GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ZStZmZ _CMcago, IU., sobota, 28. oktobra (October 28), 1926. Suharriiiltun ŠTEV.—NUMBER 249 SPREMLJAJO; A M ZADNJI POTI Slavni pokojnik bo danes upepeljen. Pogrebni obredi v ) Terre Hnutu. HHkmit in Stedman glavna govornika. Delavske deputacije iz Chicaga pridejo a posebnim vlakom. Socialistične množice natlatile čikački kolodvor, na katerem je krsU menjala vlak. Izrazi sožalja iz vseh krajev sveta.-S. N. P. J. izrekla so- žalje in J. S. Z. položila krasen venec na Debsovo rakov. > Uredniški ia «provnlAM 4 * prostori« MST a. Uwndale Ave. Office of tobtleatlooi SWT South Loándolo Ave. Telephone, Rockwell 4101 IN.P.J. IZREKLA SOiAUE - ^ i Chtengo, Ort. 22, 1926. Mrs. Katharine Debs. Terra Haute, Indiana. «Wo wink to exptme our sincere sorrow and regret at the pooslag of our comrade, Eugene V. Debe. We feel deeply thd loos of a groat leader and friend of the working people. We Ancew sympathy to you. SLOVENE NATIONAL BENEFIT SOCIETY. Vincent Calnkar, President. Danee popoldne,ob dveh je zadnje eloVo od sodruga Deb-aa. Delavske množico, deputacije socialističnih krajevnih organizacij ln strokovnih unij, ie vseh bližnjih in nekaterih daljnih krajev so zbero na domu u-mrlega proletarskpga voditelja in se podove od njega za vselej. Po končanih obredih bo Debsovo truplo Odpeljano v Indiana-polie in tam upepeljeno. Kje bo shranjen pepel velikega pokojnika, le ni odločeno. Pogrebno ceremonije bo vodil rev. John Haynes Holmes, znani liberalni psstor iz New Yorka. " ......NearVor- Morris Hillquit, tudi iz k*, bo gpvorll Dobsu alovo v imenu delavske eerfali-stične iaternacionale, Seymour Stedman is Chicaga, ki je z Deb-som vred kandidiral sa podpredsednika Združenih držav na socialistični listini leta 1920, bo govoril v Imenu ameriike socialistične stranke. Govoril bo tudi W; A. Cunnea in drugi vodilni socialisti ter zastopniki strokovnih unij. Debs je bil pripdjanrnTsvoj dom v Terre Haute v četrtek zvečer. V Chicagu, kjer je nekaj ur piUj krsta čakala na drugi vlak na* postaji Dearborn, je več kot tisoč delavcev napolnilo čakalnico in peron. V dolgi vrsti ill mimo krete gologlavi in izkazali zadnjo čast mrtvemu bojevniku za njihove praviče. Največ je bUo članov krojaške unije, W eo dasl je Ml delavnik — Pustili delo sredi dneva in pohiteli na kolodvor, da «e etfkrat vidijo svojega največjega prijatelja. KrsU — zelo enostavna, sivo pobarvana — je bila obložena z venci z rdečimi trakovi. Vse socialistične organizaicje v mestu in z malimi izjemami vse strokovne unije so položile vence na krsto. Tudi Chicago Federation of Labor je poklonila kraaen venec. John Fitzpatrlck, predsednik Federacije, Je v četrtek zvečer na delavski radio postaji na Municipal Pieru govoril o Debsu in našteval njegove žasluge^za delavstvo. zveza je položila na Deboovo krsto krtoma venec. > ■ Brzojavke soialja ee kuplčijo v jmdaje y glavnem tUnu stranke ia ns domu vdove f Terre Hautu. Brzojavke so pMile iz vaeh krajev Amerike, Mehike, Kanade, Anglije, Francije, Nemčije, Avatri-je in oeb is Moakve. Anton Johannaen, odbornik Čikaike delavake zveze, je dejal: "Debs je bil bližje srcu in duAi Amerike kot kateri drugi človek njegove generacije." Delavske delegacije iz Chica-ga, Milwaukee j a in drugih mest na aeverosapadu se odpeljejo v Torre Haute s posebnim vlakom. Deputacije pridejo tudi iz New Yorka in drugih mest na vzhodu^, V potek zjutraj je bilo Debsovo truplo postavljeno na javen oder v delavski dvorani Labor Temple v Terre Hautu. Tam ja stalo do večere. Ns tisoče ljudi je obiskslo dvorano, predvsem pa niso izostali delavci iz meeta ia okolico, ki so hoteli še enkrat videti svojega največjega prijatelja in ssgovornika. KONFERENCA Ni PRINESLA SPRAVE V KROJAŠKI IRNSTRIJI stavka as nadaljnje s vao Si Jo. — Stavkovne straže se* Pet razpostavljene. , o mmmmmmmmmm » New York, N. Y. — Konference, ki so se vršile s krojaškimi podjetniki po velikem shodu v «obotu, niso prinesle nobenega uspeha. Podjetniki ao ostali trmoglavi, dasirsvno so se v za-retku razprav delali, kakor da za spravo. Posledica te trmoglavosti je, da so Člsni kro-ia.Hke organizacije International l adies Garment Workers Union ">pet odšli na atavkovno stražo, ^emnajot tednov eo le člani te [ ganizadjo na atavki, zahteva- joč, da ae v tednu dela le 40 ur in da ee delo garantira za 36 tednov v letu in poviša minimalna Konferenca za apravo ae jo razbila, ker podjetniki niso hoteli razpravljati o vseh spornih točkah. Tovarnarji so ostali na stališču. da imajo vsako leto pravico reorganizirati delavnice in da lahko odslove do deset odstotkov delavcev, ako tako žele. Ta podjetniška zahteva tvori eno izmed priporočil governer-Jeve komiaUe Ta atavka Je pričela. ko je unija pronašla. da ne more sprejeti priporočil governer jeve komisije. _ '•«vomer Aula združiti vae farmarje. Dee Moines, la. — Governer John HaaimUl is Iowe jo aarie-V|1 danee pismo na petindvajset "rta* na eever in na jog. da bi »e združile v odpornoč farmarjem. Oa pravi, da M eo te državi /družile v centralno agrikul-' "ne konferenco, katera bi de-lovila, da se od pomor» farmer-J^m, kl ae nahajajo v stiski. je star IU let! West Orange, N. J. — Tbo-mas A. Edison, ki te dni praznuje 47-letnico iznajdbe električne svetilke, je rekel 21. t. m. re-porterju. da je star 186 let, čeprav koledar izkazuje le M let njegove starosti. "Povprečen človek bl potreboval 19» let za Izvršitev vmcs dele, kaUroga aem jaz Izvršil v M letih." Je 'dejal slavni IznajdltelJ. • norčije iz vtlilaav Po njegovem mnenju lahko re-pnblikanaki s volilcl glasujejo sa kandidate, ki ao za prohl-bteijo in proti nji. Chicago, IU. — Republikanski aenatorski kandidat Frank L. Smith je govoril v Hamiltono-vem klubu. V teku .avojega govora se je očtino norčeval iz republikanskih volilcev. V svojem govoru ni govoril o vinu in lahkem piyu, ampak rekel je, da volilci lahko glasujejo za kandidatsko listo, na kateri so kan-didatje izmed katerih ima pri kosilu eden Jabolčni '"struder, drugi pa sladoled. Njegove besede so poslušalci raeMgalt, da pomenijo, da bo pravi republi-kanaki volilec glaaoval za republikansko kandidatako listo, če ao na njih kandidat je, ki zagovarjajo prohibldjo, ali pa ao proti nji. Smltha je proglasila za avojega kandidata tujll Protlaalun-ska liga! To pove vse! Nova postava za zakaa- sko ločitev visi v Mu Zadel bo najbolj ženske, ki Išče-jo ločitev od mize In poatelje. Sodnik Sabath agitlra za reformo poHtave za zakonsko ločitev. . Chicago, IU. — Sodnik Sabath izjavlja, da poatava za zakonsko ločitev potrebuje reforme, kaj-fi o tem se je prepričal iz obravnav Sa zalonsko ločitev, ki prihajajo P«edenJ. Z njim ee stri* njata državna senatorja Bseing-ton in Barbeur, ki sta sodniku obljubila pombč v državni legi-slaturi. Sodnikovo ježo so vzbudile ženske, ki prihajajo na sodišče in vlagajo tožbe za ločitev od mize in poetelje, v resnici pa špekulirajo le na alimente. ' Sodnik je izjavil, da lahko ženska, ki vloži tožbo za zakonsko ločitev od mize in poetelje, drži v eni roki verigo, ki je privezana okoli vratu soproga, drugo roko ima pa v denarnici svojega soproga.* / Hodnik bo izdelal zakonsko predlogo, ki bo odpravila te vrste zakonske ločitve, senatorja bosta pa podpirala predlog». Bodoča zraČM Udj« bo sotHs 6Ö0 potnikov URAD- Mrtvi eeoeda govoriti, kako to, da a. ako ao me- Athene, niškl uradniki Ell Brattona v — Prohibicijo-Eo padli po hiši Albanyju, -da jo preiščejo po opojnih pijačah. Pred hi*o je atal avto in v njem jo sedel tt-letnl Lawrence Bol ton, ki jo jjognal avto, ko je opazil, kaj se godi. Prohibicl-joniški uradniki so oddali na avto salvo, ki ¿e ubila Boitona. Ko ao pcohibicijoniškJ uradniki videl|, kaj »toHli, ao ae nričgli izgovarjati, da ao vozniku zaklicali, d* naj uatavl avto, a od nekje je «padel strel. Na to so pričeli strSjati v gumijaste Šine, a ao ponesreči zadeli voznika. Ljudje se tydijo in vprašuje-jo, kako je to mogoče, če kdo meri in atrdje v tla, pa zadene voznika, ki' aedi precej višje, kot sejmj« kolesa, ako tak člo-vek ni tako pMau. «In no ve, kaj dela. Strains posledice orkana, vilo ranjenih še nI anano. 6500 oseb jo brez atrelie. Havana, Kuba* 22. okt. - No- Prodiraaja kaatoaska armada proti vzhoda Knomlntangovd ao raa*irlll avojo oblast čes najbogatejšo kitajsko provinco. Hankov, Kitajska, 22. okt. — Ksntonaki revolucijonarji naznanjajo, da je general Jangaon, bivši zaveanlk maršala Vupejfu-Ja. prestopil na njihovo stran ln prevzel upravo province Hupeh zapadno od reke San. Vupejfu-jeve čete ao izpraznilo provinco SseČvan, katero zdaj okupira kuomintang. Ta provinca jo naj-bol jobljudena ln najbogatejša na Kltajakem. Bojna kampanja v vzhodnih provincah ae nadaljuje uspešno za kuomlntangovce. Kiuklang pade vaak Čas. Nančang je Še padel. Kantonake čete zdaj prodirajo v železniško omrežje Klen-čang in Tehan v provinci Kiang-al, ♦ Ekeekutiva- revolucijonarne atranke kuomintang v Kantonu jo odobrila promeščenje vlade iz Kantona v Vučang. 4 Čikoški pokojniki sklonili premirje! —mmmmmammm Toda ne veaeUto ne preveč, Mir bo trajal le čes volitve — na* kar bodo spet ropotale strojnice. Chicago. — CikaAko butle-garske ln pobojniike armade na ae verni,. Južni In zapadni atrani mesta, ki nekaj Čaaa uprl AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA SE PLAŠI RAZGOVORA Z AMSTERDAMSKO INTERHAOORALO vaiša aerotila^eo dvignila átevi- zarjajo .bitke e atrojjUcami, ao toílovKÜcfh èAèr tnmééí, kl je aklenfle mîr za Chicago mora postali zrakoplovbe. nrediMe Chicago. — Bodoče zračne ladjo bodo imele kapeciteto, dk bodo lahko nosile od 600 do 600 jfeeažirjev. Tako je snoči izjavil polkovnik Hali, ki je prUMJen lasti diviziji zrakoplovstva. Govoril Je skupini rezervnih častnikov v Evsnstonu. Polkovnik Je tudi dejal, da bo vse nsše potovanje čez morja in po suhem v bližnji bodočnosti obstajalo na zračnih ladjah. Radi tega pa »0 mora mesto Chicago požuriti,, da bo postalo glavno mesto zrakoplovbe vsega eveta, ker nJega lega mu daje to prednoat. Ford }o okrajšal / Movatk ia a»z4o! Green izjavlja, da delavd v Fordovih tovarnah prejemajo plato le za pet dni. divjal v sredo, na «50. JCollko je ranjenih, Ao ni znano; naj manj 6600 oseb Je brez strehe. Cez deset mest in vasi je bilo uničenih. Skupna škoda bo zna šala $100,000,000. Tristo. lJvdi Je bilo ubitih ' Batabanu, mestu z 2000 prebi valci na južnem obrežju province Havane. V Rejucalu Je H0 mrtvih. Okrog ato ladij je u-tonilo/ Vradno poročilo ae gTa-al, da takega orkana Še hI bilo §0 let na Kubi. Materijalna škoda v Havanl znaAa čez pet milijonov dolarjev. s i ■ 0 Preiskava v kaktaks klaaovskam §nozdu Senator Reed ae je odpeljal v IndiaaapoliN. kjer ho zaslišal velike okapneane zverine Ih senatorja Wateena. Chicago. — Senator Reed. ki nadaljuje prriokavo o volilni ko-rupdjl v Illlnoiau In Indiani, eo Je v četrtek zvečer odpeljal v Indiaaapolis. kjer bo zaslišal vse vodilne glav«* kuMukeklenovske politične mašine. Hoodov odlok, da pojde^narsvnost v gnezdo o-kapucaneev v Indiani. Je prišel, ko je pri zaoliOanju prejšnja dva dni odkril zdo važno evidenco. U bivAih in eodanjih "velikih pmaajev", "dklopov" In drugih Iduklokaklanovskih dostojanstvenikov je namreč izvle kol sledeče: toliko.časa, da mino volilno kampanja. Kakor javljajo Usti, so poglavarji po-bojnlšklh čet imeli tajal seats nek o polnoči v nekem hotelu v downtown In podpisal (.premirje. Sledeči butlegarski baroni in medsebojni smrtni sovražniki so bili navzoči: Al Capone, Maxie Kiaen, Vincent Drucd in George Moran KlarikaM vstalki iibrahl v Mehiki Stari reakdjonarni ganerall In duhovni rogovllljo v "Imenu Krlntn." Mexico City, 22. okt. ~ Mini-ater pros vete Casauranc Je včeraj poročal v kongresni žborni-d, da so klerikalci organizirali lokalne vstaje proti vladi v treh državah. Lokalne isbruhe vodijo katoliški duhovni in stari, kro-ničnJovataAi. Prizadete države eo: Oaxac*. Guerrero In Duran-go. Najalabši položaj je v Oa-xaci, kjer Je vataja pod vodstvom generala Fernanda Con-zaless, ki je bil governor federalnega distrlkta za čaaa pred-aodnika I »laza. Klerikalno vata-jo v Guerreru vodi bivši general J oso Vida!, čigar goslo je '7.1 vel gospod Jezus Kristus/' Vodilo. IJa v Durangu ata Kolumbova viteza Jeeua Galindo in Tirao I Guorola. Vlada ne |>olaga vdlke vatno-I ati na te izbruhe, ki jih lahko Green ne pojde v Mehiko. — T jo ne poèlje niti neofldjd- nega opazovalca, o Weahlngton, D. C. (F. P.) — Noben člatr ekaekutivnega sveta Ameriške delavake federacije ne bo zaatopal William Grcena. predaednika ameriške delavake federacijo, na aeatanku, ki ga bo obdržavalo strokovno organizirano mehiško delavatvo s zastopniki amaterdaAuike atro-kovne internacionale. Daalrav-no Je Ameriška delavska fed* racija apr^J^Ja vabilo formalno, ne pojde Green v Mehiko na se-atanek* On ne bo poslal niti neoflclfelnega zantopnika na ta aOatanek. Na te je priiel zastopnik Fe-deraliziranuga tlaka, ki Jo bil navzoč na konvenciji Ameriške delavake federaolje v Detroltu. Zastopnik Federallzlranoga tlaka Je bil informiran, da so Ri-cardo Trevinu jasno dali v Detroltu razumet!, da formalni aprejem vabila ne pomeni niče-aar. Ekaekutivni avet je ))0-oblastll Ureena, da lahko gre, ampak ta poteza jo bila aamo izigrana, da )iotolaži Mehikance. Kksekutiva Je vedela, .da Green ne pojde v Mehiko in da qo Ik) puatil nikogar iti mesto nJega tJc na aeatanek. Tej eksekutivi Je bilo dalje znano, da se Mehlčsni ne bodo prldru«.. žili aptaterdamaki atrokovnl in-karnadjonall, dokler ae ne pri» druži Ameriška delavsko fedo. racija. < * „ Mogoče je veanioa, da je A-meriška delavake federacija toliko laglje odklonila razgovor a zastopniki amsterdamake strokovne inturnadjoiple, ker je predaednik amsterdamake ekae» kutlve Purcell zadržan zaradi atavke angelšklh rudarjev, da ne moro odpotovati v Ameriko. Ako ata eo Green ln ekaekuti-va A. D. F. zaradi tega umak« nlla aeatanku voditeljev ooclall-stičnega strokovnega gibanja v Evropi, ker ima cerkev opor s mehiško vlado, ao nI moglo dognati. Mesece prod konvenoUo v Detroltu ae Je prltlekalo na ckoekutlvo, da prelomi vse stike s Mehiško dravsko federacijo, da ae Callos na ta način kaznuje saradl njegove proti-klerikalne politiko. Klerikalui podporniki v Ameriikl delavski federaciji gledajo na amsterdamsko strokovno Internacijo, nalo s tisto mržnjo kot na mehiško vlado. TI klerikalni podporniki eo pripravljeni uganjati najhujšo opozicijo vsakemu približanju amsterdamake strokov-ne Internacijonllo. In teh klerikalnih podpornikov je v ekse-kutlvl Ameriške delsvske fedo-rscljo več kot^deu. Fakt ostane ta. da se Ameriška delavska federacija zadnjih šest let ne jnpro sporazumeti a amsterdamsko Intemadjonalp zradl narodno avtonomije pri iavrševanju aklepov amaterdam-ake a t rokov no centrale in g)a-varim* od članov Ameriško delavake federacije, ki bi ae plačevala .v mednarodno blagajno. Medtem ko ao okaekulivni svet Ameriške djp kuja In evolega v M <«h i ko, se |)a «centralizirane organizacije, pridružene Ameriški delavski federaciji, poaamssno pridružuje- jo m< d narodnim centralam atro-kovno organiziranih evropej- akih delavcev. PREDSEDNIK C00LIDQE ZA- . GOVORNIK VISOKE OOUHK Izjave mednarodnih bankirjev niso nanj napravile vtiss. — CooN4ge vidi v visoki colnlnl ohranitev ameriškega živ« Ijenjskegs otandarda. Wadklngton. D. C. — Ko jo zaatopalk Bele hiše prejel ln-formacije, da ao J. P. Morgan in drugI mednarodni bankirji izdali manlfeat proti viaoki o-hram Uiti colnlnl, je Izjavil, da ao mora obdržati vieoka colnlna. Coolldgp vidi v viaoki colnlnl ohranitev ameriškega življen-akega standarda. To njegovem mnenju lahko ovropejak* dežele zniiajo colnlno v avojlh deieleh, kor ae llvljenskl stsndsrdl evro-pejskih detel mslo loefjo drug od drugego. . Zrgovomlk je na to rokel, da sekladnUtvo potrebuje to do-hodke od colnlno, kl eo platuje le od »1,500,000,000; medtem ko je blago, kl ao uvosl vredno pot milljard dolarjov, Ddjo je na-gtaftal, da Je visoks produktiv-noat zaposlenlh dolsvoov pripo-mogla do vlaoklh raesd v Arne-riki V zadnjih daectlh lotih oe Je ta produktlvnoet povllala od 106 odatotkov 1 leeni loduatriji do .117 odatotkov v industrijl ta kavfuk. Stavkekaika tvrAa po- Pristaalüal Mavaa raioaa po krojaikl aaiji uaagal aa vllja« ootfttéa Zapreti je morala svojo tovarno, l'rlatanljênl ker ai dobila delavcev za olav. ,rf>< 1,w epravi-kot na potlačijo krajevne zvasae čete. Zbornica Je včeroj spren-ls s 191 glaeovl proti nedmim dodatek k uotavl, ki določa, da bivši pred/ednlk po štirih letih /opet lahko kandidira. M tem jo odprta pot kandidaturi MvAega ÜÉÉttne- CMy. — "Henry Ford je uvedd petdnevni delovni te-deti in obenem jo^pjžsl mezdo delavcev na pet dnl.w jf dejal WUliem Green, predaednik A-meriške delavske fWd»r»rij... ko je doepd sem. Greea je dobavil, de krejU delovni k n# sme priti na račun delavcev. Pot dni dela mora poti Da se newyorški bankirji dali osem milijonov za propagando v ameriških šoloh v prid ligi na rodov in svet nemu sodišču; da eo del te vsote uporabijo v re-publ Ikonski -natorskl volilni kampeaji v indiani; da je Jim A. Patšen, čiksškl krdj pšenk««, prodoodniks Obregona. ki prispeval fATKHi v Watooom vo-| dvotnno naolndi Callesa, lilnl fon; de oo kuklukoi oblju-bili Watoono pomoč v oedanji kampanji, ako Ivo njihov kandi-da za predalnika pri prihodnjih ppeieodniSklh volitvah ZaeHlovanjo o kuklnksklenor-skih aktivnostih je tudi prineslo no dan Imena Kverette Sender-SO. tejniks predsednika Codid-ga In več članov Cootldgeve ad minisUorij«' K m s r^ddmsn v Iteaedl. Montreal. Que. —r Ems Goldmen. znana anarhiatke, ki je bila pred osmimi leti depOl'Urans v kupijo, ao je to teden pojavila v Kanadi. Prišla if pod tm«"'«" mra. Tolton in pravi, da ao Je poročila z Anglofem tega a ; unijo, (In ne obudi »uma, dajšč«*, ' • i»omor»ki zakon no ixdolu)i> ženako plašče za new- raeteza na prlstanlščne delavce. Waohing Ion, D. C. — Prleta-niščni delavec R. Hevorty Jo pe. nc»ro6iI na ladlji, ko je bil sveženj malomarno opulčen v ladijsko Skladišče. ZapodJen je bil pri International Stovador* yorško stav kolomn<« fiodjetnlke, Nekaj časa je ta prevara držala, di un|Ja je kmalu isvohala, kam romajo plašči, ki ae izdelajo v tej tovarni. Unija jo odredila tokoj vee delavce sa atav« ko Držuhe je nekaj čase Ulja-la atavkokazev, a ko Jih ni mogla d<«blti, Je zaprla tovarno, Zadevo Je Šla od instance do instaure in zdaj je zvezno nsjvllje aodlšfr l azaodljp, da ae ns pd-stanWne dela veo rastoaa pomorski tokon, kadar nakladajo blago na ledje ali z njih. stamen i dela vrl so v Ju oprav IčeUI mornarji. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNpTB LASTNÍNA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ohm oiUmt s* dcftiors Rokopisi ss ss vra*»k>. | EsdtnjMM drftsvs (lMSl I is Iiis m tri meeecei Ckteags IsH IjSS is tri miMÜI, ts m tSSSiUtVo'PJO OMesae) SSJS «S Ists, fSJS ss Cierno SS JO as »sto. SSJS ss »si .'MM * ww as fsSi ksr hss stik s "PROSVETA" -THE ENLIGHTENMENT" Ovfss et tke BWr.es NsttoMl Bsaartt Sodstf. OvmS by tke NstloMl Email t Betš&f Adv«rti*tn* rstss os — —• Uattsd Ststss («MOt IS JS. aad (onim sonatrlss nnacmciit ri.Tr». CbissES) sad i I SH 00 r»«r y«»r -WEMBER of THE FEDERATED PRESS* 3E 1SS Sns r eUspsJ« » pr. (Ss*. »S. IMS) polsf psSMSi, ée wem freiem ámermm potskls asseiaiaa. Posoi iTséfS» SS saun St. , , POSO TÍtO JS (SITBÍMM, M BLODNJE V TAKTIKI DELAVSKEGA GIBANJA SE PONAVLJAJO IN SE VZDRŽUJEJO. i , < " ' ..... V nekdanji monarhistttni Avstriji »ta do fcdnftki-skega socialističnega zbora postali v delavskem gibanju dve struji. Ena se je imenovala radikalna, druga p» smerna. Prva je odklanjala vsako parlamentarno akcijo druga je bila za parlamentarno akcijo. Zborovanje se jfe1 vrlllo leta 1888. Na tem zborovanju je prišlo do združe-glede taktike. Storjen je bil zaključek, da ae osvoji len tarna akcija, in temu zaključku je bil dodan tok: "Ne" ds bi se udajafl glade vrednosti pšHamen-kakšni prevari, zahtevamo splošno volilno pra-fko." Ta stavek pove jasno in določno, kaj so zastopniki delavstva pričakovali od parlamentarizma. Sprejeli so zahtevo splošne in enake volilne pravice, toda povdarili so, da se ne vdajajo nobeni prevari glede vrednosti parla Zastopniki delavstva so s temi besedami jasno izjavili, ko pribore splošno volilno pravo, da še nifco strmo- £vili kapitalističnega načina blagovne produkcije in ribucije z.vsemi njegovimi privezki, ampak da bo trebi še veliko let boja in poduka med ljudskimi masami, da se odpravi kapitalistični način blagovne produkcije in di« stribudj0| Avstrijsko delavstvo je vedelo, da si mora najpsej priboriti sredstva, da pribori nadaljnih paavic za delav gtvo. Avstrijski parlament je bil parlament privilegijev. V njem so bili zastopani vsi stanovi lastuječega razreda, itatopnikov delavskega razreda pa ni bilo v njem. Vstop v ta parlament si je znalo delavstvo izvojevati, in ko je bilo v njem, ni priborilo ie Več pravic za delavstvo, ampak njegovi zastopniki to demonstrirali sa ves program delavstva in sicer na mestu, kjer se je slifiaf glas po vsej driavi Ako bi si delavstvo v nekdanji monarhistični Avstriji na priborilo vstopa v parlament, kaj bi se zgodilo? Parlament bi ostal zbor privilegiranih stanov in reakcija bi svoje predpravice še bolj razširila in pojačala. Ko so delavski zastopniki prvikrat vstopili v parlament, niso rek II, da naj delavci tonile, ampak povedali so odprto, čeprav so delavski zastopniki v parlamentu, postoji še vedno nevarnost, da se reakcija pojača in delavce še bolj pritisne k tlom. Parlament ni samo zbornica, kjer ae shajajo poslanci raznih strank, tla se sprejemajo postave, ampak je tudi vprašanje moči. Kolikor več delavskih zastopnikov pride v parlament, toliko več moči ima delavstvo, kolikor več podpornikov kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije je v postavodajni zbornici, toliko več podpornikov ima kapitalizem. Moč delav stva narašča le tedaj v postijvodajnj zbornici, ako vanjo prihaja vedno več razredno zavednih zastopnikov delavstva.] Popolnoma napačna je misel, da' lahko član postavo-dajne zbornice zagovarja in zastopa obenem pravice la stujočega in delavskega razreda. Kdor zagovarja pravice lastujočega razreda, mora logično zanemarjati delavske pravice. Kdor zagovarja pravice delavskega razreda, ne more zagovarjati zahtev lastujočega razreda. Ce član postavodajne zbornice zagovarja zahteve lastujočega razreda, tedaj zagovarja, da ostanejo na svetu izkoriščevalci in izkoriščani. Blodnja v taktiki delavskega gibanja je, ako se delavstvu priporoča, da naj se ne organizira politično kot rnared. kot je blodnja onih, ki trdijo, da je parlamentarna skcija za nič ifi nepotrebna za delavstvo, in ki pridi gajo delavstvu, da bodo goepodarske izpremembe v človeški druibi prišle kar čez noč in |>oetale trajne. Delavstvo brez bojs ne more ničesar doneči. Kdor v boju zmaguje, mora pojačatl svojo moč. Ce delavstvo ne pošlje svojih zastopnikov v postavodajni tedaj slabi svojo politično moč. pojačuje pa polittčnb moč svojih nasprotnikov. Nasprotniki delavstva ne bodo delavstvu priporočali, da se nej organizira politično kot razred in polije svoje zastopnike v poaUvodsjno zbornico, kjer politična moč nekaj štej«. To )e maumljivo. Kajti mi kopali grob sebi in ne delavstvu. Nasprotniki delavstva so še veseli, če se med delavci pojavijo elementi, ki priporočajo, da na^se delavci ne organizirajo politično kot razred, ker taka priporočila in nauki pojačujejp kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije in delavce vedno bolj pehajo proč od končnega cilja—osvo boditve delavstva iz mezdne sužnosti. UbaMe^lift isfs? ki de bi nasprotniki (Mavstvs priporočali kaj takega, hi sa j -sonc« L. FUcher. AU se Nemčije razoborožuje? Profesor Quidde, dobro poznani nemški pacifist, odgovarja: Da, in tki nekaj Časa pa: NS. "Nemčija je," piše on, "razobo-rožena, kompletno razoborožena za katerokoli evropsko vojno." Toda na drugi strani, "imajo pa politične organifcfecije desničarjev v svoji oblasti vso munici-jo. SIcer te municije niso bogve kakega pomena za zunanji svet, nam pa vseeno delejo velike preglavice in resno nevarnost za notranji mir. So pa tudi resno nevarne naši republiki." Toda Franz Carl Endrez, nek nemšjfci častnik, ki je slutil v turlkl armadi za časa vojne in ki je pisal za "Enciklopedijo Britaaiko" o militaristični strategiji, zahteva zvedeti, "zakaj so Koerfigaberg trdnjavo utrdili ponovno s 53 podpornicami iz betona . . . Močno relnforcirana utrdba KoenigsberR je samo vrednosti za nemški napad skozi poljski koridor." In F. W. Foerstef, neki nemški pacifist, kateri ae bolje počuti varnega, da ¿Ivi v Švici, je izjavil kar naravnost, da kadar je Brenstortf naznanil v Ženevi, da je Nemčija "popolnoma razoborošena," je bil omenjeni nemški diplomat samo glasnik gigantične laži." , Foerster trdi, da ni bilo niti da ni eOdaj v Nemčiji nikakega "dušeslovnega razotoorože vanje." Toda v tem pogledu ni Nemčije prsv nič drugačnja kot katerekoli druge evropske države. Novo ime'za alijanco je "neutralna pogodba", in dirka za razoroMtev se nadaljnje In Je ssdaj postaja ta dirka Ce nekaka kronična menija. "Kdaj bomo Imeli drugo vojno?" To je vpra&snje, ki se ga sliši vsepo-frod v Evropi. In to^kljub temu, de niso velesile še sedaj popolnoma prebolele svinje morije in akoravno še niso zadostno opremljene z novo iznajdenim orožjem za prihodnjo vojno, ee sedaj nahajamo' in korakamo vojni nasproti tako slepo in posredno, kakor v prvem desetletju tega stoletja. Iz naslednjega lahko vidimo, kako je stanje nemške stalne armade kot nam pripoveduje Foerster: Nemški vodilni generali vedo, da se njihova vojaška priprav Ijanja vrše z gotovostjo po načinu novih zahtev. Pa tndi prav dobro vedo, da Je mnogo detel ne evropskem kontinentu, ki so zadaj za nemškimi napravami, ki so le nikdsr niso rszorošile, ampak so se samo prilagodile novim zahtevam, novim napravam. Nemčija ima danes najboljšo armado nenavadno dobro treniranih vojakov (čas za voz-banje je določil Reičhwehr dvanajst let). To ee da primirjati i fašistično mllitartetlčno maši-no tako, da je nemška veliko bolje organizirana, ki lahko pritegne nemško ljudstvo takoj v nove metode, ki se jim tako prl-lagode.' > Veliko teh izvajanj je dobiti v detajl i ranem pregledu nemške drftavne organizacije, ki ga Jo isdala nemška liga o pravi cah človeka. So pa tudi drugi oemžki generali, ki pravijo, da Je sedanja nemška armada le močna; nekateri pa trde. de je la še samo "sanoa". kar Je tyla v letu 1914. Toda vel eo pa edini v trditvah, da Je eedanja ar m sds pravi pesne tek armade, ki Je leta 1914 korakala proti Pariš u. Tudi Je vlada vse tako priredila, da ee lahko pokliče v kratkem čaao vee motlvo sa vo|no. Takoj Se lahko dobi bi pnki*« dva milijona rakrutov. M so so Se trenirali pod vlsdnim aadeorstvom aH pa pod nadaor-«toom rasnih eemMtth m U tiari-stičnih organ lose U, ki Jih Je še praeeiAnJe število v Nemčiji. Toda autorJA. ki eo sasMIN to nemAke predvojne ar- made, priznavajo, da aadanja nemška armada bi še nikakor ne Atela in igrala velike vloge v, kakšni veliki evropdkl vojni. Ti zadnji so pač drugačnega mnenja kot Foerster. In skoro bi človek Ml bolj naklonjen njihovim mnenje kot ps Foersterje-vemu. Toda eni trde, da je naj prej potrebno malega razvoja io potem šele velikega, da se zatrt vsako politično opozicijo v Nemčiji/ T^T J Reichwehr, ki je jedro omenjene "sence", je omejeft v ver-sajski pogodbi na armado močno sto tisoč mož. In ta armada šteje več časnikov in pod-časnikov vaake vrste kot pa narednikov. ie pač proti republikanska. To je tudi potrdi) vojni minister Gessier v nekem govoru pred reichatagom. Današnja nemška armada, pravijo nekateri, Je zavetišče in zatočišče ostanka velike pruske predvojne armade. Vsakega mladeniča, ki stopi v armado, preiščejo in izprašajo, kako je njegovo politično naziranje. Urednik berlinskega Tage-blatta je še celo propagiral, da naj se odpravi militaristIČno organizacijo Reichwehr, ker ni prikladna republikanski državi ter naj se nadomesti z milice, ki ne bo imela tako vidnega milita-rističnega značaja. Toda omenjena vojaška naprava je delo varsajske pogodbe. Ta vojaška organizacija je zelo draga in stane državo na leto kot aledi: 1924—<861 milijonov mark 1925 — 410 milijonov mark 1926 — 481 milijonov mark To je še precej, ako te številke primerjamo kaizerjevi armadi, ki je stala pred vojno leta 191$ 984 milijonov mark. Ako je potrebno, da smatrafno sedanjo nemško merico, ki je vredna 60 predvojnih fehigov, tedaj moramo tudi vedeti in smatrati, da je ena petina Nemčije dodeljena zavezniškim državam alf pa je okupirana pO zavezniških armadah in da je Večina Nemčije neutrjene, kot je bila pred vojno. Nek vojni izvedenec je dejal> da že sedaj lahko Nemčija premaga Poljsko, brez da bi ji kdo kaj pomagal in če bi ae velesile ne vtikale v vojno. Pa tidi Je zelo veliko narodnih krožkov Nemčiji, ki bi se smatrali, da K| e to njihov življenski poklic, da ii se kaj takega tudi uresničilo Toda doba, v kateri se bosta tepli samo dve državi, je izgini la za vedno. Bedenja situacija v Evropi je taka, da bi vsak najmanj! nesporazum vrgel vso Evropo v vojno, ker so vsevprek pogodbe, politične in trgovske, spletkarske in uničevalne, med vsemi dršavami. In tudi tedaj ne bodo armade štele veliko, večjem le kot ' pomoč drugim sredstvom. Ali nam ee ni pri povedovalo, da bodo kemični la-l »oratoriji, brezžične postaje zrakoplov, induetrtieina kapar c i te ta in ekonomska odpornost igrali glavno vlogo v prihodnjem bojnem meteftu med narodi Tudi vsaka asvezniškn milita-ristlčns kontrola In vai poskooi da ee razoroži Nemčijo, rte more Nemčiji zabraaltl. da bi se ne mogla pripravljati ,ns poljih, smo jih pravkar ženili. Na ta način bi bilo seveda tod Nemčiji kaj lahko sprejeti razo-roMveni program zaveznikov ker bi nemško ljudstvo prav dobro vedelo. in ekonomeko svobodni. r Lincolnov boj je bi!yuneriški boj. Debeov boj je bil svetoven, ki obstoji povsod, kjer so delav cl in kapitalisti, hlapci in gospodarji. 'VS • » * f MJgf H HAjMflJtni wlK m PBIIIAIIIH Nasprotniki S. N. P. J. so prfkszidi v pravi luči. Chisholm, Minnesota. — Po železnem okrožju Sb ^se vršili kompanijski shodi v prid S. N. J. Takozvani radnikovci so ruvarili proti tem shodom, ko-ikor jim je le dopuščala njih zagrizenost proti S. N. P. J. Posluževali so se vsakovrstnih laži, da bi preprečili shode, a posrečilo se Jim ni, kajti shodi so bili e precej dobro obiskani, posebno na Evelethu je bil shod dobro obiskan. Ti ljudje rujejo proti vsakemu napredku, pa naj bo kjerkoli, tudi v lastni hiši. Ali niso taki ljudje, ki rujejo proti lastnim interesom bolni na umu? Ko jih človek opazuje, ae upravičeno vpraša, če je prav, da so taki ljudje v organizaciji. Nihče se ne more panje zanesti, da ne bi šli np svoje žitno polje in gn pomRndrali, ker tistega se ne zavedajo, če družina ne bo imela žita, tudi oni ne bodo imeli kruha. Taki ljudje niso sposobni biti člani organizacije, ker njih namen je škodovati, zakaj oni tudi ne gredo v organizacijo iz razloga, da jo večajo, temveč da jo pomanjšajo in enkrat uničijo. , Nasprotniki S. N. P. J. hočejo rojake odbiti od organizacije z ni čez glavni odbor. Tu niso ru varili sanjo proti kampanjskim shodom, temveč eo že davno in še vedno Širiti gonjo proti odboru s lažmi, da je nepošten in diktatoraki. Utis hočejo narediti med ljudmi, kakor da jc glavni odbor S. N. P. J. prišel do vodstva'Z nasiljem in nepoštenim diktatorstvom, kakor da bi ei z mečim presekal pot do vodstva. Vsak član 8. N. P. J. pa lahko ve, da je ^il glavni odbor pravilno izvoljen od delega cije, ki jo je članstvo poslalo na konvencijo. Ko eo decemberske seje, so radnikovci ns delu med neizkušenimi člani, da bi volili sa njih kandidate, pa magari če eo samo trije. Na društveni eeji eden predlaga, drugi podpira, tretji pa je kandidat, in v nekaterih slučajih tudi izvoljen, ker neizkušeno članstvo verjame pre-tkanečm. Kaj takega Hi morali preprečiti . Ce članstvo društva samo ne more, pa bl morala preprečiti jednota. Radnikovci delajo na način tudi pri državnih, okral-nih In otfeinskih volitvah. Osi agltirajo za nazadnjake in kle rikalce. V Minneaeti imamc dva kandidata za governerja. John »on a in Chrietonsona. Prvi je kandidat farmarsko-delavskc stranke, ki Je še bU v zvezinem senatu In ee Je pokazal za prlja- Lincoln ima danes spomenike po vsej deželi in njegovo ime se blešči kot na^svetlejža zvezda v riški zgodovini, dasi je bil v bro, ker delavec v Detroitu se ne more pri toliki draginji živeti a plačo, kakoršno mu zdaj pleča Ford SO pet dni. Kaj pa je t6atH»*&40na dan! Teš ko izhaja a tem, kdor ima družino in mora plačevati stanari no. Ce ima svoj dom, pa tudi ni boljše — ako ni še slabše — kajti zelo malo jih je, ki bi imeli plačane domoVe, ter morajo plačevati visoke obroke. Davki tudi zelo rastejo. Kb smo prišli leta 1920 sem, smo plačali $21 davka, lotos bog. Zavzeli smo se, da si postavimo narečni «Joni, kateri je v reenid bolj potreben delavcem: Ta nam bo vsaj koristil, cerkev bi pa nikoli ne. Saj smo se že predobro lahko prepričali, komu koristi cerkev. Cerkev je vedno bila in je nasprotna delavstvu. Se vedno se je izkazala kot trdna podi>ornU!S kapitalizma. Ce Ima kdo kak cent odveč, jaz mislim, da je najboljše, če ga pošlje revežem v stari krrfj; bo storil vetiktf boljše delo, ker v starem kraja je na ti soče ljudi brez streh« in obleke; zima Je pa pred durmi. Predstavljajmo ei trpljenje teh reveže v, ki so vse izgubili. Ce je kak bog, mu bo po mojem mne nju veliko ljubše to delo usmi ljenji kakor pa tisto 88-nad-stropno poslopje, ki gl v njegovo čast postavi verni baeines» v Detroitu. Ce se bo organizi ralo društvo za pobiranje prispevkov tistim revežem, bom tudi Jaz priapevala po svbJI moči. Saj predobro vem, kaka je revščina. Tudi meni Je namreč bog — ki pravijo, da vse prav stori — vzel mater, ko sem je bila nejbolj pogrebna, laz nikoli ne priznam, da bog vse prav stori. Sploh pa Je nesmisel pričkati se radi boga, pekla, nebes in 0O-dobnege. To je vprašanje za Trunka, ne za deievce, ki nimamo nil od"tega. . * Zima trka na vrata in kmalu bo novo leto. Le pri pravima se, delavci, da napravimo račune o velikanskih dohodkih toga leta! Pozdravljam čitatelje Pro-avete. — Katlo Krainz. napadan in končno ubit. Pebs, drugi Lincoln, je padi! —' smrtno zadet o^ mamonske? sile Organiziranega kapitala, ki je starčku v kritičnem momenta zamašila usta. Ni padel poražen. Telo so mu štrli — a kaj je telo ' Pride čas; ko delavci Amerike prevzamejo svojo dedščino. Takrat bo Amerika razumela svojega Debsa in skušala bo popraviti, kar mu je storila hudegn. Medtem so že rojeni drugi, ki bodo nadaljevali delo in boj. Kdor je razumel in ljubi! Debsa, naj prime za njegovo delo. epe telja delavskemu ljudstvu, dru-Vsa Evropa ee oborešuje. ra-1 gl pa je strog klerikalec in pro- člna narodov s večjo hitrostjo In alio kol pa Nemčija. Nobeden nima prtvttagi*a. da bi vrgel kamen na drnfaga. Toda ker so Jo zadnja vojna henéala na minirani nemški armadi In ker h oubsakveotno Nemčija sgutii la svoje meranišpu in pa tudi ker je takosveaa savezniška kontrolna komteijs detekUvov l*regiadala ia pazila, da bi ae v Nemčiji n« iztMovalo naskriV- Najčastnejšo službo opravljajo ameriški pomorščaki. Kada: ne potlačujejo revolucij in «traj-kov v Srednji Ameriki in na bližnjih otokih, takrat čuvsjo doma pošto pred malimi bandi-ti. •• /V, • • • Sla je domača stava . . Rumunska kraljica je le prinesla nekaj dobrega. Duhovnico Ain^ee in newyorško 'fcreskvico' je porinila s prve strani noter med oglase v listih. ; Zdaj mora priti velika mrcina, ki porine še kraljico na notranja strani. Le brez skrbi, nekaj zc pride. F^ - - ♦ • * Slabo upanje. VoHlni dan se približuje in Tone si domišljuje, da dober on bi bil bos«. - Zdaj v ceste svoj vtiks noa. de tega nem je treba! L Dovolj je že gnilobe! Ne maramo še več lenobe! Izbij si misel to iz glave, ti. Tone velike postave, da boss boš na cestah! Elyška krtačs It. 1. t , . .4 t & i > pT- ' « • • ♦ Dobra vest iz Jageelsvije. Cikaška milijonarka ne bo dala roke Božidarju Puriču. Bel grad jp premajhen zs nj^ Skoda, škoda! Jok! ♦ • • hibicijonist — ne prijatelj del tavatva. la ti radnikovci. ki se štejejo sa tako strašansko radikalne. *«Uj agitirajo na nasad nJeSkags Christeaoona. Taks Je njih taktika, ki Jo progiass-Jo. da Je v korist "radnkfcna"., Me ve i, ne verjemite savs* 11 Proč od njih! gamo ^omislite In videli bosta, kaki nmMajaki ao. No dajte ee j tan «speljati V politiki ia se Okla. — Dopis morate podpisati a polnim imenom. drugače p nikakor ne moremo dati v javnost. Svetujemo vam tudi. da kršilca pravil obtošite. — Pozdrav! Marenelte. MleMgaa. — Pismo smo izročili tajništvu S. N. P. J., da zadevo preišče. — Po-zdravt Galmnbia. Utak Deporta-cije Je vedno odvisna od okoliščin ia od dognaaih faktov ter zakonov Vaša stvar nam n» znana, zate ne moremo dati po-jamila. — Pozdrav! Bila je deklica po imenu Jerica. Ko je odrastla, je bila Jem Hodila Je na delo v tovarni »n hranila defaar. Ko je bila stan 35 let, Je še prihranila tri tisočake. Nato ae Je motila. Reki«» Jo svojemu ženinu: 'Trltisot dolarjev imam in U denar zd*J tebi dam." ženin, mlajši od nje. je pa odgovoril: "Oh, dragics, t' kar imej ovoj denar in dem i" kamor hočeš. Ne moram nobene dote. Jas se ženim iz U«* bežni." _ T ^ Zdravniki na tridnevni seji v Chicago, c- Glavni zdravniki, člani društva kliničnih kirurga katerih Je vseh skupsj v Ksna-di in Združenih državah le 45 m od teh le devet v Chieag" zbrali danes na polletnem «bor^ vanju v Chicago, »orovanjs bodo obdriavala v raznih «J-ških bolnišnicah »I w« znanimi zdravniki bodo Maro bratje iz «eekester^ mmSit^' . . _ ■................S. ■AttnuAJTC rrosvíTO! SOBOTA, 23. OKTOBRA. Nova pniitta „ isasostl PV' * —"»» T»tfci t.i.ik JTJ*"'V^ltM! mM «IM) «MiKsa žanrtsa •t»ta 47 M tmm rotpna iMioti j >. i. „ it i^uu UM TieTiiSfií^ , est se glasi, dlje» tean nam s nom prišla v Amarillo. Romunija m boji ameriškega priznanja aovjetake Unij«. Mnenje Btflaona. We*t Orange, N. J, okt._ Daoes je bil aedaminštirideeeti ^ . *?j,tni dan električne žarnice. In Washiiurton, D. C. — Diplo-l? ČUU je Thfm*s Bdlfl°n ■v 01 ..M^hra nMM,Ja^i V« da Je larmca vodila m ie vodi k ili 21. oktobra presenečeni, ko univerzalnemu miru ■je med njimi raaaeela vest, „ ™,ru' f je rumunaka krajfea M**LSSTlJSr^ ni * skala Združene države z na- ,V0*U. 40. na-1 * — ,----- — -«mm vojne. Pravi, da je iznajdba vodila do jiskala ■ jenom, da pridobi ameriško via-.0„iwt . , odobren je defenzivne p£ ™um?v«nja !n ^ ustvarila doli,, med Rumtmijo in »oljsko ^ flko™J- * po-ti sovjetaki Rusiji. To je ba- K ^ ^ ^^ M?** Afcun v biologiji. Draga mvolucija v znanosti se nam napoveduje. Sedaj ima opraviti z biologije; in je v zvezi z ono, ki ae direktno tiče atomske kompliciranosti. Prav kakor se ja povprečen čitatelj moral »oznaniti z elektroni pred že nedavnim čaaom. Uko ae ga ae-daj vabi, da Je seznani In iave, kaj%*e mitokondrija. Mitokondrije je najti v celi-cah in ao aelo podobne bakterijam, katere ggledajo, da ao konč-ne materije, prav kakor'so elek-tfoni končne enote naravne ma-terije. Seveda ta primera ae ne pndaleč je-kot ®ročajo -I 1JIh' ce8ar^lh in družbah. Banes [T^TTÍ 5an6lt,• M XX ® ve* »"«35 kot smol**!*™*™ ** naíminutnj«h r® vlade Jt ° ^ t0 ^ te ii« V™*»*' V E3T*> je poaetila pred-l jn Pwk' ** vkWl 7 Ivan E' Wallin» n* ~ ki » ii M ^ univerzi medicine, ki je v ^ «MveČilh Mlastrij. »>il zadnjih sedem let zaposlen marji priredili sijajno zabavo.! entralna postaja postavljena v Mrl je, je objavil \ znanstveni review Yorku na Pearl streetu. ^i4 "Science" preliminarno izja-Ta postaja je generirala sUo | vo- ki se tiče te znamenite "re< Žarnice. volucijonarne koncepcije eeli- "Od tedaj je je že veliko na- ce " V BVojI iz^vI Pravi: todnllo 1 nritlaii ImvUo na polju elektrike, pa le "Na kratko povedano, so mi, v velilK) 08ttl0 ^ da se ga kro-organizmi združeni z viljiml izvrši na tem polju," je dejal f"°"»ami življenje. V veliko ta-Ijtne priče pobijajo druja dru-1 Edison. "Najbolj je potrebno. kih «lučajih združevanja ae če-w in duhovnici več škodijo | da 4* da farmarjem transmiaij-1sto dagaja, da ae porajajo nove kakor koristijo. Lok Angelea, CaJ. — "Sestra' imn S^mple McjPKerson, par « lica v Angelus tflkplu, Vi, aj je dobrp za njeno čredo, cr so govorile državne pride napovedala svojim vernikom, aeB ske žice, ki jim bo dak elek-1 organske enote potom mikrob- trično silo po zelo nizkih cenah nih invazij. Nekoliko "aimbollč- in ki jo bodo lahko dobili na vsa- nih" mikroorganizmov sili v oe-, ki farmi." w lice, kakor sitt mitokondrija v Iznajditelj je vedno povdarjal «Hce. ^e mitokondrije ao odgo- no. Ob vsaki priliki svojega go- vorne za vsa spaciflto^ delova« voza je omenil, da še mora zni- T**1« t* dokazovanja žati cene električni sili za splo*- nas ie nikakor ne morejo pri- nai j-jt . . , . .. ,no ljudstvo. Tudi vsa njegova v«»ti do kakega zaključka, kot S ^hfo J.^ii ^!']^^ ^ posvečena nižjim ce-U večjem do simbolizma, kakor Vot fnL. nt , ^U™, da bi tako,vsak človek i- -e razvija pri bakterijah in ki br/Ln r !; • meI dobrote 0(1 & neprecenljive^ fundamentalen faktor .pričet- bris čredo naj pridejo poslu- iztajdbe. ka vsega življenje. / orana° natlačena z ovčkami "iz ** 84 « Mi, moramo porabiti dodatek k ngelu« d 8t.ar'je deJ'al PorbčevsJcem z na- našim prenapolnjenim slovarjem Duhovi. JI i ^ «mehom, 4a je v resnici že 135 radi njih- "simbizmov" in vel «voiil nH^J !*i5JUt ,tar- "Povprečen človek," je njihov pomen, ki je bil izkopan pojtojeval Edison, "bi namreč ^ Jezikovnih" pokopališč ln jI TZJ« A kJ potreboval toliko let, da bi delal «™ramo nadomestiti z novim a SrČ h« o* V f 1 f t0,ik0 ur' kot 8em J'az d€lal v duŠimi' rtdi 8Veiih ldej' da jl pastir,co dne 23. junija zju- 84 mh >, b0»0 lahko ohranili. Toda biolo- iJ^ko je prišla pešjz puščave --Lj aig0 ^ in 4 morajo ^ zabavale vae ob- istvo. Neki Francisco Perez. avji pastir, ni vedel,/ kje jej f in kje vzhod. Ne razume ae j |nobeno mero in ne ve, koliko j ja živi v Agua Prteti. Misli, ^ tvr^ Grtnert k Rottschlldl Do sed«j se še prav nič ne ve. ¡^■¿tku Sve urT^T ICo- ki ^ * ^ M ^ ^ko dokazalo PANUI KONČANA. Kempaaija je prispela delavsko organizacije. Waukegan, IU. — Krojaška nizma. ilustracijo razvoja noVih organov, kot v odgovor mikrobičn delavnosti, je dr. Wal!in dal zelo zanimivo izjavo, da je bakterija velike važnosti v razvoju orga- »pinje -] ne bo več pod nadzorstvom uni- in rešilo veliki problem organi je krojaških delavcev in je iz zms, kateri je bil pred par let tega namena v WaukeganQ od-|na tako dramatičen način pred- ne I , - ----* ,r cto V/IIIUU, otavAU je uaj»i« »vn imuni m, da se je z avtom pripe- vprav tri odkar je tvrd- dokaze o tem - i^Hcavo! -"Ne vem, ali ^ odslovila osem delavcev, ki z razpravo o n'K krite s obleke. Portland. Oragaa. j Pet- najstiletni sin Charles Withers je našel truplo svoje mstere v kovečegu pod streho. Truplo je AKIH I RII>R2AN ZARADI ^1'ARJENJA VLAGATE-1 bilo na dnu kovčegs. po vrhu je ,JKV ZA POROTO. pa bila nametana ebleke. Ns truplu ni bilo znamenj sile. ra-zt-n na ledjih. Whltersova se je ločila od svojega soproga CkaHes H. Whitresa, arhiUkU. Whiters je 7s- 1,1 - Veleporota okra-1Udni ^^ v Seat- •¡¡»¡ca e»u ečita. da je ban-J*1'** '»anlie v svojem laat- ^ tnicrena. I^fl^ je obtožila Harry bivšega blagajnika »rotne banke v Hlndaborn, ¡¡J! iofd pride pMi porotni 7* ¡»«»to je bil pridržan —W Dri.rv bogatin v tie, Wash. da tu ' 'al. (/anJ|0 v §vojo prlWo na rob pro- ■^keterl teupani skladi mS^JSSÍÍ ikUdi d is trik tov so bili * '«*u*eoi. d« nimauo "denarja za Itpla-Oljskih v ga-rail. Chicago. — ^ Danes ao našli truplo metodistovskega duhovna I. A. Lew t sa. keUtega ao laka)! že ea teden. Zdrava« je Izjavil, da je bil duhoven mrtev že oal teden. Omenjeni je bil do-ma is Chicaga, Carigrad. 22. okt. — Vae tekoče vode v Vzhodai TracijJ so sa raalile valed silaeps d.-». • » zadnje dai. Vdlko vaei je pod vodo. REVŠČINA OVIRA ZNAN-flTVENIKE V EVROPI, Deear je le sa potrebe, za zaaa-stveaa preiakavanja ga al. Waeklagtofli. D. C. — Dr. Ver-non Kellog, tajnik Narodnega sveta za znanstvene preiskave, ki ima zelo ozke stike $ Herbert ffooverjem, se je vrnil iz Evropa, kjer je prebil poletje. On poroča, ds 4e znanstveno pre-isk/vsnje v Evropi zelo zaeeta lo. ker ni denarja za tako delo Znsnstvenega praiels talnega dele je zelo mila izvrftenags Franciji In Nefačiji daeiramo eta ti dve deželi vod« pred vojno v znanstvenem preMservanju. ed katere?* je Imela Ml Amr rika precej dobička. Kellog priporoča, da adaj Ha ni ni polom in druge nesreče. Letošnje ltto je polno ne sreč. t Na eni atrani se dan ta dnems dogajajo naravne katastrofe, ki uničujejo cela mesta ter pokrajine. Večkratne povod-nji ter velikanska upostošenjs se dogajajo sedaj tu, fedaj tam, Toda poleg teh navadnih nesreč se dOgajojo tudi take, ki se jim qe pravi: vis major,,ampak, kj bi ae dale preprečiti. To so namreč'bančni polomi, ki se v zadnjem času v usta naravnoat s kinematografsko brzino. Meni ae «di, da gre svet h kancu. Vsaj ta gnil kapitalistlČni;8V£t. kot je danes. Kapitalizem je prišel do vrkuaca, pa ne ve več kam Svetovna vojna je učinkovala kot Ti uda povoden j. Mnogim je vzela vse, eelo življenje a nekaterim je dala, ki niso preje nU meli. Ti so začeli Ipekuliiati in ustanavljati nova banke ln druge denarne zavoda, ki »o spočetka nosili silne obvesti, od denarja, ki so ga zaslutili ali pridobili na najkžji aačin. ker sd ga milijoni izgubili. Toda prišel je povojni maček, kl ae izosts, ne*nikoll. Cital aem ie pred voj no: da delavci iacube vedno vojno. To ie pravi: Ako država saMfa, tedaj so delavci bili pre-* magani enkrat. Ako pa država iacubi vojno, tedaj eo delavci premagani trikrat. Mi slovenski delavci pravzaprav «e vemo, v katero kategorijo spadamo, vendar se nam edi, da ee nam še slabše godi, kakor če bi bili trii krat premagani. Toda povrnimo aj k bankam. Te dni so časopisje tu in v feos'«mstvu mnogo tiavi\ bančnimi krshi lnl skmrg se marsikak delavec, Iv to «lili, m skrivnem eeseli, da n Imel v tej ali oni banki aobaoe-j ga denarja, da bi ga bil izgubiti M*j Imamo m dnevnem mdu " ' llavenako banko, ki je bi nekaj flaea zelo ugleden denar ni za V'od, v ksaerem Je — aedaj ¿ujame — mnogo trboveljskih radarjev in mt onih, ki U premog konsumira0e,j Kam Je šel denar? Lahko si mlJ ellma kam j» Jal ( . Usaadsle kZck^, iu, "V * ji. Kapitalizem peč 1 ***** koaa v MaeHaH. U- «TIRI mrla sta Frančiška Arašek, fte- na rudarja. 40 leti _ .„ rvams Gñvtol sls rudarja, ■■IHVPTfMn drugih metod Vbm^mI* htiSii m iS 11 » ir •»»■! OTIVHl I II IU steals pri Krikom. Kakor jav Ijajo It JBtgreba, vprašanje hi-droelelrtrlčne oentrale pri Krškem »e nI rešeae. Švicarska tvrdka "Motor Galun**'*, M «e bavl apeeijalno z gradnjo alela, ličnih central, je zagrebški efc-¿ini ponudita, ékSpdi elek- občla. » oüHjanev diharjav, | ^ceTa^ ©evlee za ponudba. Na Angle-šfcem je 2 mllljonh več Tudi malemu mosteen Wallasey al bila prihranjena i__ žensk In župan Je priftef da spo-znaajs, da js tak prebitek devie eelo nerodna reč. Zate ja poaial mladim Angležem In J* pozval v Wallasey, da si Um sa znanstvena preusavanja, ker eo imele od Evrope dobiček ralj, prodno se bUi priključeni pri centralni l>anki ln namesto, da bi najwvedali ko^kurz. Jih je omenjena banka epmjela. Tako je n. pr. Centralna banka sprejela popolnoma pasivno 'Bauero-banko', ki je Imela nad 18 milijard paalv, to je: okroglo U in pol milijona dinarjev. Pri Centralni banki ao gospodarili iati ljudje, kot pri "Bauernbenki" td. To so razni ^parlzimmljiyl krééaneko-eoeialne stranke, med ajlmi sam deželni glavar dr. Bu-mach la tudi ajegnv namestnik. Ti ljudje ee s deoarjem raznih kmečkih in dragih zadrug na borzi ipekuriiaii, eeveda aa se. Ke je leta lt24 bila na Franco-ekem huda inflaolje, so omenjeni gospodje kupovsli francoska akcije in franke, pri čem so is-gublli ogromne vsoto. V kompaniji so imeli ti patentirani krlst-anl tudi pristne Jude Tako jim e neki prijatelj Jesejae Abel-bach odaeaei aH manj kok » milijardi Nadalje so tudi špeku-rali, da bo edpravljena stanovanjska zaščita la bi torej caae fiišam silno poekočllo. Zato so nakupili mnogo hiš. HocJaJletf ao pa to namero prepr<*i!J In gospoda je zaigrala silne milijard«-. Sedaj mora vas U špas plačati država le ljuiskegs denarja. Taka delajo krvosesi. IJ odet vo pe trpi. Torej avetrij»ke klerikalce preganja iala usoda kekar oziroms izroči tvrdki «a račun ta vsote kalorično oenUmie v Ea-grebe. tvrdka sama pa bo t gradnjo Mdroalektričite centra na raipolsge 00 milijonov ie v. Rak aa odgouer oa ja bil določen de ti. septembra. Na Željo mestne občino je bil | ¡sbsiejo leno, če bo katem dal rok podaljšan, d. se zadev. pmj|kls po' njihovem okuau prTW' , Seveda je bil župaa Ford zgradi tovarna V Splitu» mož in je walleeeyeke tamlee se* IW?B jih je w rava Ford zgraditi tamkaj to- isblro glede kvalitaU in kvaatl-varao sa mentlraaje svojih av- tet», o vsaki pa je pripomnil, da tomc^lev Nameraval je prvot- bo gotovo iiVNtna soproga in no zgraditi tovarno v Urigra-lmati h du, pozneje pa se je odločil za po,|v ni ^ lu .. Split. Delokrog U tovarne ne bo Kn slu ao jeTvLtZJZln. omejen as Jugoslavijo, marv^l i^iter.^ ^t^ beobsegal vM jugovzhodno Ev^tt^t^ S RaabaJalk a*** aa*7i ^ L^» Imn- Kaabajirtk ebaejen na TI lei didatk pred magistratom, edlm- ^ Pi,JKfWU^ . Jih Intaraaentl motrili Ur razbojnik Zejem Muri obsojen 4 * «čml izbirali neveste. Zaro- za vse svoje zločine na 71 let ke se bodo sldepale po velikem Užke ječe^Po zakonu bo odse- plesu, kaUrega se udeleže vsi del samo 20 let. Zejem je bit ob- srečni pari. vtt »L W imajo devie škodnlno ta izgubljene MUttti mvidaU AnMije za 'u^ g" IJIČ, vpok. telegrafist, «i let, ! ,nri4IM™, fii ^ ^ vana Ba/r, vdova powiilnllkega I,>KMIili0<,T iB NEKATE ravnatelja, 34 let; Anton VakejJ nt iJtm NAillOI^A vlničar, 40 let; Matija Rogelj, stroiaški (KHnočnjk, ftO let; Mar-1 Kot je dejal dr. Maaimllfan ko Starbene, trgovski petnfk, Si Kem, kl ie vietuj nagovoril let; Anton Okrogič, železničar,|amorlšM kolegij sa fizično tare- London. — I« Ijejo, da ae bede 1 duštrlje združile j ta združKev vi 2S7 milijonov Mjvedja spojitev aa' do aedaj, Detroit, Amerite*! penoreli sajo, Mb bo imel " iokegt" gosli kralji*« je fte vi pokazalo, h Detroit* da je Um neki ženski "dlolil, da na| •prejmejo In strežejo Mariji, tapen pi Ima edino on prj sti. ker je kot su. On je že vse pravil najboljše njo. Zenefee si «t »oko in prstkriMrte »a stanovanje drugje, o na razpolago kraljJH. . Uke bederre Imajo Ala harja dovolj, »e u detivdi poštene mezde it pfsvfe •NÉÉl erganizarljl Ruatj .New York. ~ Sovjatlu ifnall H D. Andersona, kl na čelu t. M. C. A. vs ganizacij« v Rs «I j i U Um orgini/iial pred | Poročrto previ, da aé vzrok za Izgon, da > organizacija vwÉm «pToUtvu s ideologij« nitma. J Irner Sabri. V je možu tako ugajale, Pridobil al je lep kfW 41 fot; ieslp Hvala M nik tin*n¿ni kontrole v p, let; Karl Pud, rudar, 4Í let; Aiitenlja DabevM, lena tel. karjaéa. 41 letj Marlja SaMi, kuharlea, 71« let ( Alejaija Kav- Élvllja. 40 let; Ivan ebílnakl uMet, M leti l Hafolt, hü dala vea. 4 letat My roa Gregorio, juriet, Ü MH'¿„¿«¿¿^"Z Frene Lokar, driUral uradnik v ««Itanja let). Maejam Zopon/i4L iboga. 7i let, Ivas Ze-rovnik, hlapec. 2S let; iakob Lo-trié, meeU ubagi. «4 let; IflaHr bilMttfWMlBiM^tJi I«t¡, Alojzij Balea. ve>m «vehd. it leí; |Me Poljiak, msitai u-radaik, » k; Fn^Üi. Krea^ lena ž4errii.'a. ja. M Ul in Iva na Sbuelc. žena žoiocniškega u radalka, W let. •pertja, Hl prav saliaetjfvo, da ae Ženske pridno shujžavstl, brst de bf vprašalo zdravnika, kite metoda je zanje najprfklad-jta, da jim ao bo škodovalo ke prično umetno hujéotl Debsfl ljudje ao razdeljeni na frl razrede, tleti, kl eo debeli po naravi, (Isti, ki eo debelf redi ■■■ hrane In neisdoatnefa gibanja in pa (1-etl kl ao debeli redi flasnfVi bo fef/il all kskárjih ebnormslnontl, Je dejal dr. * Kern , Ako je debelost naravna in nonpaina. Udaj je aajboljše, da estaaeU debeli Toda v na-sprotnem pa Je valim In še pa-trelmo, da ss dobeloet^ sko ja lete znamenje Imkega notranjega nereda, odprivl. M be mm fcü Clevnimid, ea tulal aa shem**** javili, da bo v kratkem odpravili geüo, aH tem joda. Otrokam bode jed v atimi raen pOfiolaoms uničile dooat lat b» u Ijene. \ Marquefte, ja daom priznal je umoril dvi(il Ko ju je umoril v Jezero SufilE u r ^a 30B0TA, 28. OKTOBRA/ DEÇA me- Çeiije dnevi, minevajo nad, potekajo leta. Tam v Rusiji rsste naša deca — tuša ruska bodočnost. o njifi prihajajo čudne veeti: , r oktni da še nimajo sob. dve-ktfi ne bodijo, triletni da ne kovomjo. fUstejo brez mleka, brez kru->rez slad kor js, bres if reč ia petje. bajk poslušajo dofodke o postreljenih, o _ o mučenih . . . as oni, ki so starejši, kaj iT sovjetskih časopisih je bilo ljeao: "Oni izmed učen-in učiteljev. ki> prihajajo v le sato, da bi dobiH jesti, ob svoje deleže." ij so prihsjsli zaradi te-, bi kaj Jedli, al.* Stari «istem pouka ivljen, novega pa ni. pred poldrugim bo pobliše s na prvotno sa nekakšen urad-Stanovanj poeebej ni bilo, ampak notranje etopnice ao vezale vseh pet nadstropij v celoto. Ko sem prišla, je bilo okoli de-zetih dopoldne. Dečki različne starosti — od štirih do šestnajstih let, eo s Uk pim in dolgočasnim izrazom se deli na podoknicah. se obešeli na Man Je stopnic ter leno pljuvali doli. Načelnik je bil Estonec; imel je majhen rdečkast nosek inl sentimentalne, višnjeve oči. ( Napravljen je bil po boljše viški modi v frenč (angleška vojaška suknja), na nogah je imel zelo visoke škornje z ostrogami, bil je propasan e širokim, usnja-tim pasom —- skratka, bil je v polni bojni opravi. Sprejel me je z nekakšno bolestno vzradoščenostjo. — SU Ii vkUH naše otroke? Deca je cvet človeštva. — Sem. Kaj pa imajo, oddih Odmor med poukom? — Zakaj mislite to? se je za- priliko pobliše al ogie-savod sa vzgajanje vojaki so gs ustanovili v Ju. js b U obsežen, pribliš-osemsto oseb, in je imel knjišnico." se prišle v "razkošno stečajno tudi knjige itne osebe, ki je bila teta zelo is sebe, sem morala Iti Jea po infor-k "samemu načelniku". I ga zavod, je nova in tgraje- — Pa se mi je adelo, da-ao val tam na stopnicah ... — Nu, dal Naši otroci so svobodni. Pred vsem drugi* jim dajano mošaoet, da se odvadijo rutina atare vzgoje. Ci* tijo naj se kakor solnčni iarld. Ker se je vsa to godilo kmalu po znanem priznanju Trockega val načelnik, pri nas še ni* izdelan nov sistem pouk* a stari ni za nič. Kitam šapa smo rekvirirali šeeteto klavirjev. -L Otrok je cvetka, ki jo je treba gojiti z godbo. Otrok mora pri godbi zaspati in se pri godbi zbuditi ~ Najprej bi jim bilo treba dati žepnih robcev, Adolf Ivano-vič. — še je nenadoma zaslišal glas iz l^otička med omarami. — Kolikokrat sem vam to ie pismeno javila. Otroci ee usekuje-jo kar v zid. Vsaj kakih cunj bi jim dali . . . govorila je usmiljenka a trudnim obrazom in z zateklimi očmi. — Ah, tovarišica! Mar je to glavno — se je mahoma zdrznil načelnik. — Zdaj, ko delajo na oovem sistemu, podrgbnoeti sa-mo motijo. — Ni li slepar? sem nenadoma podvomila. — Mlajši imajo samo po en par parila. Danes jih je 12 o. stalo nagih v postelji. — je nadaljevala usmiljenka. Sentimentalne načelnikove oči aa začele nemirno begati Hotel je nekaj odvrniti, toda v ao-bo je stopil deček — gojenec z zavitkom. Dečko! je vzkliknil načel-obrnivši ee k .njemu — DeČ-1 Kako ai neplaetičen! Boke ■C- Sloper ah Mak? In t», koj sem ugotovila, bedak — Poleg tega, — je nadelJ»jproklkno "z nami delaj o samo bedaki in, morajo oblo padati ob teleeu. A goljufi", sem nahote pomislila: glava mora hiti dvignjena po-... ... notno k solncu in k zvezdam. — Bedak! sem ugotovila na- RI M i Postarte!] V, m. / 4Daye.) je bilo, pri ^uševi, imenovani kjer je pri pregledovanju vojake lulus. je baje aastals nevihte, ia daieven obisk je zakril njegovo aprematvo. In ko se je nebo s, so videli vojaki, da je kraljevi Leedez ki sa kraljem nobenega sledu. Verjeli an senatorjtm, da Je bil Romulus t . vzet, vendar je nekaj šaaa vladal v vrstah vojske mračen In nič dobrsga obeta-JOč molk. Tu šine enemu Izmed očetov, Pro culo Juliju, v glavo srečna misel in rasglaail JÉ» da ae mu Je prikazal Romulus, mu dejal, da je bil vzet v nebesa, postal ho« ln bo odtod W>v*l svoje Rimljane. Govorili ao seveda, áfi so dobri očetje v oni temi, ki je nastala, Romala poeekall in vrgli v Kozji ribnik, tode ljudstvo se Je dršalo prve verzije, ker je bilo v nji nekoliko božanske metafizike, ki je delala in deláia dana najvčje neumnosti v očeh ljudstva rim', v .<-■ '¿ r< Hodim dalje *p teh ulicah in Tfcle bilo polje rodbine zadnjega kralja Tarquín Ua 8uperba Ke eU ga pehni-la Brutus in Collatinua s prestola, ata ee bela, da hi muhasto rtmeko ljudstvo vendarle lahko dhto spet prednoet kraljevski vladi pred pa-tricijsko deepotijo in odprlo vrata isgnianemu rodu Tarquinijevrcf; ig dala ste to kraljevo aoseetvo ljudstvu v plen. Ravno je Wie doba letve, ln ljudatvo as je vrglo ne polje, pa nI vzelo ničesar zase, temveč je koailo in trgalo Mata sa odnašalo ln metalo y libero. Vode J* bilo takrat v raki malo in mnošbia klasja s proetje na koreninah ae je ustavila dalje doli proti Cepitoiiju. na plitvini, kjer je bilo blato, in tako je nastal otočlč. Insuls Tiberine. Kraljevo polje pa ao poavetUi bogu Martu .,. Strogo modema zgodovina zavrača vso kraljoeako dobo, kakor jo bersmo pri Livlju. v vrsto fcejk. Stari gospod sevede pravi v pred govoru prav dobro, da je atarodavnoeti dovoljeno nastanek držav okraeiti In oveličet! z vmešavanjem bošje moči v Človeške zadeve Dobro, e tem Je torej očivldno odstrsnjen Aeneaa. Numitor, Amullus. Rhea »ylvlja — toda zakaj tajiti Romula. Nume Pompillja in dhaje? Najstarejše plamene dokumente eo uničili Getel. ko ao osvojili Rim; poznejši zgodovinarji ao Imeli le tradicijo, katero ao predelavah seveda teadenčno v korist, pouk ln zgled te svoje dal. toda Jedro Je bilo v tej tradiciji. In kdor bere denos pozorno Uvtja, najds to jedro v njem. Torej Romulus, Nume Pom-ptihm^ Tulius Heetjltus, Ancus Marci ua, Ter-qulnlus Priseue, Servios Tulllus In Tsrqulnlu« lom na vrhu. ¿rno drevje Janikula, spomenik >Osribaldija na njem. — vee to je tako slav-liostno tiho, vajm zatopijeno — veličasten konec dneva! Z nekaterih stolpov se glase zvonovi, ljudje aq mehanično odkrivajo, nikakor pa ae ne dajo motiti v govorjenju in geetiku-Isciji. | Čudno res to govorjenje. 2e parkrat se mi zdi, da sta ae dve človeka tu ustavila, da hi si tem temeljiteje povedala svoje mnenje. Bliski Jima švigajo is oči, z rokami si mahata okoli lic in ušee—zdaj — zdaj — gotovo se-Aaša v lepe, potegneta noše in se sprimeta . .. ■ — — Kaj pa le! Naenkrat si streeeta ro- ke, razideta ae in na obrazih jima leži emehljaj znanijo, končanega prijetnega raagovora ... Zarja na nebu ae Je raalila še bolj v širja-vo in daljavo, pobarval^ je tudi oddaljene obla-ke-ovčlce na vthodu, toda že pojema ln bledi. tako hitro narašča, da je tu, de prodno ei se nadjal. Ks zahodu viai kakor nadvlgnjen zastor razcefrani pas oblakov, Ima pa le še barve in ne svetlobe. Svetilke veeelo svetijo aa ulice, pred hišami sede in etoje ljudje in gpvoro. Vehementno, pojoče in glaeno.. Vrnem ee v tiho uličico AHbert. Večerje, pravzaprav koailo ho ob aedmih, natančno ob sedmih, kakor je dejal goepod Mueller. Gospod Mueller je posestnik našega. Aliberta, rojen fivicar in prijazen človek. Sofija Ptltlrovna sedi le v čitalnici zagtob» ljena v Berliner Tageblet. -r Naplaali? — | — Napisali Wie nennt man Briefmarken auf« italienisch? — Francoboll, Praeuleln Anna. — (Sofija Petrovna ee imenuje adaj samo Fraeulein Anna Huber, v soglasje e svojim potnim ltetms.) • Sedam upa Kosilo. Izvrstna hrana. Gospod Mueller «toji v obednicl, nadzira celo dvorano in poetralbo camerierjev, na licih mu leti zadovoljen smehljaj, mane ei zadovoljno roke ln tako ljubetnivo gloda vaakega — kakor hi prooll, naj bomo tudi ml, njegovi goatje, tako zadovoljni kakor on. Z^laisr je dišalo razbijanje ae te po? je Šepnil načelnik nsmilJenki. Nemara bi bilo bolje, da jih spravimo na dvorišče'' ,VČeraj so pretepli ifsmi-tro Voiflviženako, kdo H vodil! Naj prvo je še treba nšprsviti preiskave zaradi današnjih tatvin in krivim prepovedali sprehod. Te tatvine ao postale že neznoene. Načelnik jo je prekinil. — In tako torej imamo zdaj 600 klavirjev ... Te dni bo potrjena nakaznica na poldrugi miUJ# in potem — pred vsem orkester. Deca, to je ovit človeštva, ¿k ' Ko aem odhajale, so majhne aive figure, kakor grozdje visele na ograji »topnlc, me spremlja-le s topo— otožnimi in s sklo-ostriženimi glavami — pljuvali doli p? stopnicah. A zgoraj Je tfovoril bedak poslovilne besede.' — K zvezdam in k solncu! — se je vazlegalo do mene. — K solncu ln k zvezdam! ^Toda varal mf je! Ni se izkazal tedaka, ampak sleparja. Nekaj dni pozneje sem brala v novfeab. da je dobil na roke poldrugi milijon in je z njim izginil, »i gabilo v^čmoči najti. Očivldno je šel naravnost k solncu in k zvezdam. Raote naša ruska deca. Botiffel, gladni, prevarani, okradeoi. Naša temna, strašna, ruska bodočnost. Kdo bo dajal odgovor sanje? In kako bodo oni za Boifjo? • —K PRODA SE | zidana hiša 2xfrsob, s kurjavo in garala. Mesečni dohodek $92.00. ~ ' ite se na 2606 S. Keeler SVOJEGA BRXTA| doma od Litije iz šfc#. , Pred letom v Oak Oreek Colo-proslm, Če kdo ve naj mi to na-ta oglas čltal javi na naslov: Frank O. *Ox 460, Farrell, (Adv.) ¿M Rojaki, tu |f ugodna prilika KLOBASE KRANJSKE KLOBASE napravili gazoline postajo la praeter sa piknike. Prod» m najboljši prootor, ki za jo dobiti mogočo v sredini »*J Chito JoUetom. Priliko so jI tl^l, gs éloveka. ki > epoeoben tržiti a pijačo, obdriavat piknik« ia imoti gsoolto postajo. Zemljo leii ob novi t lakirani eesti "Joliot Eoad," kjer Jo velik automobiloki promet in 1 Uno. Nahaja so ramo lf milj daljavo od oredlite Slovencev y Chieagu. Osem to pol akra somlje, drevesa, fttiri sobos bila, drugo poslopje, ki mori 62x00, ia» veliko . oken ki so lahko vredi sa plooüto. in ie ieet drugih 10x12 malih prostorov, Id * lahko uporabijo poleta se "kamptog, garaža sa automobil to dobra pitna vod na pampo, i Ca katerega vooeli ta obrt, naj so priglasi in ol pride oglodat prootor to kaj jo vrt Imeti mora S7000 gotovega donar js takoj. Drage založim jas na 6% obresti. NI so treba oglašati ako ni mate toliko denarja. Za pojasnila obrnite so na: A HORWAT 339 N. Pniknlde Ave. Chicago, OL, Tal. MaaofMd ZfM r -(Adv.) Zopt-l (Sept poanti» da vam je potekla ta dan. Pónovita po vsi Ameriki cer je žo tis rojakom znano, da so bik saojo klobase isvrstao vsako leto, to lotos pa bodo ie boljio. Denar so vrne onim,. __- Id niso zadovoljni. Uljudno ee pripo- i praVOtasnO, mrovim jekkupila tudi ogledaK M> slučajn«. W oni tem ai žal In ee odkril 1 »HhodeJM)____l+J flLO IN ZAHVALA. prijateljem' Mloetno vest, da eta sa vedno zaspala najina ainčeka HBVRY IN LUDVIK URBANCIC Rojena 18. maja, 1026, umrla aU pa Henry 0. okt., in Ludvik S. okt. t 1. Pogreb ae je dne 7. in 10. oktobra na Noblea-town pokopališče. Prav lipo ae zahvalim? prijateljem in znancem, ki ae nam MU v tolažbo in prečuli s nami ob mrtvaškem odru najinih dragih zinčekov. Poaebno ee zahvalimo botroma mr. in mre. Camael za darovano vence in ta njih požrtvovalnost, ter mr. fn mre. Zupančič in njih hčerki za kraene darovale ven [ oe in Š0|fce cvetijic in enako le-I pa hvala ia venec Mrs. 2eleznik. ¡Lepa hvala voem, ki oo jih opremili na mirodVor In onim, ki ao dali brezplačno svoje sutomo-blle družinam: Stugo. Zeleznik, Zupančič ln Urbea. Draga najina Slnflaka Vama pa šelimo počivajte v miru in lahka bodi vame ameriška žemljica. Zalujo-ostafl: Mary in Anton Ur-nčič/tftariša. Tony Jr., Mary Jr., Frank, Krlatlna, Real, Albin. Alhte in Matilda bratje In *e«trr, vai v Southview, Pa. a --vabila es Tcseüco ht škodo, vidtnico, éssnlke, knjiga koledarje, letaka itd. t slo venskem, hrvatskem, slovaškem. Wftam. mf^nprt», ang- CENE m pojasnila: po Informacijo M p- J- FwilTWllir sne South Lswadab Atmmm, CUago, & ' ? i ' >. - TAM SS DOBE NA -2RLJO TUDI V8A UBTMENA POJASNIL* POVSOD zaloga pernic w vosa vrst pravo p^rnicf, pravilno <>¿1- • in priprevUoae sri A «seri ki. V tere pe- te • ¿.»tercjii tVT.U. bodete vidoTol in i. RT sin/ CO LJUDJE HRANIJO IN SPRAVLJAJO DENAR in nsšs banka šteje med svojimi ulagatelji na tisoče ljudi ktf ao, sli bodo postali vodoés silo v trgovini in lütoW udobnft mm bi vso to kor vsrčnjejo. Tndi Vi lskko pnstmmts eden od njik, sko npattorste, no sedaj najugodnojii ¿as, da pritesto - vlogo I** Vais kraaikia vloga Jo dobrodofls nsjve¿ji KASPAR AMERICAN SVATE BANK