Državni zbor. Dunaj, 26. novembra 1902. Oostilničarji. Cela sreda — 26. november — je veljala gostilničarjem. Imeli so pretekli teden oštirji iz vseh avstnjskih kronovin na Dunaju svoj shod, kjer so se pritoževali radi raznih nedostatkov, ki obtežujejo njihovo obrt. Zahtevali so med drugim, da sme izvrševati le tisti gostilničarsko obrt, ki je za to prestal posebno skušnjo: da se vino, pivo in žganje v zapečatenih steklenicah ne sme prodajati drugod, ampak sarao le po gostilnah itd. Te pritožbe gostilničarjev so pobrali poslanci: MladoCeh Holanski, Vsenemec dr. Eisenkolb in katoliški Čeh dr. Stojan ter vložili tri nuine predloge, s katerimi se je pečala zbornica pretečeno sredo, dne 26. novembra. Pri tej priložnosti so se pritoževali razni poslanci, da se dovoli gostilničarska obrt pogostoma brez vsake potrebe, da je na Skodo oštirjem, da se od njih ne zahteva preskušnja: da bi se v tej zadevi moralo drugače postopati na kmetih, kakor po mestih itd. Trgovinski minister baron Gall je obljubil, da se bo na te pritožbe jemal ozir, kadar pride v razpravo predložena postava zoper pijančevanje. Slednjifi se je sprejel predlog dr. Weisskirchneria, da naj obrtni odsek te tri predloge preiskuje in v Stirih tednih zbornici poroča. Nejasne razmere. Nekaj dni sem so nemski poslanci iz ČeSkega imeli svoja poavetovanja, kaj se naj Cehom ponudi, da zamore državni zbor redno delovati. Kajti zdaj so zavrli Čehi z blizu do 70 nujnimi predlogi kolesa zbornici, da se ne more izkopati iz blata, v katerem tiči. Trdijo, da presvitli vladar sam zahteva, da se mora napraviti kmalu red in mir. Nemci se posvetujejo; a do današnjega dne, torek 2. decerabra, Se niso prišli do nikakega sklepa. K tem nemškim posvetovanjera pa niso pnSli Vsenemci. Ce pa ti ne privolijo, vsi sklepi drugih nemških strank nič ne izdajo. Položaj je torej še zdaj nejasen. Hranilne knjižice. Dae 26. februai ja 1898 |e ukazala vlada, da posojilnice in hranilniee ne smejo brez vladnega dovoljenja izplačevati denarja, vloženega pod tujim imenom Moogotere osebe nočejo vložiti svojih novcev pod svojim lastnim imenom, temveč pod tujim ali tudi izmišljenim naslovom. Poprej so smeli denarni zavodi brez ovire lzplačevati denar, vložen na hranilne knjižice bodisi vložen pod tem ali onim imenom Ta vladni ukaz dela mnogoterim posojilnicam, zlasti na C^škem, velike težave. Mladočeški poslanec dr. Fiedler je vložil torej nujni predlog, v katerera zahteva od vlade, da prekbče ta svoj ukaz. Po dolgi obravnavi se je 27. novembra ta predlog tudi sprejel. Uradniške kavcije se bodo opravile. Tisti uradmki, ki imaju opraviti z denarjem, morajo ob nastopu svoje službe položiti primerno kavcijo ali varSčino v denarju ali v denarni vrednosti. Eaako se morajo zavezati njihove soproge, da poplačajo slučajno oskodbo, katero bi zakrivili njihovi možje. Ker pa te kavcije ne dosegajo svojega namena, predlaga vlada, naj se v prih dnje opu-ste; vložene pa izplačajo v 3 letih. Vlada namreč trdi, da te varščine niso v nikaki razmeri z državnim denarjem, ki ga upravljajo uradmki. Te državne denarne svote so neprimerno visoke. Na dalje pravi vlada, da mora ilak vsak uradnik jamčiti s celim svojim premnženiem za slučajne oškfdbe. V zadnjih 10 letih bi bili morali uradniki pnvmiti državi 1,625.804 K, torej povprek 163 000 K na letn. Iz njihuvih varščin se je pa pnkrilo le 23.828 K, iz drugega premoženja 17 000 K, bhzu 122.000 K pa se sploh ni povrndi), temveč jih je trpela država. Ker se uradniki pri nastopu svoje službe tudi navadno hudo zadolžijo, da zberejo zahtevano varSčino, predlaga vlada, naj se te »zastave« opustijo Tenninska kupčija a žitom na borai. Ta zadeva je našim bralcem znana. Česar so se mnogoteri poslanci bali, ae je zgodilo. Komisija gospodske zbornice, kateri se je izročil sklep poslanske zbornice v pretrea, je ta sklep zavrgla. Brez dvoma ga zavrže tudi goapodska zbornica. Potem pride prvotni sklep gospodske zbornice zopet nazaj v poslansko zbornico. Skoraj gotovo se bo poslanska zbornica morala udati in sprejeti to, kar je že enkrat sklenila gospodska zbormca, naroreč: Vladi se izroči pravica, da prepove šjj*-kulativno kupčijo z ž tom na borzi, naj se za^ne ta kupčija v kateri koli obhki. S cer ie pa zb rnica dunajske žitne borz^ 29. novt-mbra skiemla. da od 1. maja 1903 preneha takšna kuočija. Postava proti prodajalcem po hišah. Kdo ne pozna kupftije od hiše do hiše? Prcdaja se razno blago: robci, gumbe, milo, glavniki ild., rešeti in druga suha roba. So kraji po Kranjskem, Gonškem in Južnem Tirolskem, kjer Ijudje avoje družine preredijo samo z dobičkom od te prodaje. Trgovci ne gledajo radi te trgovine po hišah; to je očividno. Na drugi strani je pa tudi resnično, da se mnogokrat od teh barantačev kupi alabo blago; da žene, hlapci in dekle kupijo marsikaj, kar je nepotrebno in bi ne kupili, ako bi se jim k temu ne ponujala prilika. Zbornica je dne 2. decembra sprejela nujni predlog dr. Plačeka, da se takoj začne obravnava o tem postavnem načrtu, katerega je že davno sklenil obrtni odsek. Postava se vtegne končno sprejeti v tem smislu, da prebivalci onih krajev, ki ne morejo drugače živeti, kakor o tem prodajanju, bodo smeli ae s tem baviti tudi v bodoče. Občine pa bodo dobile pravico, da bodo smele prepovedati tako prodajanje, če se njim dozdeva nepotrebno ali za nje Skodljivo. ,,Slovanska zveza". NaSi kmetje občutijo jako hudo ostroati zdajšnjega vojaškega zakona. Vojaske poatave po drugih državah niso tako ostre, kakor v Avstriji. »Slovanska zveza« (Slovenci, Hrvati, Rusini in katol. Cehi) se je posvetovala o olajSavah, katere naj se podelijo kmetom in obrtnikom v vojaSkih zadevab. Tozadevni predlog se bo vložil v kratkem v poslanski zbornici.