Kmet in mešCan. Od nemčursk" in nemške strani se naSemu listu rado očita, da ustvarjamo nasprotstvo med kmetom in meščanom, celo to moramo slišati, da hujskamo kmeta k sovraštvu proti meščanskemu prebivalstvu. In naši nasprotniki modrujejo: Kmet in meSčan morata živeti v prijateljstvu med seboj, kajti drug sta od drugega odvisna. Kar kmet pridela, odkupi mu meščan. Kmet torej potrebuje meščana, da mu odkupi njegove pridelke, meščan pa potrebuje kmeta, da mu za denar prinaša potrebna živila. Kmet in meščan sta potemtakem drug na drugega navezana. Naš list ni pisan za meščane, ampak za kmetsko ljudstvo. Zato tudi ni njegova naloga, da bi zagovarjal kdaj meščane in njihove koristi. Ampak kot kmetskemu listu je nam prva dolžnost, zagovarjati k m e t s k e koristi in opozarjati na vse, kar bi škodilo ali kar bi moglo škodovati kmetskemu stanu. Zgodi se vsled tega tudi, da moramo včasi nastopiti proti meščanom. Toda tega nikdar ne iz osebnega sovraštva, ampak kadar vidimo, da se zgodi kmetu krivica in da ga je treba braniti pred meščanstvom. NaS namen nikdar ni, vzbujati kaka osebna sovraštva med kmeti in meščani, naš namen tndi ni, delati krivico meščanstvu, ampak naš edini namen je, kmeta vedno in vedno opominjati, naj svojo gospodarsko samostojn o s t brani tudi proti meščanom. Tega pa nihče ne bo mogel tajiti, da gospodarske težnje kmeta in meSčana niso vsporedne, ampak sinasprotne. Kdor si upa kaj takega tajiti, je bebec, ž njim je vsak pameten vazgovor nemogoč. Kmet je prodaialec svojih pndelkov, mešean je kupovalec. In pri trgovini tujih pridelkov je ravno nasprotno. MeSčan je prodajalec, kmet je kupovalec. Kupovalec hoče svoje potrebe nizko nakupiti, prodajalec pa visoko prodati. S tem je nasprotstvo gospodarskih težeoj med kmetom in meščanom samo ob sebi utemeljeno. Če torej mi kmeta vspodbujamo, naj brani svoje gospodarske težnje, s tem ne ustvarjamo nasprotstva med kmetom in meščanom, s tem ne hujskamc proti meščanom, ampak mi storimo le svojč dolžnost kot prijatelji kmeta. In da našega kmeta ne smemo uspavati, ampak ga moramo navduševati k samoobrambi, to nas uči vsakrfanja izkušnja. Mi vidimo, da iz gospodarskei a občevanja med kmetom in meS8anoi~ -' -no korist meščan. L-3 pogtejm življenja. Kmet za kmetom propau«, posebno v okolicah mest, kjer je promet med mestom in deželo največji. In kdo nakupuje propala kmečka posestva? Odgovor: Meščan. Njemu nese torej gospodarsko-trgovsko občevanje s kmetora korist, kmetu pa ne. Kmet pa mora svoje pridelke prodajati kakor meščan hoče. Kdor je kmetski prijatelj, mora to opaziti, a tudi skrbeti, da se ta neenakcst med kmetom in meščanom odpravi. Mi pišemo in delamo v tem smislu. To pa ni hujskanje, ampak to je delo za enakost kmečkega stanu z meščanskim, to je opravičen boj za gospodarsko svobodo in samostojnost naših kme- tov. Kdor pa hoče prikriti naSemu kmetu njegovo razmerje do meSčana, ta ni njegov prijatelj, ampak njegov sovražnik. Ptujski »Štajerc« se nahaja med takimi sovražniki kmeta, kajti on brez prestanka lajna: Kmetje, meščani so vaši prijatelji. Tudi mi nočemo csebnega sovraštva med kmetom in meščanom, vselej pa hočemo, da kmet svojih koristi tudi meSčanom slepo ne proda.