne Francija nc Anglija v boj, infe bi Karagjorgjevičevi princi še nadalje demonstrirali po Belgradu, bi se bili le osmešili.
Toda Avstrija je obljubila in — prelomila obljubo. Gospodarske "ugodnosti" za Srbijo so bile take, da se je njen izvoz v Avstrijo še zmanjšal. Srbija se je morala vdati, ker je bila slabej-ša, ali sedaj je dozorel njen namen, da si poišče in odpre drugo trgovinsko pot, ki jo reši odvisnosti od Avstrije, v kateri bi bila morala poginiti. Izvoz poljedelskih produktov je bil za Srbijo eksistenčno vprašanje in za ta izvoz je morala dobiti vrata. Prav to pa je hotela Avstrija na vsak način preprečiti.
OB BALKANSKI VOJNI.
Po fripolitanski aferi je prišla balkanska vojna. Avstrijo je mogočno presenetila, zlasti ker je nastopil skoraj vrs Balkan združen proti Turčiji. Bolelo jo je, da je izgubila svoj vpliv na Bolgarskem, grizlo jo je, da so imele zavezniške, posebno da je imela srlwka armada uspehe.
Tedaj so se pričele intrige v največjem slo-gu in Evropa je imela nezaslišane težave, da je preprečila splošno vojno. Dasi je bilo smešno pričakovati napad cd Srbije in Črne G o it, ko jc bilo vse vojaštvo potrebno na bojiščih proti Turčiji, je Avstrija mobilizirala in preplavila vso Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Slavonijo z vojaštvom. Povsem očitno je iskala pretvezo za napad. Izmislila si je zloglasno Prochaskovo afero, s katero se je naposled blamirala kakor še nobena vlada na svetu ne. Potem je "branila" Adrijo proti Srbiji, dasi bi se bili pogoji miru itak šele tedaj določili, ko bi se bil sklepal mir. Ali takrat ne bi bilo več upanja, da se zaplete situacija in postane vojna "neizogibna". 'Zato se jc Avstrija tudi že med vojno potegnila za "pravice Albanije", katere sploh Se na svetu ni bilo.
Srbija je odnehala pod pritiskom velesil. U-darcc je bil hud, kajti morsko pristanišče je bilo največje hrepenenje Srbije. Morsko pristanišče je zanjo pomenilo neodvisnost. Ali Evropi sc Srbija ni mogla upirati.
S tem, da je Srbijo odgnala od morja, je Avstrija položila kal za drugo balkansko vojno.
Medtem je intrigirala in provocirala dalje. Privlekla je nenadoma skadrsko vprašanje na dan, dasi je mirno trpela obleganje Skadra, dokler
niso Črnogorci zavzeli zadnjih postojank.
Nc glede na vsa ta znamenja, ki potrjujejo, da jtv Avstrija že takrat iskala voino, vemo iz ofi-cielnega poročila v italijanski zbornici, da je italijanski vladi naznanila svoj namen, da napade Srbijo in zahtevala od Italije podporo.
Po končani prvi je Avstrija dajala Ferdinandu pot uho za drugo balkansko vojno, in tudi med tem časom je imela svojo armado mobilizirano. Ta vojna se je izvršila in končala zelo proti njenim željam, in še po sklenjenem miru v Buksreštu je hotela poseči vmes; takrat je bila celo pripravljena na sodelovanje z Rusijo, in le ker so tudi v Petrogradu umaknili protest proti mirovni pogodbi, se je Avstrija premagala in vteknila še
enkrat meč v nožnice. Ali v parlamentu je izsilila nekoliko novih vojaških zakonov, med temi zakou o vojaških dajatvah, in miljardo izrednih izdatkov za militarizem.
Avstrija je hotela vojno in se je pripravljala nanjo na vso moč. Kriza je bila le vprašanje časa. Atentat v Sarajevu je morda pospešil katastrofo, povzročil je ni. Kajti vojna Je bila že na obzorju.
VOJNI NAMEN.
Ultimat uin ! Zloglasni Berchtoldov ultimat um je najnedvomnejfii dokaz, da je Avstrija hotela vojno. Hinavski komentar, ki ga je vlada objavila v časopisih, priča to morda še bolj zgovorno, kakor ultimatum sam.
Vlada jc v svojih izjavah trdila, da ne obsegajo njene zahteve nič kritičnega. Dejala je, da so vse zahteve take, da jih Srbija lahko izpolni; nobena sc ne dotika njene suverenosti, nobena je ne ponižuje. Medtem ko je vlada to objavljala, je imela že vse mobilizacijske ukaze pripravljene, ves načrt za napad izdelan in vse vojne vloge razdeljene. Kajti vedela je, da je njen ultimatum nesprejemljiv.
Treba se je spomniti, da je ta dokument obsegal naravnost nemogoče zahteve, ne le ponižujoče, ampak nemogoče. Avstrijo je zahtevala, da naj Srbija potepta svoje lastne zakone o tisku, o zborovalni pravici i. t. d.
Srbija je sprejela več zahtev, nego so po Evropi pričakovali. Za ostale je priporočala, da naj sc predlože razsodišču v Haagu. To je bil izhod. Avstrija bi se bjla častno lahko izognila vojni., Namesto tega je takoj ponoči ukazala mobilizacijo. Kajti hotela je vojno. Hotela je splošno vojno; kajti takoj prvo noč je bil izdan ukaz za mobilizacijo stalne armade, domobranstva in črne vojske. Nihče ne bo verjel, da je bila taka sila potrebna zoper samo Srbijo.
Ali Avstrija je vedela, da začenja splošno evropsko vojno. Vedela je to tako natačno, da je poslala takoj prvi dan celo na italijansko mejo -— proti svoji tedanji zaveznici — vojsko.
Danes je splošno znano, da je bil ultimatum sporazumno z Nemčijo tako izdelan, da ga Srbija ne bi mogla sprejeti. Avstriji ni šlo za to, da izsili iz Srbije pritrdilo za vmešavanje v njene notranje zadeve, za odstop od svoje suverenosti, ampak hotela je dobiti pretvezo za vojno, ki jo je bila že vsa leta iskala.
Tukaj je bila absolutna volja za vojno, bila je pa tudi zavest, da ne ostane pri lokalnem konfliktu, ampak da mora avstrijsko-srbski vojni slediti evropska.
Tega fakta ne sme socializem na noben način prezreti.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Amsterdama poročajo: Po vesteh z avstro-
ivicarske meje je notranji položaj v Avstro-Ogr-ski še vedno kaotičen. Štrajk na Ogrskem narašča in pošta ter brzojav skoraj nič več ne poslujeta.
Delavski nemiri na Dunaju in drugod imajo v splošnem boljševiški in protimilitarističen značaj. Stavka v Budimpešti ima že revolucionaren karakter. Pri izgredih sodelujejo tudi nešte-vilni dezerterji iz armade. Iz dezerterjev so nastale tudi večje roparske tolpe v gotovih krajih na deželi, ki se žive, kakor le morejo.
Iz Bema je prišla vest, ki izvira menda iz 011-dotnega avstrijskega poslaništva, da so pruske čete na potu na Češko z namenom, da "narede mir". V Pragi so bili zadnje dni zopet veliki nemiri in izgredniki so očitno proslavljali italijansko zmago ob Piavi. Železniški promet na Češkem je negotov; roparske čete večkrat napadajo tovorne vagone.
Praga je brez kmha, mesa in krompirja In (Ja lici ja je .skoraj brez vsakih živil. Avstrijska vlada je nalašč oplcnila češkoslovaške in maloru-ske pokrajine vseh živil, da izsili s tem pokorščino upornega ljudstva.
Iz Ženeve poročajo: Ukrajinski biro v Lau -sanmi je razglasil, da je prejel potrdilo prve vesti, da je sovjet v Jekatcrinogradu obsodil bivšega ruskega carja Nikolaja Romanova na smrt po kratki obravnavi in da je bil takoj potem Nikolaj ustreljen. Podrobnosti o obravnavi in eksekuciji še niso znane.
Iz Pariza poročajo: Depeša iz Kijeva, datirana 2ti. junija, trdi, da je vest o eksekuciji bivšega carja potrjena. Nikolaja so ustrelili boljševiki, ki so se umaknili v Jekaterinogfad pred češkoslovaškimi četami.
Iz Moskve poročajo, da se nemške čete bližajo ruskemu mestu Smolensk, ki se nahaja 125 milj južnozapadno od Moskve. Komisar zunanjih zadev boljševiške vlade Čičerin je sporočil sovjet -skemu poslaniku Jofeju v Berlinu, da so Nemci okupirali več vasi ob cesti proti Smolensku in zahtevajo prehod čez reko Dnjeper. Nemci so dobili povelje iz Berlina prodreti do Smolenska in Čičerin protestira proti temu koraku nemške vlade.
Dalje poročajo iz Moskve, da je mlajši brat bivšega carja, veliki knez Mihael Aleksandrovič, na čelu protirevolucionamega gibanja v Turke-stanu v svrho, da sc ta dežela loči od Rimje.
Iz Kodanja poročajo, da so v Petrogradu izbruhnili izgredi in rdeča garda jc postavila strojne puške na glavne trge in ulice.
Iz Londona poročajo: Atrajkarji iz raznih dunajskih tovarn so v soboto sestavili svoje zahteve, v katerih zahtevajo, da dokaže avstrijska vlada resen namen za splošen mir in da povabi sovražne dežele na mirovno pogajanje, Tako depešo je sprejel dnevnik "Time*" iz Haaga. Zastopniki delavcev so izročili svoje zahteve baronu Burianu, avstro-ogrskemti ministru za zunanje zadeve,

SLOV. DELAVSKA
ÜIUIQVIJCM dM 10. IT|Ulte
1908.
PLOD OVXTKOVOO POSJETA U DETROITU.
SS
Inkorporlrana 22. aprila 190U v državi Peon.
Sedež: Johnstown, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood K'd.. Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOBIP ZORRO, R. P. D. 2. Box 113, West Newport, Pa. O lavni tajnik: BUI NOVAK. 834 Main Str., Johnstown. Pa.
1.	Pom. tajnik: FRAJTR PAVLOVCIC, 831 Main Btr., Johnstown, Pa.
2.	Pom. ta j.: ANDREJ VIDRIOH. 170 Main Bt., Franklin. Conemangh. Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE. 8508 Bt. Olair Ave.,*Clevelaud. Oblo.
Pom. Blaga J mik: ANTON HOČEVAR, R. T. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADBORNI ODBOR:
Predsednik nadsor. odbora: JOBIP PETERNEL. Box 95, Wlllock. Pa.
1.nadsoralk:	NIKOLAJ PO V SE, 1 Grab Bt., Mumrej Mil, N. 8. Pittsburgh, Pa.
2.	nadsornlk: IVAN OROSELJ, 885 E. 137th Bt, Cleveland, Ohio.
POROTNI ODROR:
Predsednik porot, odbora i MARTIN OBER1AN, Box 72, East Mineral. Kaos.	*
1.	porotnik: FRANO TRROPCIč. R. T. D. 3. Box 148, Fort Smith. Ark. '
2.	porotnik: JOSIP OOLOR, 1918 R 14th St., Springfield. HI.
VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 R. Ohio St., Pittsburg}, Pa.
Ola val and: 834 Main Bt., Johnstown, Pa.
OAS NARODA.'
URADNO GLASILO: 82 Oortiandt Street, New York City.
CeaJe na društva, oziroma njih uradniki, so uljuduo proAcni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ¿e poilj« edino potom Poitnih, Ezpresaih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih *ekov. Nakaznice naj ae naslov ja jo 2 Blai Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako uaalovljeue pošiljaj» z mesečnim poročilom na uaslov gl. tajnika.
V slučaju, da o|>azijo društveni tajniki pri poročilih glavnega ta j aika kake poSMnjkhivosti, naj to bemudou* naznanijo uradu mavneir» tajnika, da se v prihodnje popra v t
Vlada je imenovala odbor petih Članov, ki bo nadzoroval do-važanje blaga do pristanišč i»i prevažanje čez morje. V|ttja uptt( da reši z imenovanjem tega izvoznega nadzornega odbora eno najvažnejših vojnih vprašanj. Ta akcija je bila mogoča, ker je' vlada prevzela kontrolo nad žc-| leznicami.
Železniški ravnatelj McAdoo prepušča odboru, da nadzoruje prevažanje izvoznega blaga; vojni tajnik in mornariški tajnik pa prepuščata odboru, da odloči, kakšno blago potrebujejo vojaki in pomorščaki onkraj morja.
V odbor so imenovani:
General G. W. Goethals zastopa vojni department» podadiuiral C. J. Peoples mornariški department, George D. Ogden železniško upravo, P. S. Franklin plov-beni odbor in D. W. Cook zastopa transportne odbore zaveznikov.
Prva naloga, ki jo ima izvršiti odbor, je zelo važna, ker ima od praviti nagromadenje tovornega blaga v nekaterih vzhodnih pristaniščih in ga enakomerno razdeliti na vse pristane, da ne bo blago zastajalo v prists aiienih skladiščih.
Odbor bo delal sporazumno .> pjovbenim odborom, da bodo ladje tako razdeljene po pristanih, kakor zahtevajo potrebe vojnega in mornariškega depart menta.
Detroit, Mich
Ima dri Že vremena, da nišam vi deo u Proletareu dopisa odnos« čcg «e na uašu ovdaauju organi* i njen rad. Držim da mi je duž nost, ne radi pomenutog udružc -uja, nego radi drugova i organiza eija po našim ostalim kolonijama, du ipak sasnaju, št a se ovde sve radi.
No, «Kimah moram reči, ne treba da ikoga iznenadi ovo, što ču niž( navesti. V ovdašujoj organizaciji ni je bilo ozbiljnoga rada kroz poslednje dve godinc. Akoprem organizacija ima sve uslove za ozbi-ljan rad, radi fanatizma pojedi-naea ona spava mrtvim snom.
U poslednje vreme izgledalo je, da če malo po malo nestati ouoga aiitagoniziua iziuedju članova, ali pre par dana poseti nas Cvetkov. Održao je ovde dva predavanja više naučna, kojima ne bi iiuao nista prigovori H; prvo je sastojalo se o tome — u jeduoatavnom pričanju, kako su pojeduii radnici na uaučnim raznim poljiuia iniali po-teškoča, i kako su bili proganjani od »t rani v lasti za svoje ideje. Na-ravno, Ha kraju toga predavanja oavrnuo se i na najnovije doba, pomen uo m učeni ke sadašnjosti, gdje je indirektiio i sebe ubrojio/ Šla cemo, siromašni Cvetkov — * * Mučen i k".
Takodje i drugo predavanje bilo je naučno, tema je bila: "Na-uka o na.sljedstvu'\ Pomenuta predavanja bila su održana u su-
ni jam a, ko je najviše za iste agiti rao, i ua njima govorio. Ni je uuž no ovde nabrajati, za ovo drugovl znaju. Ovakova borba Cvetkova proliv protivnika ne puli. Ako-prem se mi razilazimo u nekim tak-tičkim pitanjima, mi ipak iiečcun reči, da pored tvoga lošcga radi uije bilo i nest o dobro. Pošteu 1 d obar rad sva koga drutfa mi mo amo poštovati, a* „viiki mora. da pinmi kritiku, ali samo dni^amku kritiku, za sve ono, što nije dobro radio.
Još je indirektiio nagovarao organizaciju, da podnese iuicija-tivu proti zaključka glavnog eni -bora o podeli imovine. Njemu bi kaiko izgleda uajmilije bilo, kada srpska sekcija li opšte ne bi ništs dobila, i bila uništena. No, neka Cvetkov ne misli, pa makar spiska sekcija ne dobila ni centa; ona če pak živeti, jer taiuo su drugovi, ko ji i ako ne sve (oni to nikad ne vele) ali dosta su doprinesli za opstauak Jug. Soc. Saveza, i držim da če uspeti, da naš Savez u poštene doživi potpunu demoraliza-eiju.
Još su pustavljcna mnoga pitanja, na koja je Cvetkov odgova -rao uo ua neka nije uiogao odgovoriti, bez da umeša ličnu mrž-n ju i da sc prikaže naj večini demagogom, kako ga . je jedan drug s pravom i uazvao javno na toj sednici. •
A sad da vam javim u opšte, kakav je plod doneo njegov poset u Detroit u. Nakon njegovog od laska na prvoj našoj scdnici izlazi njegov jadni poklouik e auiinaš Ki-
12 ZGODOVINE HIOIJSVE.
Preiskovalci so po več tednih dognali, da je družba najela žene dvomljivega značaja, ki vživa;o tajno razne škodljive strupe. V družbi teh žen so delale mlade I k°tn > nedjelju 25. i 26. maja, tj Hn, i trili iakljuienja.petoricf na neizkušene nepokvarjene dekli-! SC- Sutradan vidjeh na crnoj plo- *ih drugova —- koji su po njego ce. .	.	Iči u prostorijama orgauizae. na-. vbm — psidon Cvetkovom' mišlje
pisan poziv za vanrednu scdnicu"Ju uajopasniji u'organizaciji br. članstva. U pozivu se veli, da čej^l. Ako se veli još, koji se ne sla-
Vojaški senatni odsek je sprejel dodatni predlog k vojaškemu proračunu, ki pooblašča predsednika, da izvežba, transportira i.i vzdržuje bojne sile vsakega naroda, ki je v vojni proti narodi«, proti kateremu se bojujejo tudi Združene države. To sc izvrši z dovoljenjem naroda.
To akcijo je priporočila uprava, da je mogoče izvežbati fanti: in može šestih ameriških republik v vojni z Nemčijo in še drugih ameriških reptfblik, ki napovedo vojno Nemčiji. .
Ameriške republike, katerih finančna sredstva so majhna, bodo lahko poslale svoje vojake v Združene države, da jih izvežba-jo, oborože, opremijo z vsem potrebnim in če je treba, pošljejo na bojišče.
•
' Neformalna pogajanja se vrše že nekaj časa jned zavezniki in južnimi ameriškimi republikami, da se organizira velika vscamc-riška armada, in pomnoži vojske, ki se že bojujejo poti Nemčiji. Vseh šest republik, ki so napovedale vojno, je izreklo željo, da bi r*de sodelovale v tem gigan-tiČnenijboju demokracije proti avtokraciji.
Predsednikova ponudba jc rešila to željo. r
BRlk
Is New Yoka poročajo: Ccst-noŽelezniška družba Brooklyn Rapid Transit je nastavljala žene in dekleta kot sprevodniec. Nekatera dekleta so bila stara komaj 14 let. Proti teiuu izkoriščanju mladine je nastopila velepo-rota in je priporočila, da sprejme državna legislature takoj zakon, ki zabranl duševno in telesno propadanje ženske mladine.
• Zaslišanje pred senatnim odsekom o Joncsovem prohibieioni-stičnem predlogu je dognalo, cUi niso vsi člani uprave edini glede tega vprašanja. Glavni pošt s r Burleson in Edward N. Hurley, predsednik zveznega plovbenega odbora, sta odločno protestirala proti uvedbi splošne prohibicijc, mornariški tajnik Daniels jc pa naklonjen predlogu, da sc v, vojnem času prepove izdelovanje in prodajanje opojnih pjjač.
Mr. Ifurley je izjavil, da pomeni vzakonitev Jouesovega predloga nevaren «eksperiment. Dejal je, da sedaj ni čas za take spremembe.
Glavni poštar Burleson jc dejal, če se vzakoni J one so v predlog. da se s tem vrine vprašanje prohibicijc v prihodnjo kongresno kampanjo. 4 4 To ni čas, da i-maiuo potrpljenje s fanatiki," je rekel nir. Burleson.
Mornariški tajnik je opisoval blagodejni vpliv, ki ga jc prinesla prepoved za vživanje opojnih pijač v mornarici.
Samuel Gompers, predsednik "Ameriške delavske federacije," je v imenu organiziranih delavcev priporočil, da «e vprašanje prohibicije prepusti predsedniku, ki ima oblast, da nadzoruje ži-vežne zaloge, izdelovanje piva in vina.
Bainhridge Colby, član plovln-uega odbora, jc bil ponovno zaslišan. Ostal je pri svoji prejšnji trditvi, da bi narodna prohibicij t povzročila nezadovoljnost med delavci in bi ovirala izvedbo inor-naričucga programa.
Trgovski tajnik Rcdficld jc izdelal načrt za štiri velika vodna pota ob atlautiškcm obrežju, ki bi služila prevažanju blaga in bi ladje varovala pred napadi potapljač.
V ta namen je treba zgraditi štiri kanale: Cape Codov kanal, Delaware in Karitonov kanal, Delaware in Chescpcakov kanal in Albemela in Chespeakov kanal. Vsi štirje kanali bi postali last Združenih držav. Kongres je že dovolil potrebitt denar za Cap Codov kanal, o dveh kanalih se vrše razprave, Albemale iu Klie-speakov kanal je pa že vladni last In ga je treba le še poglobiti, da postane dovolj globok tudi za velike ladje.
General C row der je odredil, da so pričeli letošnjim registriran-ceni razpošiljati vpraševal ne pole. Vsak dan dobi pet in dvajset odstotkov od regist rirancev vpraševal ne pole.
biti važne stvari na ducviiom re du.
Ta je seduica ¡mala biti sutra u veče — liio je prisutau priličan broj drugova. Nakon što je tajnik otvorio scdnicu, i Kirin bio iza -bi •an za predsedatelja, i odmati traži, da se m*roji dnevni red, reče Cvetkov, da ne treba dnevnega reda, jer ovo če veli biti sed-nica, na kojoj če 011 dati neke informacije o stanju našega #Savcza. Po sveaiu ovo-me daje se reč Cvetkov u, koji pócima sa svojim iiifamnim — par
zu .sa ovin), mogli i oni otici iz or ganizacijc. Mi smo naravno pro-
testirali protiv ovakovog ispadaudu, posebno Turki. Radi tega so
i traži I i dokaze i optužhu, da pod nese protiv na*, što on naravno nema uiti može da učini — on se izmotava i veli, da je več svima po-znuto. da smo nii svi "veliki grešil ici" i t bat is ali. Sa njegovim nespretnim ispadoni nisu ae u opšte slagali ostali drugovi i tako je pitanje o našem isključenju ostalo nerešeno, podje i druga, sednica, na kojoj smo mi zahtevali i objašnjavali, da nije nožno da se
don — bocu reči "informativnim '» Pojedine organizacije dele, ako
govorom". Mkdite, da nam je dao| *	P«>delio autonomne
sekcije.
Mi smo im to i dokazali, kada bi oni mislili svojom glavom, ali pošto oni ima ju, ko misli mesto njih a to jc Thecdore Cvetkov, i pošto | nisu u opšte u stanju da ozbiijno
,..; « i i; .	*	i ; inislc, što jc uspelo Cvet kovu tako
stvari podeljen u autonomne sek- .. ...... ,
; , , • . « t . lh odgojiti, tako, nakon svega na-cge, i pošto je tosvrsena stvar, vi-L , , K	... ... .
z« 1UM11„ .	sega dokazivanja zakljucisc, da sc
sc nema pomoči, nego sc s ti m po- , R	. .. 7 ..
v;^	r - i U ova organizacija po<leli.
miriti. Njemu je veli zao, da sci „ . v . ..	.
... . ...	• . - i Kako i na koji uaein cc se to u-
lako dogf>dtlo, jer on je trazlo dal...... .
, «, .... ,,	cmiti, videcemo na iducoj sjedni
sc delimo i>o mišljenju — na
kakovc stvarne informacije o Sa-vezu? Apsolutno ne. To jc opet bila kortešacija za njegovu muče-ničku vksost, "Zlatno Tele" iz Chicaga.
Kckao nam je, da je Savez u
ime on je hteo da nas podeli na "čiste i jedino nepogrjcšivc internacionalne socialiste" a proklete "Social - patriote". Šta nizdite? Nastavlja dalje i veli, akoprem Savez ima da sc deli na Ilrv., Srp. i Slov. sckcijiu, u nusem čc Savezu ipak biti Slovenska, Hrvatska i Hrvatsko-Srpska sekcija. Kako ovo on misli, neka ga dragi bog razumije. Sa ovim jc mislio i-cči, kako su i večina drugova Srba |>o-klouici "ZJatom teletu", samo je tek nekoliko Jeretika na Clybourn Ave. u Chieagu. Naravno on jc to sve drukčije tumačio — no mi zna-demo da je mislio, kako gore ua-vedoh..
Dalje reče, da ni ovo sve, što jc gore rekao, nije toiiko važno, kao delcuje Sa vezne i imovine Hadni-čke Straže. Veli, da je onakova podel«, kako je to glavni odbor za-ključio, nepravedna, jer drugovi Srbi po prayu (T) ne bi ništa dobili. jer nisu ni najmanje dopriuc-li Savezu, ni Kadničkoj Straži, nego su večinom ometali uapredak našega Saveza.
Zar ovo nije gadno podmeta-nje ? Na ovo (ntanje neka odgovore svi drugovi našega saveza,
ci, koja jc specialno za tu svrliu sazvana za nedelju 30. juna, t. g.
Zar sve ovo nije strašno? ttadi fanatizma pojcdiuih zagrijanih glava, eto i tó četno dočekali, da sc ama baš ná paread počepamo.
Po svima vest ima iz Evrope, te svili ostalih krajeva, gde god ju-goslavcu-ski narod živi, čujemo po-voljne vesti, da sc taj naš naniu-čeni narod hoče da reši nacijoua-lističkog podjarmljivanja, i na taj način pfispješi konačno oslo-badjenje ispod kap. jarma. Samo zato što Jugoslavcnski socialisti uzimaju učešči u toni radu, naravno sa toni razlikom, što oni traže pravilno rešen j c toga pitanja, eto mi sc moramo razparčati na male grupe, mesto da naše redove ave više učvrčujcnio, kako bi zbil ja mogli bol ju, jaču i svestranu ak-eiju povesti o s vini ozbiljnim pitanjima, pa tako i o jugosloven-skom pitanju.
Well, šta čem o od alepaca kod zdravili očiju? M. Sokollovich.
Iz New Vorka poročajo: Kdiso-nova družba, ki ima največjo odprto delavnico v 'Združenih državah, je uvedla v svojih tovar-
. „ . , , ,	. , i nah osemurni delavnik. Prizade-
kojima jc donekle poznata Utori- tih jf 8<000. delavcev. Za delo p.>
ja i razvoj našega saveza.	osemumem delavniku ImkIo de-
.Ia sam član saveza 7 godina, po-! Uvci prejemali poldrugo plačo
Največje Edisonove tovnrne so v West Orangu, N. J., in Silver
znato mi je, kako se isti razvijao kroz to vreme, i-zuajuči to, sne -bivae sam se od čuda, da Cvetkov I ]iftku \ j na očigled može, da ovako»u ne-i	_
istinu izvali, a da ni najmanje ne }r Washhigtons, D. <\, poroča-pocrveni, a sam zna. da kad ovako ¡u. Vojni tajnik Baker in monui-govori, govori neistinu. Ovo zna Hški tajnik Daniels izdata kmalu ju i ostali drugovi, da jc Cvet kov J (Mlmlbe, po ksterih bmlo lahko
Senat ni vojaški odsek jc pot"- j ovoga puta gadno lagao, i ako volili vojaki iu pouirščaki ki
dil določbo, ki pooblašča pred sednika, da pokliče toliko mož v naborni starosti v armado, kolikor jih lahko opremijo in izvež-bajo.
ima ju i najmanje iskrenosti, oni ovo mora ju posvedočiti.
Je li Cvetkov u opšte, kad je ovo rekao, poiuislio na one nuioge zborove, održauc po raznim kolo-
Vpeljava raznih higiiiiičnih predpisov se je začela šele v novejših časih. — Higiena izhaja iz grškega jezika lil pomeni zdrav« stvo. Torej higieuične naprave so zdravstvene naprave.
V srednjem veku še ni*o poznali takih predpisov. Posebno v sred njeveških mestih, kjer so ljudje bili zelo gosto naseljeni, so prebivalci zelo občutili ta uedostatek.
Umrljivost je bila tako gosta, da bi bila morala nekatera mesta popolnoma izumreti, ako bi se ljud-dje z dežele ne bili naseljevali v mesta. V srednjem veku niti gradovi niso imeli stranišč, ampak vdužil jim je v ta uameu kakšen bolj skrit kot. Ti niso bili potem tedne in mesece očiščeni, iu včasih se je razširjal tak smrad, da ni bilo živeti v bližini. Toda ljudje so se navadili iu se uiso zmenili za to.
Ceste so zaceli šele proti koncu srednjega veka tlakovati, toda le glavne ulice iu cestc. Te ceste ali ulice so potem imenovali "kame* nit a pot". Druge ceste so pa kar tako pustili. V poletnem čauu je bilo do malega čevelj ua debelo prahu, v .rimskem času in grdem vremenu, posebuo za časa deževja, pa po dva čevlja blata. Ob takeui času so morali ljudje imeti posebne čevlje, da so mogli gaziti blato — kakor morajo ua primer tu v Ameriki v raznih krajih naši rojaki iu sploh prebivalci iiucti tako-zvane "rubber-ljoota".
N' srednjeveških mestih so imeli meščani še zelo veliko prašičev, ki so bili večinoma vedno ua prostem in so sc sprehajali po mestnih ulicah. Valjali so se po mlakužah iu iskali ostanke, katere so meščani
navadno skozi okno gictali na uli co, kakor delajo še sedaj na vzho-t.jpioh"Iliso ^ brigaliTker so ve
liiše, katere so le v najhujši sili zapustUi. Čc je kdo vsled take bo-leznl umrl, so ga pustili po cele dneve, včasih še celo teden dni ležati. Včasih je začel guiti iu šele potem jo ga pokopali, ker niso sosedje mogli prenašali smradu.
Kako ozke so bile ulice v srednjeveških mestih, pa vsakdo ve, kdor je ¿e videl v Ljubljani zuauo Židovsko ulico". Take so bile v splošnem ulice v srednjeveških mestih. Hiše so bik tako postav-I jene, da je ie prvo nadstropje maki malo pomaknjeno ven in drugo nadstropje zopet, tako da so si pogostoma skozi okna ene strani ulice v drugo podajali roke. Da niso nikdar videli soinca, da so imeli malo svežega zraka, se razume sainoobsebi. Tjice so bile vedno polne vlažnega, smrdljivega zra -ka, kar je še pospešilo različne bolezni.	,
Peči tudi niso imeli tako narejene, kot jih imajo sedaj. Navadno so imeli take peči, kot jih imajo še dandanašuji po krasu. Razlika je ta, da je bilo v mestih po hišah več takih peči, toda nobenega dimnika. Tako se je dim uabiral od treh peči v eni hiši iu iskal izhoda, dočim se nahaja v sedanjem času samo po ena peč v vsaki hiši iK dira laiiko najde izhod. Radi tega se u i čuditi, da je bilo v srednjem veku toliko slepcev, ki so ravno vsled tega oslepeli. Najprvo so se jim oči vnele, in ker se niso brigali, ali pa so se samo s kakšnimi "odpustki" mazali, so popolnoma oslepeli.	' .. «
Kar se tiče bolnišnic, jc bilo ja ko slabo preskrbljeno. Nahajala so je sicer v vsakem večjem mestu bolnišnica. Toda v to bolnišnico je šel samo tisti, ki je bil prisiljen. Bogati ljudje niso hoteli iti, in u-božnejši tudi ne. Zdravniki sen
se tudi zelo množile pedgane, kar tere so dobile dosti hrane. Ker so pa ravno podgane znane kot najnevarnejše razuašalke raznih kužnih bolezni, se ui čuditi, da »o se kužne bolezni v srednjeveških mestih razširjale, kar so imeli za — božjo kazen.
Po dolgem času so mestni odbori spoznali, da se uiora kaj ukre -niti, da ne bo mesto tako grdo izgledalo. Ukazali so, da mora vsak hišni posestnik napraviti stranišče. Ti so res past a vili nekakšna stranišča. Toda w tem še ni bilo dosti
deli, da jim ne bo nihče plačal; hrana, katero so dobivali, je bila slaba. Cesto se je zgodilo, da je moral kakšen bolnik hoditi okoli Imgatejših in prositi miloščine, da se je preživel.	». +
Kar se pa tiče kopališč, je bilo marsikje jako dobro urejeno. Edina ta naprava je bila velikega pomena za tedanje razmere. Skoro v vsakem večjem mestu je bilo nekaj kopališč, v manjših pa gotovo vsaj eno. Vsak teden enkrat se kopati, to je bila že navada pri vsakem meščanu, fte celo ubožnej ši so sc kopali vsak teden. To je
opravljali svoje potrebe po različnih kotih, sedaj pa vsi na enem prost oni. Stranišča ni potem dolgo časa nihče snažil, in razširjal se je včasih še večji smrad, kakor prej. Potem so morali stranišča postavljati ob rekah, ker jc navadno skozi vsako mesto tekla kakšna majhna reka. S tem jc bilo že veliko pomagam», posebno kadar jc reka narastla in odplavila vse te odpadke. Toda kadar sc je reka posušila, kar sc jc cesto v poletnem času zgodilo, jc bil zopet smrad tu.
Mestni odbor jc včasih, tudi izdal kakšno uaredbo zoper podgane. Odredili so tudi, da morajo prebivalci imeti prašiče doma zaprte, itd. Toda s tem ni bilo še dosti pomagano, ker se ljudje sami niso dosti brigali za snago. Pogostoma jc bilo toliko nesnage na ulici, da jo je človek komaj pre -gazil. Mestne oblasti so bile včasih prisiljene kaj ukreniti. V nekem mestu so n. pr. za povedali, da mora vsak kmet, ki pripelje v mesto svoje pridelke na trg, naložiti na svoj voz gotovo množino te nesnage in odpeljati iz mesta. Stražniki pri mestnih vratih so morali paziti, da. so vozniki, ki so odhajali a praznim vozom, imeli nekaj te nesnage na vozu. Seveda so potem kmetje takoj pred vrat mi odložili vse. Tako se je potem pred mestnimi vrati množil ta smrad. Nato so nastavili gotovega uslužbenca, ki je moi;al skrbeti zs\odpravo različnih cdpadkov. Toda meščani niso mogli razumeti, kaj bi bilo s tem pomsgano, ako uiso^smeli več svojih nočnih posod postavljati pred hišna vrsta, ali da niso smeli metati različnih odpadkov na ulico, ali da so morali paziti, da so ulice pred vratmi snažne. Tega niso mogli razumeti, iu ker niso razumeli, se tudi niso dosti brigali za to. Tako se je često dogodilo, da so mestne oblasti bile prisiljene, očistiti mestne ulice na stroške meščanov,
•	e
Posebno slabe so bile zdravvtve-
prihajajo iz držav, katere so pri. ue razmere, ako je začela razsajati
znale vojakom iu pomorščakom kakšna kužna bolezen. * Namesto
pomagano, ker so prej prebivaU»| blu c<lina ¿obr¿ «tvar, kar so jih
imeli v srednjbm veku po mestih. Marsikateri premožnejši je v tedanjih časih zapustil v svoji oporoki večjo vsoto denarja v ta namen, da je mesto postavilo novo kopališče, kjer so se lahko brezplačno kopali revnejši sloji, fle celo oni, ki so bili zaprti, so sc smeli kopati.
Iz tega je razvideti, da so se ljudje v srednjem veku jako malo zanimali za zdravstvene naprave, in šele v novejšem času so se začeli malo bolj brigati, toda ne še tako, kakor bi bilo potrebno.
Iz New Yorks poročajo: Altari S. Benson, predsedniški kandidat socialistične stranke pri zadnjih volitvah, je izstopil iz stranke, ker voditelji v stranki nočejo a-maknitl nelogične in protisociali-stične st.-louiške platforme.
volilno pravico. Ti vojaki in pa morščaki *e bislo lahko udeležili že jesenskih volitev.
tla bi prebivalci gledali na to, da očistijo in osnažijo, meato, so se takorekoč zabsriksdirsli v svoje
Predloga za utrdbe, ki jo je sprejela zbornica, je bila predi >-žena senatnemu proračunskemu odseku. Odsek uvede zaslišanje o predlogi.
V kongresnih krogih priča kujejo,* da uvede senatni odsek preiskavo glede pogodbe, po kateri so bili prodani oprem lie inu depart mentu nekdanji mornariški topovi. Topove je prodal Franck Baninerniau iz New Yorka, trgovec z orožjem in opremo.
Zbornica ni hotela dovoliti postavke $450.000, s ksterinii bi plačali po pogodbi Baiinermann trkleset šest palčnih topov. Morda bo senat skušal kaj več izvedeti o določbah v tej pogodbi in aktualni vrednosti topov, ki jiii je Bannermeu ocenil po JHo.lMH).
Admiral Ralph Ka.lc, šef mornariškega opreiiiuega depart menta, je pred zborničnim odsekoiv za utrdbe posvetil v stvar. Nje govo izpoved so .ravnokar ol»elo-danili, ki se glasi, da je Banner-man v letu 101:) kupil osemnajst topov po $78.t>7, drugi topovi m» pa od tvrdke Luria Brothers v Readingu. Pa., kateri jih ie mor-nariiki department prodal po 4(200.
Senatni odsek najbrle preišče vse podrobnosti pogodbe,
ae=
MIMMMMMMMMIMM'
Stranka
»M»MMMMMIMMI*M»i
JUOOBL SOCIALIST KLUBOM NA ZNANJE.
Tajništvo Zveac je preti krat« kini poslalo ua vse klube načrt pravil, ki jih je izdelal poseben odbor ua podlagi odglasovanega referenduma št. 2, 191 H, za hodoče poslovanje J. S. Z. Navalila glede razprave o pravilih so bila priložena tttč»<u. Klub, ki bi slučajno ne prejel pošiljat ve, naj to takoj naznani tajništvu Zve,:e.
V par dneh dol* klubi tudi nove formule za mesečna poročila, posebno rubricirana za delitev prispevki» v po 3 cente sekciji,kim od-jm-tom. Na podlagi teh poročil bo namreč gl. tajnik delil vsak mesee po 3 eeute sekeijskim odborom. Zato je potrebno, da pošlje \sak
cih je dobil Pry let arec siedeče svt»	iiataiičuo preiskavo pudovanja
te za ptfdlmro;	raznih velekapitalist^nih tvrdk,
Januar . . . .......V. ¿8.85	je poročala senatu, da obstoji v
»bruar............... 328.41	glavnih ameriških industrijah ne-
Marc • *............... 545.72	zaslišano profitarstvo na račun
Al"il.................. 184.56	ljudstva. Komisija jc obdolžila
.........................G0.4li	najprvo pet velemesarskih tvrdk
Junij T................. 28.80	v Chleegu: Armour, Swift, Morris,
Skupno poslana svota od 1. jau.	NVilsbn In Cudahy, da so v zad-
1918 do 1. julija 1918 je toraj	njih treh letih izmolzli *14<UMK),.
ke tvy dk Armour & Co. in Wil-.žičnim hrzojavum že po vsem sve-»"'i Gfc	tu. Ootovo je, da ui ved daleč čas,
Vodit vo hotela Murphy je ua- ko bomo imeli velikansko centra-znanilo, da ne bo gostom servira- (lo, katera bo pošiljala vsa poro-lo govejega mesa, dokler niao jci.a po v se tu svetu. In ves svet no krite vojne po4reibe. Tmla živilski I v zvezi v tisrti sekundi, upravitelj je odredil vodstvu, da, Kljub temu so nekateri ljudje ima servirati gostom govedino poj še vedno slepi ztf napredek.
določbah živilske uprave.	■■■ ■ ■ ni-
----PIJONIR VEDNO NA ČELU.
$1,156.80.
PRAKTIKE BRZOJAVNE DRUŽBE.
Poštni nadzorniki so aretirali | zvezni trgovski komisiji, da odi več agentov Western 1'niou Te- rajo ljudstvo z veliko polrešnost ¡»'graph kmnpanije, ko so bili ua jo in na sleparski način brez ozi
000 dobička. Veleinesarji imajo
400 odstotkov prof it a. Potem pridejo na vrsto velemlinarji, lastniki premoga iu trust za jeklo. Vsi ti velepodjetniki so olnlolžeui po je Čas večen, torej nekaj takega,
kar se ne da meriti, kar nima ne
ELEKTRIČNO NAZNANJANJE ČASA.
Kako se meri čas? Pravzaprav
Pred devetindvajsetimi leti jo bilo Trinerjevo ilrenko Vino razpoloženo na prodaj, bilo je pijonir svoje vrste. Popularnost je od o-nega časa rastla mu kar vidama. Tudi*še danes je na čelu kujU no-
vlakih med Bostonom, New Tot kom, Philadelphio, lialtiniorom iu
VVushingtouom in so ipieli s sabo polne torbe depeš, ki jih je bilo treba sporočiti brzojavno. Kompanija že daij časa prak-
ra na zakone, ki regulirajo profit ob času vojne.
Poročilo je povzročilo veliko senzacijo v Washiiigtomi in kongres bo prisiljen spremeniti dolič» ne zakone in s tem stopiti požrešnim kapitalistom na prste.
S prvim julijem stopijo v ve-
klube v Pennsylvaniji.
Sod rug Kirch Wilson, tajnik
tieira to metodo za oddajanje br-tajnik vnaprej vsak mesec točno j	ki je v nasprotju s pošt-
izpolnjeno mesečno poročilo. Na- "/"»i zakoni. Postava prepovedi).
vodila za izpolnjevanje so na dru- je.fwe,>am» ,l{so V sluibi ua po-! ijavo stroge odredbe za servir» iti strani duplikatu. Stl» vzdržavati postne zveze po i „j0 govedine v hotelih in restav-Še enkrat: Ne pozabite poslati	l>^«tnlli potih.	¡racijah. Od tega dneva dobi vsu-tajništvu Zveze vsak mesec točno V. u bo<io Pf^o**«* velepo- ka oseba le tri funte sladkorja na izpolnjenega mesečnega poročila. rotl m uradniki najbrž j oiesee. To akcijo So pod vzeli ho-Tajništvo J. S. Z. tU razlože ta presto- telirji in mstavraterji po apelu - pek. Kazen za kršenje postave j- H00verja, naj sc hrani s koti*
Za Jugoslovanske socialistične denttr,la «lo,m (1° *r,0° "» lio zuinom govejega mesa. Pečejo
mesecev zapora.	goveje meso, hladno ali toplo, bo
Depeše iz V\ aslunglona v New Uervirano le ob pondeljkih opol-
državne organizacije za Pennsyl. ,b	^ »	dlie. ,}daž ix KOvedine, kuhano
vanijo, javlja, da morajo naši klu-i mZ^ l i I lUlUiUWV" «T>ovedino bodo servirali, zdrob z
bi v Penusylvaniji, v zmislu odgla- VVasMiTgto^na izroIlT^ovčeg^z de-	^lo servirali ob src-
sovanega referenduma o zviša-	To s(, je ^^ Ktu<n v
nju mesce, prispev za < HUvilo Mladciphiji, tako da je drugo organizacijo, plačati po 1 in i/l ju(ro d | v New kar Us centa vec cd vaakega člana na me-j ,u.zojavk {/ XfW Ywkm su ^ ser. To pomeni, da bodo mesečni ;w|f prispevki v državi Pennsylvaniji| g^j toliko višji, ker bo moral vsak taj-| njh depešpo tem potV mk poslati tajništvu Zveze toliko /vwill urain,iki so zaplenili več za vsako znamko.	!nad 1.000 dopeš, ko so prijeli sle
/ mesecem julijem t. 1. so znam j brzojavne družbe. Poštni uradni-ke v tej državi po 21 Vi centa, to|ki so takoj o zasežen ju obvestili je pri tajništvu J. S. Z. Tajniki
začetka ne konca. Vendar pa n? moremo v praktičnem življenju izhajati s tem spoznanjem in zato smo si za svoje potrebe napravili neko merilo, katerega pod-laga je vrtenje naš«' zemlje o-krog svoje osi in okrog solne«.
Kadar je kakšen del zemlje obr- j* celina slovenska revija v Ame-njen naravnost proti solncu, pra-f rfki. "<*'asM prinaša lepe povc-Vimo, da je tam poldne. Kadar j»» »ti, koristne gospodarske in go-obrnjen naravnost od solnca, je «podlnake nasvete, znanstvene za-polnoč. Kadar pride zemlja en- nhnivosti, poučne in narodu po-krat okrog solnca, jc minilo eno trebne razprave, mnogo mičnih leto. Tako merimo in zaznamuje slovenskih pesmic in poleg tega ino čas. S tem pa ne povemo prav- pa prinaša lepe in umetniške sli-zaprav ni^druzega, kakor kje jc ke.
naša zemlja v vrtenju okrog List shaja mesečno na 32 stra-sobiea. Če pogledaš zjutraj na u- neb in stane samo $2.00 na leto, rn ob devetih, praviš : devet >. | «a pol leta $1.00. Naroča se pri To sc pravi: zemlja se s svoji n "<Ys", 2711 So. Millard Ave., vrtenjem približuje tisti točki, kniOhieago, 111., v Clevelandu in oko-bttlo solnčni žarki padali narav lici pa ua G033 St. Clair ave.
bena druga preparaeija se ne more kosati s Trinerjevim Grenkim Vinom za čiščenje želodca in dro-ba pospeševanju preiliave, ohudu teka in okrepil celega telesa. Ono otl-rraniil vzroke )icrvot., splošne oslabelosti itd., tfrla ne spreje-I majte kakega po ceni (nadomestila Zahtevajte Trinerjevo (Irenko no! ('ena 41,10, po lekarnah. Za revmatizem, nevralgijo, putiko, spohke, otekline, bolečine ude, litru jene noge, itd. je najbolji lek Trinerj^v Ludment. Po lekarnah 45 lu 75c Joa. Triner ('o. Izdelovalec 1333-^-1343 H. Ashland Ave, Chh-ago, HI.
depeše ua isti način. Premiso tudi veliko število vlad-
nost na zemljo.:.
Kar smo napravili za svojo ze?n-dah in sobotah pri obedih pojijo, smo uveljavili tudi za vsa dnevu. "Steaki" in hamburški druga nebesna telesa. Vse računi-zrezki pridejo na zimo ob četrt- mo na podlagi vrtenja naše zem-kih. Ob nedeljah, torkih in ped. J je, prav kot merimo in vagamo kili ne pride govedina na mizo. gv Kvropi na podlagi meterskega
sistema, v Ameriki pa na jarde i i funte.
Previdne gospodinje
imajo dout* vmIm suo tt«kl«ut<w Dr. kkbtcr)«vcta
PAIN-EXPELLER
/aumIJUo arrdttTO u Tti*n> tiri t»vuiMtl^ull
b«j4«£iu*li, prvkUdii, u<ita*lj«Qju iut
Jedlao pravi s varstven« samuko sidra
Me. In«6«. ▼ Irkaroah in n*faruo«t od
P. AD. KICNTER * CO. 74-80 WsahlacUM Strwt, N«w V ur k. N. V
PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je potovalni zostapnik 'Proletarca" za vse Mržave. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Sodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo.
Upravnistvo.
Predsednik Wilsmi je določil »tališče Združenih držav napram liiusiji in potrebni koraki bodo kmalu storjeni. Pravkar se je izvedelo, da je vladna uprava na izredni kabinetni seji sklenila po-
Ml, vnnit(ll,,.fl>l fli , n rz"Javno družbo m ji dovolili,	s]ati ^Um gospmlarsko komi-
klubov naj to vpostevajo m se na- .iu je kopirala iu (Klposlala d-	Vijo v rusko renubliko Komisija
prani temu ravnajo, kadar naro - pese.	1 J icpuniiko. lumnsija
čajo znamke, da ne bo pozneje Poštne oblasti so že več tednov
zmešnjav. Tajništvo J. S. Z. preiskovale obtožbe, da brzojav-	,rtwD(><inPMko trgovske vezi me 1 ,. , . i- r , ,
»:i;„ ' J, . .	vezi inc.i poldne s topovi a i Rako druga<-e.
"" druiba ,,,w,ljU nO,'0e in '!"eV;	"»«¡j« ¡" Ameriko. KomMjo ho ',.,, „, „; „Jalo aalei in lu(li „j m.
ne bo politična niti vojaška, tem« bo imela nalogo ustanoviti
vec
I re niso torej nič druzega, kakor nekako merjenje vrtenja niše zemlje okrog svoje osi. Ljudje so stremili že davno za tem, Jn bi naznanjali in imeli popolnoma urejen čas, kar je velike vrednosti posebno pri modernem prometu z železnicami in drugim. Več inest ima uredbo, da naznanjajo
Herminie, Pa. ne depeše po slih, ki se vozijo z Sodrugom v Herminie nazna -! vlaki, mesto da bi se poslužila njanjam, da. bodo seje Slov. soe. j brzojava za odpošiljanje brzo-kluba št. zanaprej vsako tretjo javk.
nedeljo v mesecu v dvorani Slov.1 Na ta način so zaostale tudi nc-Pcn. društva in društva 44Prosto- katere dnevne depeše, ki bi jih misleci", S N. P. .1. /»retek seje• r»'»rala družba takoj (slp^lati, ob 2. popoldne. Vsem sodrugoni pa tega ni storila.
priporočam, naj sc .pol noštevi j no Vlada hoče dognati, koliko ča udeleže prihodnje seje, ker bo na sn hil uveden ta sistem in ka-dnevnem redu razprava o pravilih ko daleč je bil razprelen. Druž-iii volitve.	ha se zagovarja, da je bila tako
S soe. jiozdravom	založena z depešami v zadnjih
segal
lo posebno natančno. Saj je zni-no, da se glas razširja zelo polagoma.
Pred leti pa so uvedli v Parizu novo naznaujevanjc časa in sicer a pomočjo elektrike. Kakor je znano, stoji v Parizu velik stol]), \
zvan Kiffelov stlop. Na tem stol-
„ .. _ , , ,	, , pu ic brezžičen brzojav. In od pr-
Rusijo. Izjava bo nedvomno.de	julijft naznanja elektrika s
njegovega gtivorn, ki ga mwliit sfo| polllue (lale(, na oko,L
—.................^ni;.rnzi'"k Ncodvvk- l» <la naznanja elektrika zelo toč.
Anton Zornik, tajnik.!meseeih, da se je morala poslužiti 1 ' Kor-tWi'''.V^to/i./,!V''liul	si ,uhko mislimo po _ ! brzovlakov, da je lahko dostnvib no,UI' 4™rakl/so st0,jPn1' ♦cm, da potuje s hitrostjo svetlo-
Imela precej .veliko oblast v skle pqnju in razsojanju, in kakor se čuje, bo morda vrhovni zvezni sodnik Brandeis imenovan za načelnika komisije.
Obenem pravijo v oficielnih krogih, da pripravlja predsednik
Wilson zelo važno izjavo z ozl-rom na odnoŠajc ined Ameriko In
Izvrstno zdravUo za želodec.
7.a želodčno bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vase prebavne organe, fte posebno Htari ljudje potrebujejo to tdravilo. Ako nimate slasti do jedi, de imule zapeko, če je vu* jesik nečist, ako imate slab «<kutf v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
ihm-ov
Zelodečni grenčec
(Severa's fitomneh Ritters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema sc vam bo okrepil. •
Poaebno te priporoča starini in slabotnim Ijudam in bolnikom
kot sa lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudja bi morati od časa do čata imati po malo te(a zdravila. Jemlje naj za vedno prad jedjo.
Nz prodaj ze dobi » l*kzrn«h. c«na je 75 centov in fl.BS. Ako pa «lufzjno v«* It-kzrnzr nimz U-z» »drzvll». mu rrelU. nzj zz narodi u vaz. Ako im on noim t*za »vriitl, tedaj pa vam «a mi polijemo ta omenjeno
Vsoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Porest City, Pa.
Clane Jugoslovanskega So<«
brzojavke in izvršila delo.
govor tiskan že vnaprej, tako da
se lahko prečita na vseh slavno
be, to se pravi okrog dvestošestde-
11 . v . - „	ii-	r» n	«tih širom republike na omenjeni
kluba štev. 10 poživljam, da se i Iz Washmgtona, D. C., poroča-	,ft . d
polnoštevilno udeleže prihodnje i(): Iz Pisma» ki «akladnifiki j'1 '	;__
klubove seje dne 14. julija l!HS i tai,lik MeAdoo Razposlal bankam,
v navadnem prostoru.	i ¿e razvidno, da namerava vlctid
Na dnevnem redu bo veliko vaz« j nih zadev, ki se morajo rešiti n J v vnokost, $b,(KK)(KH).(KM), ki bo
prihodnji seji. Sodrugi, udeležili- UW*(H'* mm,,° P<) 4% obrCstl' lo Iw.i; roj,..,	spj ¡., P« sojilo bo najbrže razpisano
takoj po končanih volitvah
" pet miljonov milj na sekudo. N,»-
, Kongresom zbornica -je sprejela postavo, ki določa, da depor-
vontvan za kongres v novembru.
Mr. McAdoo pravi bankam, da se pričakuje o<l njih, da store vse, kar jc treba, da vlada lahko financira vojno do skrajne meje. Opozarja jih na absorbiran jc dolžnih certifikatov za *I),(MH),-<HK),0()0 pri prihodnjem posojilu, ki nosijo po 4obresti.
Mogoče ponudi vlada ljudsUu to poletje približno za $2,(VH),(MH),-
te se bolj redno klubovih sej m
pasvetite več zanimanja za. soe. stranko, v katero spadate.
J os. Pavček, tajnik.
Slovenskemu Soc. klubu štev. 45 je ostalo še deset letošnjih 44 Družinskih KOLKDARJOV." Hi •s je nekoliko pozno, toda 44u* rtieriški I)ruž. Koledar" ue Im> izgubil svoje vrednosti niti drugo leto, ker je mnogo lepega čtiva, zraven tega ima vse polno inte-resantnih slik, je trdo vezan; skratka, ta koledar ima vrednost knjige, toda knjiga bi gotovo
stala najmanj $1.00. Če bi ga kdo	m . t
želel kupiti, naj se obrne na ta j-1 >,H	,,a »>ankirje; da je Mil wn«w < ityju. \ zro
nika omenjenega kluba. Cena »nu 7(M)iMM> r'i,ih •m^riAkih fantov že *Uve je pov,sanje žc jc 50c brez poštnine.	v ^»neiji. Nove ameriške čete
Martin Judnič, tajnik. | v«,ln1° «<^fljajo v Francijo in t i
m Pavel Ave. Waukegau, lll.|(lo1ok 110 ustavi: (lok,or no 1,0 ,	tam toliko ameriških mož, da po-
razijo kaj zor ja in se sklene pravičen mir, ki obvaruje svobod-
znanilo seže preko vse Francije,
dni V severno Afriko, in doseže
ladje na morju, katere niso pr«».
dnleč. Vse si lahko zaznamuje nn-
. . ... .	.	tančen čas. To je nekaj znameni-
tirajo oblasti vsakega tujezemea, j lCRfl Ko prWe poldrl(1( vodo VH0
k. siri anarh^tične nauke. Zakon j Raoko„ in vsi liaenkrtt pravi r.fls.
je spremenjen v toliko, da od-1 Xl| Kiffelovom stolpu imajo zo.
stranjujc omejitev petletnega bi-! lo nntan/;no in ifvrstno urojeno
vanja v Združenih državah.

uro Kadar je poldne, vr odpre V dcl.ilti ja zahteval kongre-- .električni tok sam od sehr in m-nik H o h bins iz Pernisylvanij«. znanja svetu natančen čas. In
♦o
smrtno kazen za nemške agente in prepogandiste. Dejal je, da ie i bilo v prvem letu vojne v Združenih državah 1'14 jiožnrov j eksplozij, ki so jih povzročili
J vražniki vlade. Akode jc bilo! Lahko se sliši naznanilo nri vsa-
t4.1,iKK). __kem telefonu, ki se prej spoji in
|	x	! pripravi.
naznanilo gre tako hitro, |da bi prišlo ¿eni sekundi sedemkrat n-krog vse zemlje. Naznanilo sež.» in štiristo milj v okrožju. To se prn-1 vi r tako daleč gre na vse strani.
LISTU V PODPORO.
Charles Pogorelec, Cimp Pun«|wk|e Uortkr*. ZaM.nlniški taj-
iK)0 obročnih certifikntov, ki jih ! I/. Washingtotia, D. C4., poroča-Inliko davkoplačevalci porabijo v jo: Cena za pAenico in pšeničuo prihodnjem letu za plačevanje | moko pojde kvišku. Vlada povi-davka.	/ ¡ša ceno bušlju pšenice za tri cen-
Itr. JfcAdoo po vda rja v sv o« j te na trju v Minneapollsu ii
k te po<lra-železniške to-vorninc. Prvi ikorak v tem oziru je bil p(wlvzet, ko je predsedni»; VVilson izdal proklamncijo, s k.i-tero pooblašča žitno korporaciio živilske uprave, da plača višjo ceno. Da se doseže ta namen, je korporacija pooblaščena, tla poin-noži svojo glavnico od $50 (XXI-(KM) na }f!l50,(K)n.(¥)0 /. delnicami po #100 par-vmlnosti. Vsa gUv. nlca jc vladno premoženje in jo kupi živilska uprava.
Poljedelski proračun je nek.i j časa zadržan v kongresu, ker ,»c senat sklenil, da stane buselj pše-nice $2.50,,zbornica pa noče spre-
ston, Kaj is. $2,<X), Frank Zagon-, i |l|k na to opozarjn hnnkirje# d.i Presidio of San Francisco, Cul. irvr5o (|(,l>ro (!r!o /a Združene d.'-♦J.OO, Steve Jamnik, Auburn, Ill.l|Ave, če skrbe, da bo zakladnica 25c, Slov. soc. klub št. 5 v Cone- /družnih držav preskrbljena r maugh, Pa. $10.(H) in poslano po deniirjein, da bo vsak nmer:ški ju-Fr. Podboy, John Klnsic, Atiro- nak preskrbljen z vsem, da se ln-ra, 111. 50c, Louis Brie, Lawrence,kko tmagovito bojujejo ali pa Pa., $1.00. Neimenovan, Hender-ja^Vno umre. Nadalje pravi, da j« son, Pa. $1.00. 1/.ročeno po K. Kri- prepričan, da bo vsak patriotičen stanu. Joe llrovat, Pullman, Ml., bankir to izvršil za svojo deželo j^ti tega zaključka. 25e. Vesela družba v Olei^coe, O., jn v interesu njenih viteških in poslano po Fr. Ceni a Žar $1.25. | brambovcev. Skupaj...............$ 17.25
Zadnji izkaz . . .........ll;i9.5o mr< MeAdoy naznanja, in v ka
——- tereni potmi zivkladniški tajnik
Vedno pride tri minute pred poldnem posebno avto-matičtjo naznnnjlo, da pripravijo ljudje telefone. Kdor si sam napravi postajo za prejemanje brezžičnega brzoiava. nrejme seveda snm naznanilo. V Parizu in okolici Pariza je električni tok tako mo^nn, da zadostuje navadim e lektrična cev, da sprejme elektriko.
Posebno velike važnosti je ti za ladje. Ootovo ni več daleč čas, ¡•o bomo imeli kje sredi ocenim posebno pripravo, katera bo nti» znanja la vse m ladjam nn tančen čas po Grecnwichu. In to mora vedeti vsaka ladja, ker sicer ne ve natančno, kje se nahaja. V slučaju kakšne nesreče bi bilo to velikanskega pomena, ker bi ladja lahko poklicals pomoč in natančno popisnla, kje jc. Tedaj bi se ne gubil čas z iskanjem, kakor se j.' zgodilo pri veliki katastrofi Tita »lica, o katerem se radi nezanesljivega časa še dsnes ne ve nntnni
• ••••••• ...*••.!
.......



Rasilrlte tvoj« r.nanjet Foufiite se o socializmu! Razvedrite si duha!
"Prolrtzrec" «mu v svoji kojiievai saiogi slede«* knjige ia boiure. PoilJI-te naroČilo fie danes:	v___-
Msksim Clorki: Mati, mehka vesba ...............................$1 oo
Up ton Sinriair (poslov. Jos. Zavertnlk ta It. Kaksr): Dfaafal. Povest t* cklcaikih klavnic ................
Cnrtco Ferrl: Sodalitcto in moderna veda
Prolet&rlat....................
Kdo nničujt proizvsJanje v malem
Etbln Kristan: V novo dežolo........................
Socialistična knjltnica, 2 cvetka tn "Naia bogatitva"
Kapitalistični rasred............................................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katolliko svetovno nasiranje in svobodna snanost.................................
O konsmnnlh društvih...........
Zadružna prodajalna ali konstira ..
Katollika cerkev ln soclallsem ....
Spoved papeia Aleksandra .'.......
Vie te knjige ln brošure polijemo poitalne proeto.
PROLETABBO. 4008 W. Mit St..	CHTOAOO. n^LTNOTR
......
...........

.......
.......
.70
.10
.10 .30 .10 .10
.10
.00 .10 .10
Tz Hiehmonda. Vn., poročajo-To pismo jc prvo, s katerim Zvezni in mestni živilski upravi-! no, k je se je pravzaprav potopil
"	........... ..... telji so označili 1,000 funtov me- l„ tnko vidimo, kako postaj.
«a v hladilnih shrambah in lede-,,ia5a zemlja vedno manila za čl o . ,M),J (,p,rJh:ann razpravlja o f:menh za sprideno. Pravijo, da bo veško znanstvo. Včssl je bilo tre-
A' zadnjem izkazu se je glasila unnčnih zadevah in certifikatih, j množina spridenega mesa narasla ha let, preden se je izvedela k.i-ps bi se moralo $etaoinne1aoinnn ?z NVnshingtona poročajo: Zvez- na 25,000, preden bo končana pre* kšnn novica iz cne»rn dela stetn V skupna svota $1129.21, pravilno na trgovdU komisija, ki je vodila iskava. Zaseženo meso nosi znam- drugega. Danes občujemo z brc
0EIBE
Na|vcc|a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0
Ure, verižice, prstane, broške, /aprstnice, medaljonike, Itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
F (Hiralnica Columbia Gramofonov In gramofonskih ploM •ioventkih m drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Piiita po cenik, kateri te Vam poli ja bretplaèn Najboljla blngo.	Najailja
o.
cena.
ÜBE
3 HC
3QG
El
jehJ
Mi«iifaiifitiiiifi«it|is««ii«iiiiati8iis«ii«iiiiiifligiiaitflaiasislaaia9BaliJllllBiaicliafflliag|lllltllf9.
MODERNO URFJENA
! NARODNA KAVARNA IN RESTAURACiJA (
| Domnča kuhinja, «vnkovrstni kolači dobre pijače, tur.škn I z kava, sladoled in smodke.	=
Oprto po dnevu in po noči. ' ' Tel: Canal 1220. |
I	Ž. RADNOVIC,	I
1	lastnik,
1149 W. ISlh.Str.	Chica^o, III.
r2aiiiiiiaiiiiaafliiaaiiisiiiit«iii»siiaiiiiiiiiainiiiBa««iita«a«iiitiasitftS4Baiiiasi«iiiBfttsi««at «aietiis
Konfuznost poročevalstva o Rusiji.
(Kunec s prve strani.)
Mi nismo nikdar trdili, da so vsi Ruai boljše-viki; ampak da ne dobi inonarliir.em med prebija IMvom nikdar več večine, je tako gotovo, kakor gotovo je vsa dežela prvo uro i navdušenjem pozdravila revolucijo.
l)a so razmere v Rusiji kaotične, je seveda več kot verjetno in iteredi prihajajo raznim pro-tircsolucionistom prav. Živeža primanjkuje v mestih. In stradajoči ljudje so vedno nezadovoljni a vlado, brez obzira na to, kakšna da je. Mogoče je, da dobi kakšen reakcionar vsled te-un izmed nezavedne mase pristaše. Ampak kaj naj to pomaga? Tudi če bi se mu posrečilo, da oride vsled tega na krmilo, ne bo mogel ljudstvu dati kruha, katerega ni. Včerajšnji pristaši pa postanejo jutri njegovi nasprotniki, ko spoznajo, da ne dobe niti ml njega tega, zaradi česar so se mu pridružili.
Napram vsem časnikarskim poročilom mo-U biti človek dandanes previden; ona o Rusiji mora pa uživati s posebno poreijo skepse. Naj-raznovrstnejšin» interesom je na tem ležeče, d.i se laže o Rusiji in da bi se njih laži, ali pa to, kar se .skriva za njimi, uresničilo.
Dognano je, da ima predvsem Nemčija o-gronino tovarno za fabrieiranje ruskih laži. Posebno takrat, kadar pripovedujejo poročila o dobrih odnošajih med Nemčijo in Rusijo ali pa kakšno rusko stranko, je skoraj z zanesljivim uspehom mogoče staviti, da je hila raca izmišljena v Berlinu. Kajzerjevi trabanti pač dobro vedo, da ne more nobena reč tako kompromitirati ljudi kakor zveza z nemškimi uradnimi krogi.
Kdo se ne spominja vedno se ponavljajočih obdolži I c v, da sta bila Lenin in Troe.kij plačana /. nemškim denarjem? Ko ni ta trditev dovolj zalegla, so prišli naenkrat dokazi v časopise. tr "Votah, ki jih je Nemčija plačala boljševiškim voditeljem, so eksistirali čeki. Ljudje so jih videli s svojimi očmi. Dokler ni nekoliko časnikarjev — ne boljševiikov, anipak njih političnih nasprotnikov — hotelo imeli javnost; in ko so preiskali stvar do dna, so dognali, da so lili listi čeki — nemški falsifikat.
Nemčija tudi danes ni izgubila interesa na rem, da Jrompromitira boljševike. Za danes nje, ker imajo krmilo v roki. Ce bi jutri prišli socia-
listi Axelrodove frakcije na površje, bi skušala njih spraviti ua enak nalin ob dobro ime. Mi-ljukovu pa tudi ni treba mkltti, da bi se njemu bolje godilo, če bi slučajno prišel ua Leninovo mesto.
vsak nered, vsaka nezaupljivoHt na Ruskem
j*» v prid Nemčiji. Obžalovanja vredni so tisti, ki slepo razširjajo njene vesti iu na ta način — če-tudi iievedoma — pospešujejo njene interese.
\l¡sleči ljudje bi pa morali pri sprejemanju takih poročil vendar biti nekoliko bolj pašni, Včiv*i to res ne bi bilo težko.
Prav pred kratkim smo slišali iz NVashingto-na, da je predsednik \Vilson, ki se je že dolgo bavil z rusko situacijo, sklenil pomagati Rusiji, kolikor b » le mogoče. In izreČno je bilo povedano, da gre za industrija I no pomoč, ne pa za vojaško intervencijo.
Komaj je bila ta vest znana, so že sačeia deževati poročila o zmagi kontrarevolucije, o Nikolajevem umoru, o nemški pomoči in proti-pomoči i. t. d.	i
ruden slučaj! "Interveneionisti" pač /e lavno niso zadovoljni z VVilsonovo politikov kajti interesi, ki jih zastopa prezident, niso njihovi in eresi. Poročila o njegovi trezni politiki na-pran» Rusiji ne najdejo v znanih velekapitalistič-nili Ivstih nobenega odobravanja; ampak vsak kašelj, ki bi s«» mogel razlagati kot diskreditira-aje njegove politike, se objavlja s trojnimi in ee-tvarnimi debelimi napisi. Tudi če ne bi bilo na Kiisl.cm nobenega nereda, bi po njihovi pisavi morala vladati najstrašnejša anarhija.
Na drugi strani pa ne bi moglo biti v Berlinu nič bolj zoprno, kakor če bi prišla Rusija z' ameriško pomočjo zopet na noge. ("'e se. more Rusija otresti juospodjirske odvisnosti <»d Nemči-je, je tudi kajzerjeva politična moč nad Rusijo strta. Cim se torej pojavi možnost, da bi se res zgodilo kaj takega, mora v Berlinu Ves lažiporo-čevalski aparat delati čez čas.
Tako si podajajo roke interesi, o katerih bi »'love1; mMil, da so si iz dna duše sovražni, pa s.» v re*niei vendar .sorodni. In tako se potem laži ali pa vsi,j groteskno pretirava od ene in druge in včasi še ml tretje strani, da grabi čitatelja omotica, kadar mora citati kupe konfiizij.
Zategadelj bodimo previdni in ohranimo si trezno glavo. To je zelo nujna potreba.
Poizkuano glasovanje v senat-nem poljedelskem odseku se je I končalo z majhno večino, da se (izloči vino iz prohibicionktične ¡predloge. Senatorji, ki so glasovali za izločitev vina, menijo, da j nima grozdje, iz katerega delajo vino, velike hranilne vrednosti.
PAZITE IN HRANITE
Narodni iarek pravi: "Pazit« as val beli denar ra ¿roe dae-
a*i1
d *
Vaak človek mora pačiti in hraniti, k« 1« to je edina pot, ki
rek p
ja toliko kakor prvo pazit« in hranit« dokl«r «te i«
»«travi in mladi, da boate imeli nekaj aa stara in onemogla leta.
v«." To pomen ja
UTRINKI.
Iz Curiha poročajo, da je avstrijski ministrski predsednik dr. Seydler odrekel cesarjevo željo, da sestavi nov kabinet. Kronski svet je imel zadnji pondeljek sejo in cesar Kari, ki je bil navzoč, je priznal, da je živežni položaj zelo kritičen. Kari je izjavil, da se je že obrnil na nemškega cesarja za pomoč v tej zadevi.
Seydler je, odkar je iz neznanosti prišel na krmilo države, že parkrat demisioniral, toda vselej se je dal 4 pregovorit i'* in je ostal na svojem mestu. Precej gotovo je, da so imele vse prejšnje demisije le demonstrativen značaj in da jc inož zelo rad na vodilnem mestu, četudi ni ves čas pokazal nobenih posebnih zmožnosti za take naloge.
Po dokaj konfuznih vesteh, ki so prišle o njegovi zadnji demisiji, bi bilo pravzaprav soditi, da ni Seydler nameraval odstopiti, ampak je storil to šele tedaj, da so drugi ministri zagrozili, da bo demisioniral vsak posebej, če ne vloži celokupna vlada ostavke. To demisijo je Kari, ki postaja v svoji cesarski vlogi že kar smešen, sprejel, pozval je pa Seydlerja, naj sestavi novo ministrstvo. In zopet lahko sodimo, da bi bil Seydler najbrže rad izvršil to nalogo, ker bi bil telegram sicer menda takoj poročal, da jo je odklonil. Zdi se torej, da je Seydler poskusil, pa ni šlo, kar pomeni, da je izgubil kredit tudi pri takih ljudeh, ki postanejo za vsako ceno radi ministri.
V zvezi s tem so poročila govorila, da bo sklican parlament za rešitev omejenega dnevnega reda.
Urez dvoma potrebuje vlada zopet denarja, ki naj bi ga dovolil državni zbor, ne da bi govoril kaj o drugih rečeh. Kaj takega bi bilo pač mogoče doseči le s sporazumom vseh strank, kajti tudi po avstrijskem parlamentarnem redu ni mogoče privezati poslancem nagobčnika tako trdno, da ne bi diogli «vsaj vlagati interpelacij in nujnih predlogov. Vse to bi pa vladi v sedanjem položaju lahko postalo skrajno sitno, zlasti ker se ne more abso-lut no preprečiti, da izve tudi inozemstvo kaj o parlamentarnih razpravah.
Gospodu Seydlerju ne bi ostalo, če bi hotel doseči svoj namen, nič druzega, kakor da se pogaja s strankami pred sklicanjem parlamenta. To je očividno tisto, česar se je ustrašil. O opoziciji slovanskih strank in socialistov ne more biti nobenega dvoma. Zdi se pa, da je ta opozicija tako močna, da ne more vlada računati na nobeno večino, in tako radikalna, da ne dovoli nobenih koncesij. To bo glavni razlog, da je Seydler odklonil ponovno sestavo kabineta.
Zivežni položaj bo s tem gotovo tudi v zvezi, ampak brez tega je politična situacija očitno obupna. Morda nam naznanijo bližnji telegrami, da je prevzel namesto Hejrdlerja kdo drugi sestavo kabineta: ampak tudi to bo eksperiment, od katerega ni pričakovati uspeha. Kako izravnati nasprotja v notranji avstrijski politiki, je uganka, ki je menda tudi Edipos ne bi mogel rešiti. Od strani Nemčije je Kari tako vezan, da ne more ugoditi Slovanom; če bi se pa toliko ohrabril, da bi ustregel njih zahtevam in bi se oni zadovoljili s kakšno federacijo v okvirju sedanje Avstro-Ogrske, bi tisti hip vstala proti njemu nemška Im rž v a zija in madjamka oligarhija, in ubogi eesar-ček bi bil zopet tam, kjer je. Nemoinost nadalj-njega nl*»tanka habsburške monarhije postaja vpričo tega od dne do dne jasnejša.
Ker je mirna ureditev razmer na kotistitucio-nalni podlagi izključena, je torej skoraj gotovo, da se bo nadaljevalo vladanje brez parlamenta, oprto na silo. Naravno je, da bo to še bolj podžiga-t lo nezadovoljnost in množilo snovi za razpad. Zad«
pad.
nje poglavje uvstro-ogrske monarhije se odigrava in. Karl se juore zanašati le še na kakšen čudež. • Toda doba čudežev je minila.
Iz švicaiskih virov javljajo čez Amsterdam, da je poraz avstrijske armade od Piavi zelo razveselil češke revolucionarje. V Pragi so bili v nedeljo novi izgredi, ki so sledili velikim pouličnim demonstracijam. Demonstrant jc so baje skoraj odkrito odobravali zmago Italijanov.
Iz Curiha poročajo: Nemški listi javljajo, da so železničarji v Besa rabi j i (maloruska dežela, katero si zdaj laste Rumunci) v splošni stavki. Ves železniški promet počiva in vrhutega so štraj-karji razstrelili mnogo rumunskih skladišč stre-liva. Nemški listi pravijo, da ima stavka politič« no ozadje.
Iz Moskve poročajo: Zavezniški poslaniki so pred neknj dnevi sporočili boljše viški vladi željo zaveznikov, da naj ideča armada neha z milita-rističnimi operacijami proti češkoslovaškim brigadam v Sibiriji. Sovjetska vlada je pa odgovorila, da se ne more ozirati na take želje. Komisar zunanjih zadev Čičerin je pojasnil v intervjuvu, da smatra sovjet Tehoslovake za protirevolucionaren element in da jih je treba razorožiti s silo. Sibirski boljševiki so apelirali na centralni odbor sovjeta v Moskvi za pomoč, ker sumijo, da se nameravajo češkoslovaške brigade združiti .s kazaš-kiip generalom Semenovom v Mandžuriji.
Kakor že večkrat moramo tudi v tem slučaju priporočati skrajno previdnost. Mnogo poročil o Rusiji ima na sebi popolnoma očitne znake nezanesljivosti; v nekaterih slučajih jih narekujejo skrivni interesi, ki se ne upajo s pravo barvo na dan, v drugih so pa pokvarjena vsled nepoznavanja razmer.
Frederick W. NVnrzburg, ameriški državljan, k ateremu se je po štirih letih šele zdaj posrečilo oditi iz Nemčije, kjer ga je bila zasačila vojna, je dospel v Ameriko z ženo in hčerjo. Mož pripoveduje, da so vsi trije prišli na Norveško v papirnati obleki in lesenih čevljih, ki so jih neusmiljeno žu-lili. Njegova žena je shujšala za 58 funtov in hči je malone paralizi rana vsled pomanjkljive in ne-redilne hrane. Dalje je dejal: MNemčija je na pragu revolucije.Ko je bila mojo hči Olga v bolnišnici Sv. Marka v Oatesburgu, v kateri je bilo več ranjencev, ji jc dejal neki major: 4'Na meni vidite kajzerjevo uniformo, toda ne veste, kakšni občutki fo skrivajo poti njo." Zdaj stradajo tudi vo-jaki. Ljudje ne marajo več citati vodilnih časopisov, ker so spoznali, da se samo lažejo. Siromaki strašno trpe, ampak bogatini imajo še zmi-raj dovolj jedil. Slišal sem večkrat, da je v Berlinu nakupičenih več živil, .kakor v vsej o-stali
__«IMI,
I emeijt .
J. William Kent, miljonar in čla n tarifne komisije, je pripo-' ročil davčnemu odseku, da naj določi tako visok dohodninski davek, da bodo morali bogati ljudje odsloviti vratarje, šoferje iu druge enake sluge, ki ne o-pravljajo koristnega dela.
Bela vrana! Ampak pameten nasvet.
vaa vodi v neodvisnost. Prvi dolnr, ki ga date nastran, se lahko eeni kot Itemeljni kamen poslopja aa katerim vsaki »tremi. Dobro j« vedno imeti nn pametu narodni izrek ki prnvi: "Zrno do zrna pogača: kamen nn kamen palača". Najtežje je početek ali brez
počitka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar ke danes, umpak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z v logu enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti ml njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Franeosko.
1'rodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hprejemo upise aa parobrodno potovanj« v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blu« I al and A veno«, Ohlcago, IU.
Kapital, vlog* in prebitek znaša nad #41,000,000.
Severov«! /dravilct wrir/uj #<1 r .t v j c v (Ji u 11 na h.
Potne noge
niso samo ampak «o tudi z«!
Potenj« dela namreč nog« bo-da člov«k Uiko hodi;
fe«.1
nepristno razočaranj«. e«1o škodljiv« zdrav-
pol «g
t«ga pa d«la potenj« nog tudi hud in zop«rn smrad. č«mu bi «i tor«j n« pomagali v Uj zadavi, ko imaU zato
lepo priliko in hitro odpomoč? Kupit« si
Severa's Foot Powder
(S«v«rov Prašek za nog«), Umijt« «i nog« vsako noč z gor ko vodo. Zjutraj si pa nadrgnit« s tem praškom po nogah, podplatih. p«tah in med prsti. Danit« n«kaj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prai«k j« naj bolj U sradstvo za nog«, č« s« vam potijo, č« vas bolijo. srbiio. č« so oUkl« in utruj«n«. Ta prašek dala, da so nog«, čevlji in nogavic« suh«. Prodaja a« v vs«h lekarnah. Cana 25 c«ntov.
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na vseh sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 Wi Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Ali veste, za letovišče Martin 'PotokarjaT Se7eda. To je 44VILLAGE HT' s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cexîne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 480 6MNI AIE..
KENOSHA. WIS.
Telefon 1199.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo modem« stroje. Nizke een« in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« Island Av«., (Adv.)	Chicago, 111.
SLOVINOI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI.
POD-
Naročile si devnik "Prosve ta". List stane *a celo leto $.1(X), pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova drufitva. I)o-set članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranja bolezni ln ranocelnlk.
t Zdravniška preiskava brezplačna — pla «a t i je le zdravila. 1924 Blu« Island ¡Ave., Chicago. Uredtije od 1 do 3 po-i pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE ' CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni za ljudstvo, č« je bafcka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chic a po Clearing House, so podvržene stiogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja 1 se mora vršiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varičine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. < e najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Štejejo več kot imovina banke. Ako ae je skrčila vrednost bančnega premože-«ja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Čc banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri tfkirauo, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega tega bsnka liitro ne popravi in stori, izgubi v?e nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jili vlivajo banke, katere »o združene v Clearing Houpe.
hedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing llouse ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je člunica to zveze, žo to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da j« njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicago pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki i je bila v zvezi s tem Clearing Housom.i Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj pri- \ skočile na pomoč druge Clearing Ilouse bnnke in ji pomagale, dokler so niso povrnile zopet normalne razmere. Tn Clearing House nadzorovalni ^nčrt ae i je pokazal tako vspešen, da so povaod,| kjer koli se nahaja kak Clearing House, j j sprejeli ta načrt.
American Btat« Banka j« v zvezi s j tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
Amerienn State Rnnka pa je tudi pod držaftnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rsčunov o stanju Bnnking Dcpnrtmehta države Illinoia.
Napravite NAŠO banko za VAdO banko in Vaš dennr bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznum $100.00 in 1500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečia «invanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=
Bine Is lan« Aveaat, Ckleag«, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
! VLADAR potrebujete društvene po-
!	trtbičint kot zastave, kape, re-
! galij«, uniforme, pečata in vse drugo
'	obrnite se na svojega rojaka
MŠ»MMMMMHMŠMM»MMMŠMIMMMM»MMM#Š<
F. ——,
2711 South Millard Avenue
CHICAGO, ILL.
Cenilce proyiaoU zastonj.	Vso dolo garvjitirano.
mmmmmmimmmmmmimmmmmimi
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TU. 1475 JOflNSTOUN. PA.
Ameriška vlsda je posodila Belgiji 200,000 l>o*lej je Belgija dobila *122,HOO,000 posojila. Vse posojilo zaveznikom znaša $5,072,590,000,
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Hiñe Islsod Av% vogal Loomii in 1S.I¡ eesU.	j|
Zaupno zdravilo dola čudeže
Skoro že 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od atrani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je apodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v aedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane st>ar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato' pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla čnjo za nje., /
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi »voje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog «lotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koroninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanostl, neprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki \ ride nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste nsšli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV UNIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali Tevmatizina, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitre jša m gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin Itd., tudi za drgnenje šiveev in za mazanje po kopanju nog. Pobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ÀNTIPUTRIN
je izvrstne in prav prijetno zdravilo za navadn« rabo znotraj. Posebno za i/piranje grla in nst; istotako ra čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. I)obi «e v vseh lekarnah.
Najnovojš« na(rad« so dobila Trln«rj«ra adravila na mednarodnih razstava : Gold M«dal—San Francisco 1915, Grand Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist J333-1343 South Aahland Are.	Chicago, III.