LETO XXII. - številka 70 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka to Tržit — izdaja CP Gorenjski tisk KranJ- — Glavni urednik Igor Janhar 1 0d8°vorni urednik Albin Učakar ti* A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG LJUDSTVA KRANJ, sobota, 13.9. 1969 Cena 59 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. 'anuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Metalurška odločitev Pojutrišnjem — 15. septembra — se bodo slovenski železarji odločili o eni največjih združitev v Sloveniji; o združitvi slovenskih železarn Jesenice, Ravne in Store v združeno podjetje. BiH smo že malce nestrpni ker kljub napovedim in razgovorom ni prišlo že prej do takšne odločitve. Ko pa smo izvedeli za temeljite priprave, analize posameznih ekonomskih in drugih vprašanj, smo se lahko prepričali, da za takšno po-roembno odločitev niso dovolj le površni podatki b» želja po združitvi. Poglejmo torej še enkrat glavne cilje predlagane združitve: L enotna tržna raziskovanja, tako Imenovani marketing, 2. usklajevale proizvodno raziskovalne politike, 3. združevanje in usklajevanje razvojnih dejavnosti, 4. enot no oblikovanje kreditne Politike in skupen nastop Pred bankami i o denarnimi zavodi, 5. združitev In "--popolnitev služb za nabavo surovin In prodajo Proi/vodov 6. skupna Izdelava splošnih samoupravnih aktov ter 7. »ku-nastop pred predstavniškimi organi, banka 1 In združenji. Skratka, m 2L na' bi »•»«*<» "a po"Hi služb vo.r razi!*av, raz S »*>Ktlke kredit medsebojnih 1IU. Mirno torej lahko ugotovi-, da sta pot In nadaljnji razvoj slovenske metalurgije s temi cilji fcačrlann. Priprave za to Pomembno odločitev so LonC-ai-u . P.cs'tle imajo »e-11 i Sani vseh treh slovenjih metalurških kolekii vov. 15. september bo zanje Pomenil preskus, do ko-•ntina mera jim je uspelo s\Hv/aatl prednosti p M* /dln/ilvv. Pojut dan bo torej pomei... ~-slovansko metalurgijo zavestno odločitev, kako naj bl se ta razvijala v prihod nje. redla Uaji nil za A. / Mleko dražje? Kranj, 9. septembra — Dopoldne se je sestal svet za turizem in blagovni promet pri kranjski občinski skupščini in obravnaval predlog Kmetijsko živilskega kombinata Kranj o povišanju maloprodajne cene za mleko. Kmetijsko živilski kombinat Kranj je predlagal povišanje maloprodajne cene že aprila letos. Vendar je svet takrat predlog zavrnil. Julija pa je KŽK Kranj ponovno zahteval podražitev mleka in predložil še nekatere dodatne podatke k prvi obrazložitvi. Povišanje cene je utemeljil s povišanjem odkupnih cen za mleko s povečanjem predelovalnih stroškov in povečanimi stroški zaradi pakiranja mleka. Obrat Mlekarna je namreč delno že prešel iz polnjenja mleka v steklenice na polnjenje v plastične vrečke. Predvideno pa je, da bodo še letos polnjenje mleka v steklenice v celoti opustili. Svet /a turizem in blagovni promet je danes predlog KŽK Kranj, da se cena mleka poveča za deset starih dinarjev sprejel z utemeljitvijo, da KŽK - obrat Mlekarna 5 starih dinarjev odstopi kmetijskim zadrugam za ureditev /hiralnic za mleko s preostalimi 5 dinarji pa naj Vabimo naročnike Glasa, ki bi želeli žrebati naše naročnike, da nam pošljejo svoj naslov do 24. septembra. Prednost bodo imeli dolgoletni naročniki. mešankakav' E K S T R A VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA bi v mlekarni izvedli modernizacijo, da bi v prihodnje lahko mleko pakirali v plastične vrečke. O predlogu bosta razpravljala še oba zbora občinske skupščine. Ce bosta osvojila predlog KŽK Kranj in stališče sveta, bo maloprodajna cena za mleko v prihodnje v literskih steklenicah oziroma plastičnih vrečkah 150 oziroma polliterskih steklenicah in plastičnih vrečkah 80 starih dinarjev. A. 2. KRANJ ZA VAS SMO PRIPRAVILI po znižanih cenah! % TVID ZA PLAŠČE IN KOSTIME po 44 % nižjih cenah in % MOŠKE SRAJCE po 40 % nižjih cenah. Zgoraj navedeno kvalitetno blago lahko kupite v TRGOVINI TEKSTIL — Kranj, Prešernova 5. OBIŠČITE NAŠO BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO V osmih mesecih na Gorenjskem 25 žrtev prometa Motorno vozilo na štiri sekunde — Zagate na mejnih prehodih Po podatkih Uprave javne varnosti v Kranju se je od januarja do konca avgusta pripetilo na gorenjskih cestah 1142 prometnih nesreč, kar je za 103 več kot lani. Težjih nesreč je bilo nekoliko manj, močno pa je poraslo število lažjih. Kljub temu pa statistika odkriva strahoten porast števila mrtvih. Lani se je v osmih mesecih smrtno ponesrečilo U udeležencev prometa, letos pa že 25. Med 440 ranjenimi je bilo največ voznikov motornih vozil in njihovih sopotnikov presenetljivo visok pa je tudi dele/, pešcev, saj je bilo lažje in težje ranjenih 84 mrtvih pa celo 11. Promet na gorenjskih prometnih žilah se je letos spet močno povečal. Pri štetju 5. avgusta, je Cestno podjetje naštelo na križišču pri savskem mostu v Kranju skoraj 20 tisoč vozil, kar je za četrtino več kot istega dne lani. Ce bi bil promet enakomerno razporejen ponoči in |M>dnevi, bi zabeležili motorno vozilo vsake .štiri sekunde. Ker je podnevi neprimerno gostejši, Je bil razmak med vozili še dvakrat aH trikrat manjši. To pa je gotovo že izredno nad normalno propustnostjo te ceste. Zaradi skoraj nepretrganih kolon na cesti I. reda so morali prometni miličniki med poletno sezono zelo pogosto urejati promet na več križiščih, ker bi sicer vozniki z neprednostnlh smeri sploh ne mogli na to cesto. Bolj kot v prejšnjih letih so uporab Ijall tudi pravico, da lahko i/ključijo iz prometa prepo časna vozila na čelu kolon. Na prometni milici so prepričani, da prometa na zvezni cesti sploh ne bi mogli več obvladati, če ne bi že pred leti odstranili z nje ves počasen promet. Čeprav je glavna turistična sezona mimo se tudi za prihodnje obetajo na Gorenjskem velike prometne težave. Gre predvsem za dneve ob koncu tedna, zlasti pa za nedeljske popoldneve, ko se izletniki vračajo z Gorenjske proti Ljubljani. Po dosedanjih izkušnjah sodeč bo za- radi strnjenih kolon čutiti delovanje semaforjev v Ljubljani tudi do 20 kilometrov daleč. Posebno pereča pa je na Gorenjskem tudi propustnost mejnih prehodov. V osmih) mesecih je na cestnih mejnih prehodih na tem področju prešlo mejo 6 milijonov 400 tisoč potnikov, kar je (Nadalj. na 24. str.) Seminar za sindikalna vodstva Pred delovnimi konferencami sindikalnih organizacij v kranjski občini bo občinski sindikalni svet tudi letos pripravil za sindikalna vodstva tridnevni seminar. Seminar bo prihodnji teden v si odo, četrtek in petek v Preddvoru. Na njem bodo obravnavali statut slovenskih Sindikatov, (naloge sindikal nih organizacij prod delovnimi konferencami in nekatere aktualne naloge oziroma priprave na občni zbor občinskega sindikalnoga sveta, ki bo v prvi polovici decembra. Na seminarju bodo predavali predstavniki republiškega in občinskega sindikalnega sveta ter nekaterih večjih sindikalnih organizacij v občini. Namen seminarja je, da bi poživili delo sindikalnih organizacij na začetku jesen-sko-zimske sezone. Na seminar so povabili prodstaviniike vodstev iz vseh 114 sindikalnih organizacij v občini. A. t. Kranjski politični aktiv o aktualnih problemih V četrtek popoldne je bil sestanek političnega aktiva kranjske občine. Udeležili so se g,i vodilni komunisti druž-bonopol i ličnih organizacij in podjetij kranjska občine ter poslanci. Na seji so obravnavali aktualna idejna in poli tična vprašanja v Sloveniji po 16. seji izvršnega biroja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije, o katerih so razpravljali na razširjeni seji sekretariata CK ZKS avgusta letos. Tako so se tudi kranjski komunisti vključili v razpravo pred bližnjo sejo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, na kateri bodo razpravljali in sprejeli sklepe o tekočih ekonomskih, političnih in idejnih problemih v Slovoniji. Na sestanku političnega aktiva so se dogovorili, da bodo podobne* razprave pripravili tudi med komunisti v občini. A. 2. MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 °/o obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, če varčujete najmanj za dobo dveh let. Seja UOGTZ Proti črnini prenočitvam Nezadovoljstvo z investicijsko politiko Kranj, 11. septembra — Upravni odbor Gorenjske turistične zveze je danes dopoldne razpravljal o turističnem prometu v prvih letošnjih sedmih mesecih in ugotovil, da se je število gostov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 21 odstotkov, število prenočitev pa za nekaj manj kot 17 odstotkov. Ob tem so člani odbora posebno opozorili na pereče pomanjkljivosti zaradi vse; večjega razmaha tako imenovanih črnih nočitev pri zasebnikih. Le-ti imajo sklenjene dogovore s skupnimi recepcijami, vendar često sprejemajo goste sami, brez njihove vednosti in tudi ne oddvajajo turistične takse. Člani upravnega odbora so menili, da je zadnji čas da tudi v na!",? republiki (po zgledu sosednje Hrvatske) dobimo ustrezne zakonske predpise, ki bi ta vprašanja temeljiteje urejali. Zavzemali so se tudi za uvedbo turistične inšpekcije. Pri tej nepravilnosti namreč ne gre le za to, da si posamezniki prilaščajo denar, ki pripada družbi, ampak tudi za negativne posledice, ki jih neposredno občutijo turisti. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da Jih recepcije usmerjajo v sobe, ki so po njihovih evidencah prazne, v resnici pa so že oddane. Gost si v takih primerih ne more misliti drugega, kot da je pri nas na tem področju velik nered, v to mišljenje pa ga kasneje navaja tudi plačilo, ki se pri zasebnikih s sobami istih kategorij in v istih krajih večkrat zelo razlikuje. Gorenjska turistična zveza je že lani opozarjala, da bi republiški organi morali poseči na to področje z energič-nejšlmi ukrepi. Ker so bili njeni napori zaman, bo to storila ponovno. Pri tem pa se seveda zaveda tudi nujnosti zboljšanja dela samih recepcij, saj te ne store vedno dovolj za to, da bi bile zasebne sobe oddane. Posebno pozornost udeležencev seje pa je povzročila neuradna novica da namerava Ljubljanska kreditna banka s 160 milijoni dinarjev kreditirati gradnjo hotelov na južnem Jadranu. Navzoči so sprejeli to vest z velikim nezadovoljstvom, ker so hkrati ugotavljali da ni pra-veja zanimanja za kreditiranje gospodarsko upravičenih in za nadaljnji razvoj nujno potrebnih osnovnih in dopolnilnih turističili objektov na Gorenjskem in tudi drugod po Sloveniji. Upravni odbor GTZ bo zato izrekel pobudo za širši razgovor predstavnikov turističnega gospodarstva s predstavniki banke, na katerem naj bi prvi obrazlošill svoje razvojne programe, drugi pa svoje možnosti rn stališča, ki Jih vodijo pri usmerjanju kreditov. M. S. Mladina je počastila obfetnieo V torek, 9. septembra, je bila na Lipniški planini na Jelovici spominska -svečanost v počastitev' 27. obletnice, ko je tam v ostrem kratkom in neenakem boju padlo 25 borcev jolovške čete in štaba grupe odredov na čelu s komandantom Jožetom Gregorčičem. Tokrat je bilo ze tretje leto, ko je jeseniška in radov V pod je t ju KAMNOSESTVO KRANJ LAHKO NABAVITE nagrobne spomenike po izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 x 50, okenske police in stopnice iz marmorja In umetnega kamna. Opravljamo tudi razne storitve ter oblagamo stone in tla z domačimi in inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugodnih cenah. Ijiška šolska mladina množično počastila obletnico. Najprej so se padlim borcem Jelovice poklonili pred spomenikom v Radovljici, kjer je bil kratek program. Osem avtobusov je zatem k tonilo na Jelovico. Na kraju omenjenega tragičnega dogodka je mladini govoril oden izmed pre/.i\e!ih borcev te bitke Ivan Smitek. Ko je omenil pomen partizanskega boja in upora celotnega naroda ter opisal dogodek tistega jutra pred 27. leti, je omenil današnje naloge mladine. Komisija za štipendije In posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol Ponovno razpisuje štipendije za šolsko leto 196970 in sicer: — na filozofski fakulteti za študij pedagogike — slovenščine oziroma slovenščine — pedagogike (1); — na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za študij matematike — fizike ali fizike — matematike (4); — na pedagoški akademiji za študij tehnične vzgoje — fizike (2); — na pedagoški akademiji za študij glasbene vzgoje (2); — na pedagoški akademiji za študij ortopedago-gike za duševno prizadete otroke (2); — na šoli za medicinske sestre za pediatrično smer (2). Prošnja za podelitev štipendije mora biti pismena. Prošnji je treba priložiti podroben življenjepis, izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, potrdilo o vpisu na šolo Oz. fakulteto, zadnje spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o povprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih 6 mesecih. V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študenti z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši ter otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. Prošnjo, kolkovano z 2,00 din, naj prosilci pošljejo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj — komisija za štipendije in posojila — do 25. septembra 1969. Pojasnila v zvezi z razpisom daje referent za štipendije in posojila pri Skupščini občine Kranj — soba št. 67. pritličje — telefon št. 22-621, interna 327. Komisija za štipendije In posojilo pri TIS Kranj Umrl je tlože Berna Na Jesenicah jc umrl 4. septemha v 89. letu starosti 54- letni jeseniški železar in nad 30 letni kapelnik Jeseniških godb na pihala Jože Bernard. Pokojni je bil potomec Ceha Alberta Bernarda, ki jc prišel leta 1839 iz Češke, da bi kot strokovnjak sodeloval pri postavitvi valjarne v Bohinju. Pokojni Jože Bernard Je dobil prvo glasbeno vzgojo pri očetu Nikolaju, ki je ustanovil v Bohinju kovaško godim in vodil pozneje godbo tudi na Jesenicah. Izpopolnjeval se Je tudi sam. Češke strokovnosti in muzi k a! k m v sti ni zatajil. Postal Jc stru rni* garski mojster v Železa . kapelnik tovarniške i« P° ^. je Krekove godbe na ^ ,e cah. Vodil orkestre in koinp«11 Skomponiral je največ »" šev, venčkov in tudi I žalost Ink. Ob smrti skomponiral ftaai }\ ialostinko iJJ v spomin, zase pa Je PraY d os mU . jesc ko skomponiral alosti^ MoJa zadnja pot, ki tB0 J" zaigral pihalni orkester J ^ nlšklh železarjev P*** |nJ|c žalosti. Kako Je bil P°k°J Jc priljubljen In «P«s,oVjU1'pot pokazala njegova /a ^^jsk«* P. u- na pokopališče Dobravo. IIIIIIIIMnillllflllllimilll!IIIIM!IIIIMIflllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHI ZAHTEVAJTE V VAŠI TRGOVINI Graham kruh za sladkorno bolne In prebolevnike ŽITO — DE PEKARNA KRANJ ■itiitiiiiiitBiiiiiiiiiiiitiiiti ittiiitiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiillili iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitilLiitiiiitiiiitiiitiiiif tiiimt' mii iiiiiiiiiiHii» "\ lJuBIJANJLf ,1,111111111111 ......I" BLED • JESENICE KRANJ • RADOVLJICA SKOFJA LOKA • TRZIĆ Predstavljamo vam: Rdeča luč za rečne struge »Največkrat za po rušenje padavin, temveč ovire, ki se mostov na naših vodah ni naberejo ob stebrih. Te ovire "va visoka voda ali obilica — debla, grmičevje — mora- O položaju gospodarstva in uresničevanju reforme Klub gospodarstvenikov iz Kranja bo pripravil v torek, 16. septembra, ob 17. uri pogovor s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovor bo v prostorih kluba v Prešernovi ulici 11 v Kranju. Govorili bodo o zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu, o problemih likvidnosti našega gospodarstva in doslednejšem 'zvajanju ukrepov za uresničitev ciljev gospodarske reforme. Pogovor bosta vodila podpredsednik inž. Valentinčič Jože in tajnik odbora Gospodarske zbornice za gospodarske odnose s tujino tov. Jernej Jan. Vodstvo Kluba gospodarstvenikov vabi gorenjske gospodarstvenike, da ^ udeležijo tega zanimivega pogovora. A. 2. jo odstranjevati krajevne skupnosti, vendar največkrat pozabljajo na svoje dolžnosti. Vedno jih opozarjamo in šele, ko voda odnese kakšen most, pridejo predstavniki krajevne skupnosti k nam ..« Takole se je pred dnevi začel naš pogovor s predstavniki Vodne skupnosti Gorenjske, ki ima svoj sedež v Kranju. Prejšnji teden so si predstavniki Vodne skupnosti z letalom ogledali strugo Save. Po njihovem mnenju je najbolj kritično pri novem blejskem mostu, v Podkorenu pri železniški postaji, pri Gozd-Martuljku, v Podnartu, kjer sta ogrožena nov betonski most, ki povezuje Kropo in Podnart ter cesta nad Posav-cem. Razlogi za kritično stanje ob naših vodah so znani — brežine niso zavarovane in Kmetij »troji. ska zadruga Sloga Je na cesti 1. maja na Hujah odprla novo trgovino s kmetijskimi »Unic rKovina Je bogato založena s traktorji zu nižinske in višinske predele, motornimi ko tudi ^! mo,J"hni aparati, motornimi žagami, siloreznicami, plugi Itd. Za vse stroje imajo tako ima že nizka voda nemoteno delo pri izpodjedanju rečnih bregov. Lani so v vodni skupnosti porabili 5 milijonov dinarjev, po grobih ocenah pa bi samo za najnujnejša zavarovalna dela potrebovali najmanj 10 milijonov dinarjev. Vendar sredstev za sistematično urejanje bregov naših rek redno primanjkuje, zato lahko tista dela, ki jih opravijo, imenujemo »gašenje požara«. Seveda ni problem samo v strugi Save, temveč tudi v Tržiški Bistrici, kjer so ob vsej strugi, z izjemo mostu na gorenjski cesti in v Podbrezju pri igrišču, močne zajede. Predstavniki vodne skupnosti so povedali, da so precej neurejeni tudi lastniški odnosi ob naših vodah in da je drevje in grmičevje največkrat prepuščeno samo sebi. Med večjimi deli, ki jih opravljajo delavci vodne skupnosti, moramo omeniti zavarovanje obrežja Save na Jesenicah, regulacija Kokre in regulacija Save v Savskem logu v Kranju. V načrtu jc še zavarovanje kranjske industrije pred visoko vodo — Iskra, Zvezda, obrat II. Tek s tilindusa, zato bodo razširili ožino in na tem mestu tudi poglobili strugo. Vodna skupnost že dve leti regulira Kokro, medtem ko na Jezerskem urejajo Jezernico. V. G. rezervne dele. _ Foto: F. Pcrdi KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA LOKA sprejme v redno zaposlitev delavca ali delavko za delo v mlekarni. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Poseben pogoj je poskusno delo, ki bo trajalo 1 me sec. Odejo Skofja Loka Tovarna prešitih odej Skofja Loka kot se podjetje uradno imenuje je bila ustanovljena leta 1948. Majhna obrtna delavnica je naglo napredovala in širila proizvodnjo, tako da ima danes že 96 zaposlenih. Računajo, da bo letošnji celotni dohodek prvič dosegel 20 milijonov novih din. Razen obrata v Skofji Loki so pred časom odprli tudi poslovalnico za posebne storitve v Ljubljani, kjer izdelujejo odeje im pregrinjala po naročilu. Tovarna prešitih odej je največje tovrstno slovensko podjetje in drugo po velikosti v Jugoslaviji. Njeni izdelki so znani kot izredno kvalitetni. 60 odstotkov jih prodajo doma, v Sloveniji, ostalo pa gre na Hrvaško, v Dalmacijo in deloma celo v Srbijo. Spričo nagle rasti proizvodnje postajajo sedanji obiati pretesni. Odeja zato na Trati gradi veliko skladišče, ki bo gotovo spomladi leta 1970. Kasneje se namera vajo lotiti gradnje nove tovarne. V načrtu imajo tudi modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, nakup strojev, predvsem pa nabavo naprav za predelavo polnil za odeje, kar bo močno pocenilo izdelke. I.G. Prevelik porast osebnih dohodkov Ob letošnjem velikem vzponu našega gospodai .tva v/h,|i.« oajvei pozornosti preveliko povečanje osebnih 2**odkov m hitra večanje cen tei življenjskih stro skov. Ošabni dohodki letos naraščajo hitreje k<>t dvig produktivnosti In tudi bolj, kot |e bilo predvideno °ctno razvojnih možnosti nas,- republike Produkth ",,s' i' večja za 11 odstotkov osebni dohodki pa so Sr l»»ve« ali za IS odstotkov pravilu .. Skiatka, če se ravnamo po , da naj bo višina osebnih dohodkov odvisna od dohodk('-Vn°S,i' P°,cm >° 's povišanje osebnih Do vov preveliko. lansko 1,1 "M'm,i dohodki za 140 dinarjev nad v ne*. VIS1.110 Povečanje v gospodarstvu je večje kol 8osno«|SP . a,stvu v gospodarstvu 15,3 odstotka, v ne so \ " P 1 i V'< od itotka Po podrt jih dejs najnižjiSUIS,VU OSlhm dohodki najvišji v trgovini, 1123 dir h ' k""h| republiškim poprečjem javu,, i"'" "i s" p" :'-'n kulturno se« ialna de po osel ," t 1,1 drfavne tlužbe Po panogah so nje mis i "l""lklh IM '"v,h UiU mestih projektira 1799 din -,, • (1901) m tbornice — Vicj h«.' j medtem ko zadnja tri mesta na tej lest stvo 1 o?« J° u'ks,''n.i iiidustiija - 842 din, kmetij bo,Jše i„ n m, *radn>c 955 dinarjev. Razlika med naj ----m najslabše plačano panogo jc 1419 dinarjev. titllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiUlitiitiiinit.i iiiillllllllililllilllilllii.. Ze pred zimo lahko nabavite ženske, moške in otroške bunde po globoko znižanih cenah v prodajalnah: ELITA konfekcija TITOV TR(i 7 in NA KLANCU, Vodopivčeva 7 moška dolga bunda 280,00 din znižana cena ženska bunda 240,00 din znižana cena ženska bunda 160,00 din znižana cena otroške bunde vel. 3 do 16 od 49,00 din do 166,00 din 150,00 din 85,70 din 74,00 din Pri nakupu konfekcijskih Izdelkov vam nudimo kredit brez porokov. V trgovini na i a/pol.igo krojač za brezplačna popravila kupljenih obkuil Priporoča se trgovsko podjetje ELITA KRANJ IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllMIlllMIIIIIIIIIIII.....iiiiiimmmiii.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Simpozija o Elanovih alpskih smučeh se je udeležilo 77 trgovcev iz severne Evrope. Mednarodni simpozij o Elanovih alpskih smučeh Tovarna športnega orodja Eian Begunje izvozi zadnja leta v dežele severne Evrope (Norveška, Švedska in Finska) okrog 35 tisoč parov alpskih smuči. Razen tega so prav te dežele največji kupci Elanovih plastičnih čolnov. Ce verno da se je alpsko 6mučanje v teh deželah, kjer je domovina smučarjev tekačev in skakalcev, začelo razvijati šele v zadnjih letih, potem je Elan nedvomno dosegel že lep uspeh na njihovem tržišču. Da bi v prihodnje še bolj zainteresirali prebivalce teh dežel za svoje alpske smuči, so se v Elanu odločili, da pripravijo s sodelovanjem njihovega zastopnika Lcrsa Bengstotna iz Stockholma za nordijske trgovce mednarodni enotedenski simpozij o alp- skem smučanju. Simpozij se je začel minulo soboto v Golf hotelu na Bledu, udeležilo pa se ga je 77 trgovcev iz treh dežel severne Evrope. Razen tega pa je Elan na ta simpozij povabil tudi proizvajalce smučarske opreme: Marker, Hodmenkol. Gar-mont, Uvex im AGV. Nai tom simpoziju so Ela-novi strokovnjaki seznanili nordijske trgovce z izdelavo alpsko smučke, tehničnimi podrobnostmi in jim pokazali proizvodnjo smuči v tovarni. Proizvajalci opreme iz sosednjih dežel pa so jih seznanili s svojimi izdelki. Tako so udeležence poti rob no se/namili, kako naj bi bil opremljen alpski smučar. Razen tega pa so si nordijski trgovci med enotedenskim bivanjem na Bledu ogledali tu- POSREDUJEMO PRODAJO karamboli ranih vozil 1. osebni avto CITROEN BREAK 19 komfort, letnik 1968, prevoženih 8000 km. Začetna cena 24.000 din Ogled vozila možen vsak dan pri mehaniku STE-FETU Matevžu, Trzin 2. TRAKTOR PASOUALI, leto izdelave 1969, še nerabljen Začetna cena 6000 din Ogled vozila možen vsak dan od 8. — 14. ure pri KZK Kranj — mehanična delavnica Šenčur. 3. Osebni avto SIMCA 1300, leto izdelave 1966, prevoženih 83.000 km, Začetna cena 10.000 din <);-K\l vozila je mo/.ii vsak (klovni dan pri ZAVAROVALNICI SAVA PK KRANJ od 7. do 14. me Pismene ponudbe sprejemamo z 10 % kavcijo do i 4Ci 17. septembra 1969, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA KRANJ di nekatere naravne lepote v Sloveniji. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predstavniki Elana, so nam povedali, da je simpozij zelo uspel. Vzbudil pa je precejšnje zanimanje tudi pri nekaterih domačih proizvajale; h smučarske opreme. Tako je pod jet je AJ-mira iz Radovljice pripravilo za udeležbo simpozija modno revijo, na kateri so predstavili svoje izdelke. Im nazadnje morda še grenka pilula ki pa seveda ne zadeva organizatorje simpozija, marveč gostitelja — Golf hotel na Bledu. 77 trgovcev iz severnih dežel nedvomno pomeni reklamo za Bled in Golf hotel v prihodnje. Kaže pa, da gostitelj ni kaj dosti pomislil na morebitne reklamne učinke. Na precejšnje začudenje gostov iz nordijskih dežel je namreč pred dnevi udeležencu simpozija zaračunal liter mleka 1725 starih dinarjev. Morda taksna cena za liter mdoka v hotelu A kategorije niti ni pretirana, vendar pa je naravnost smeš no, da z njo Goli hotel na tako cenen način zbuja neprijetno pozornost pri tolikšni skupini gostov iz severnih deželi A. Zalar PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpisuje ibonma za sezono 1969,70 prešernovo gledališče Vsak abonent bo videl 2 predstavi SNG-Drame iz Ljubljane, 2 predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega, 3 predstave Dramske družine pri Prešernovem gledališču Kranj, ki je prejela letos na festivalu jugoslovanskih amaterjev na Hvaru Zlato plaketo, in 1 predstavo SLG - Celje. Dijaki - abonenti pa bodo videli vse predstave razen Celja, namesto te pa predstavo Mladinskega gledališča iz Ljubljane. SNG DRAMA bo uprizorila VSI ABONMAJI 1. Jean Giraudoux: AMFITRION 38 2. Kozak: LEGENDA O SVETEM CHE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO: VSI ABONMAJI 1. Simon Neil: BOSA V PARKU 2. Albee Edvvard: VRT od tega 3 Labiche-Petan: LJUBLJENI CELIMAR dve deli SLG — CELJE 1. Sartre: ABONMAJI BREZ DIJAŠKEGA NEPOKOPANI MRTVEC PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: VSI ABONMAJI L Levstik-Grun: KASTELKA 2. Plaut: DVOJČKA 3. Max Fritsch: ANDORA MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA: Delo še ni določeno! CENE ABONMAJEV: premierski, kolektivi I. in kolektivi II. so od 60,00 dO 30,00 N din za osem predstav. Dijaški I. in II. za osem predstav 40.lV) do IS.ihi Ni din Vpisovanja ahonentov bo v pisarni gledališča, 'I ||()V trg 6,11. nadstropje, od 15. do 26.9. 1969, vsak dan od 9. do 12. Ure in od 14. do 16. ure. baatskaletsJ abonenti pa imajo od 15. do 20.9. I9W rezervirane stare sedeže. Po tem roku bodo sedeži prt 'dam novim abonentom. Otvoritev že prenovljene dvorane bo okrog 15.10-1969. Priporoča se kolektiv Prešernovega gledališča KranJ Kompas Kranj VAS VABI NA OBISK mednarodnega graškega velesejma Odhod i/. Kranja ob 5.30 zjutui pOvratek okoli 22. ure. Rok prijav do zasedb« prostih mest v avtobusu. OBIŠČITE GARNI Za v$c fafonoacije se obrnite na HOTEL — BLED Kompas — Kranj — Koroška 2; tel. 21-431 GLAS * 5. STRAN SOBOTA, 13. septembra 196° Izsiljevanje ali plat zvona? Zaradi borih 300 tisočakov (starih) se je znašel pred razpadom Vroče! To je edini izraz, s katerim lahko vsaj približno označimo vzdušje v klubskih prostorih TVD Partizana Selca, kjer *° *e minuli ponedeljek zvečer na izredni seji zbrali člani upravnega odbora društva, njihov predsednik Jože Benedičič Ln gostje, sekretar občinskega komiteja ZK Škofja Loka Tone pHajnar, predsednik občinske konference SZDL Janez Tha-r> tajnik občinske zveze za telesno kulturo Franc Kalan in Predsednik proračunske komisije pri ObZTK Skofja Loka ^J30 Križnar. Čeprav je dnevni red obsegal samo eno točko ^ ktošnji proračunski dohodek društva — se je seja vlekla ebele tri ure. Kajti udeleženci so razpravljali o sila bolečem »Prasanju, o vprašanju nadaljnje usode selškega športnega ""»stva, najboljše telesnovzgojne organizacije v občini. jci^*'re^sednik in z njim vred i obljubljeno 1 mliijon 400 ti-UO kluba namreč od- j s°č starih dinarjev. Niti ta *°čno zahtevajo večje dota- J vs<>ta, trdijo člani UO, ne bi c'je, kajti z W>40 N din ko i zadoščala. V društvu namreč J** jim je letošnje leto do- ' ^"»Jcjo tri sekcije: rokomet-delila fih/ir,.!, , i na (o niemh uspehih menda Z km, "** " t0!eS" « treba še posebej govori- Prizad,".T1"0', SC Usodah ti), sankaAka, katere člani jati L n'kakor ne da sha- ^ med najboljšimi v SRS, šnjih ;ka, ki luvz dvoma gospodari po svojih najbodKih močeh, ampak skupščino in svet za finance, saj utegne njun mače-liovski odnos do športa rodi-ti kaj hude posledice. Cez nekaj let morda ne bo skoti t dcsrhli ifl desetih milijonov, izxlanih za odpravljanje mladinskega prestopništva, poro jODOga in brezdelja ui š|x»i! nega mrtvila. I. Guzeli Zavod — Invalidska delavnica Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. skladiščnika GOTOVIH IZDELKOV KONFEKCIJE 2. kvalificiranega šoferja Poleg splošnih pogojev morajo interesenti izpolnjevati še naslednje pogoje: pod tč. 1 KV trgovski pomočnik z najmanj 5 let prakse v trgovinski stroki pod tč. 2 Kvalificirani voznik motornih vozil kategorije C z najmanj dvoletno poklicno prakso z vozilom iste kategorije Pismene ponudbe naj pošljejo interesenti pismeno na upravo Zavoda najkasneje do 29. septembra 1969 Na osnovi določil čl. 43 a TZDR razpisuje Kinematografsko podjetje Kranj prosta delovna mesta z nepolnim delovnim časom 1. kinooperater v kino Krvavec 12 ur tedensko 2. blagajnik kina Krvavec 12 ur tedensko 3. biljeter kina Krvavec, Kamnik in Tržič od 12 do 22 ur tedensko Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. izpit za kinooperaterja ali eno leto prakse Ad 2. osemletka in 6 mesecev prakse 3. nižja izobrazba. Za nedoločen delovni čas pa razpisuje delovna mesta: 1. Kinooperater v kinu Kamnik in Tržič 2. Biljeter čistilec kino Tržič. Pogoji: Ad L izpit za kinooperaterja ali 2 leti prakse Ad 2. osemletka s 6 mesečno prakso. Pismene prijave sprejemamo v roku 15 dni. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ razglaša na osnovi členov 14. in 15. Pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto referenta za zračne TT linije pogoji za sprejem so naslednji: 1. diplomirani inženir elektro fakultete — odd. za šibki tok s 3-letno prakso, 2. inženir elektro fakultete — oddelek za Šibki tok s 5-letno prakso, 3. elektrotehnik — oddelek za šibki tok s 15-Ictno prakso. Rok prijave je 20. september 1969. Nastop službe je mogoč takoj. Stanovanje ni na razpolago. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso pri gradnji in vzdrževanju zračnih tt vodov. Ob razpisu za štipendije Temeljna izobraževalna skupnost štipendira predvsem kadre za pedagoške poklice, ker meni, da je vzgajanje in pomoč na tehničnih šolah študirajoči mladini stvar orgamizacij, ki take kadre potrebujejo. Seveda se TIS pred vsakim razpisom posvetujejo s pedagoško službo, ker ona le najbolje pozna položaj na tem področju. Letos je gorenjska izobraževalna skupnost razpisala 17 štipendij, naknadno pa še štiri. Skupaj enaindvajset,, od teh največ za študij matematike in fizike na fakulteti in pedagoški akademiji na kateri so želeli štipendirati še dva študenta za poklic predavatelja fizike in tehničnega pouka. Razen matematike in fizike je bila teža letošnjega razpisa na redkih, a v učiteljski praksi zelo iskanih skupinah predmetov: pedagogika in slovenščina, čista pedagogika, zgodovina in zemljepis, zgodovina in sociologija ter študij glasbe na pedagoški akademiji. Ker so zahteve otroškega varstva in vse bolj razvejane šolske mreže po strokovnih kadrih iz leta v leto večje, se kljub desetim, v prejšnjih letih podeljenim štipendijam, razpisali še dve za vzgojiteljsko šolo in tri za šolo medicinskih sester — pediatričrfa smer. •Odziv na razpisane štipendije je bil zares klavrn. Le dvanajst prošenj je dobila komisija za štipendije im študijska posojila. In še od teh so trije odpadli zaradi previsokih dohodkov v družini Ln slabega učnega uspeha v že končanih šolah (kandidatova poprečna ocena mara bhi višja od 2,5). Za študij matematike na fakulteti je bilo razpisanih pet štipendij, Jezik ni kar tako Sličen slučaj se je pripetil tudi gasilcem iz Nakla. Podobno se je zgodilo tudi nakeliskim gasilcem (gasilcem iz Naklega). Nekemu izmed nas pa gradivo za zidavo mi odgovarjalo. Nekomu izmed nas pa gradivo za zidavo ni ustrezalo. Hektarski donos je bi.l letos pivce j večji kot lanski. Hektarski pridelek je bil letos precej boljši kot lanski. /a/eljeno pa je, da do na-daljnega počakate na odflO vor. Zaželeno pa je, da za zdaj počakate na odgovor Oglejte si močneje tiskam besede in popravljene stavke zanjo je zaprosil le eden! Dva jo bosta dobila za študij matematike in fizike na pedagoški akademiji, prav tako so podeljene vse štipendije za vzgojiteljice in ena za zgodovino in zemljepis! Ostale ležijo nedotaknjene, brez prosilca in lastnika. Zato se je izobraževalna skupnost odločila za ponoven poskus: ponovljena objava razpisa. Omenimo naj, da bo poprečna štipendija letos znašala 300 dinarjev, najmanjša 230, najvišja pa 390 dinarjev. Pri študijskih posojilih je slika drugačna. Izobraževalna skupnost jih je lani prvič razpisala in naletena na ugoden odmev. Razpisala j:h je 30, podelila pa 34. Prednost pri posojilih imajo dijaki in študentje, ki imajo d^ber učni uspeh, dohodki na družinskega člana pa ne smejo presegati 5000 dinarjev, Letos so to število dvignili na 550 dinarjev. Komisija za štipendije in posojila je bila v težkem položaju: koga črtati, saj bi skoraj vsi prosilci kredit Zasluzili. Definitivno so izločili 10 kandidatov. Pet zaradi slabšega učnega uspeha, enega zaradi visokih dohod kov v družini, štirje pa niso predložili potrebnih dokumentov. 42 jih bo začelo posojilo prejemati takoj, pet pozneje, ker njihovo materialno stanje ni težko. Kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 450 dinarjev, bodo prejemali posojilo v največji možni višini to je 300 dinarjev mesec no, seveda, če so za tolikšno vsoto rudi zaprosili. Kjer pa se dohodek na družinskega člana giblje med 450 in 550 dinarjev, posojilo ne bo preseglo 200 dinarjev mesečno. Zanimivo, da bo dobra pok) vica prosilcev dobivala naj večjo možino vsoto 300 dini] jev. Manj kot 200 dinarje* bo prejemal le eden. Prosil je Za 120 dmai ;e\ mesečno in komisija je njegovi prošnji ugodila Med tistimi, ki bodo letos prejemali posojilo, je izredno malo kmečkih otrok, piv\ la dujejo pa otroci upokojencev in delavcev. Čeprav rezultatov o odzivu na štipendijske razpise delovnih in drugih organizacij nimamo, nam že zapisani nekaj povedo. Ali so naše kritike na račun skopega razpisovanja in dodeljevanja štipendij vedno upravičene? Obstaja še druga možnost. Studijska posojila postajajo za s'udiraločo mladino ugodnejša In Izpodrivajo štipendije. Pri posojilih so pogoji res ugodni. Odličnjaku ni treba vrniti posojila prav dober vrne 20 odstotkov, dober 40, zadosten 60 odstotkov, ne/.< dosten vse. J. Košnjek Minulo sredo, 10. septembra, zvečer so v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju odprli razstavo slik likovnega umetnika Jožeta Tisni karja iz Slovenj Gradca. Otvoritvi je sledil p°" govorni večer o Tisnikarjevem delu. Toto: F. Perdan Eiul&urne vesti TRŽIČ — Danes, v soboto, 13. septembra so v prostorih delavske univerze Tržič odprli zanimivo razstavo LINGUA-PHONE naprav za učenje tujega jezika na domu. Razstavo sta organizirala L1NGUAPHONE INSTITUTE LIMITED iz Londona in ZKF Mladost Zagreb. Linguaphone metodo, svetovno-znan način študija tujih jezikov, imamo zdaj tudi v slovenski priredbi. Tovrstne naprave je moč dobiti za uCenje angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine. Razstava, oa kateri obiskovalcem nazorno demonstrirajo LINGUAPHONE metodo študija, bo odprla od 13. do 15.Septembra med 9. in 17. uro. LJUBLJANA — Po povesi i pravkar umrlega pisatelja Toneta Seliskarja je p sebna ekipa RTV Ljubljana sredi minulega meseca /ae< l.i snemali mladinski televizijski film z. naslovom Bratovščina Sinjega galeba. I kipa trenutno snema v Premanturi pri Puliu. prihodnji teden pa se ho preselila na otok Krk. Vsi zunanji kadri bodo posneti do konca septem bra, ze prve dni oklobia po nameravajo začeti s snemanjem notranjih prhtOrOV, in sicer v ateljejih Viha filma. Televizij ska priredba Bratovščine Sinjega galeba bo obsegala 8 epizod po 30 minut. Za mali ekran je Zgodbo priredil Miloš Mikeln. Režijo so zaupali Francetu št igl icu, ki je tudi napisal scenarij in snemalno knjigo. V glavnih vlogah nastopajo, poleg sedmih dijakov ljubljanskih šol, še Bert Sotlar, Jože Zupan, Jane/ Vrbovec, Jane/. Rohaček, Demeter Bitenc in Brane Ivane Direktor fotografije je /aro Tušar, scenograf Lado Rijavec, kostumogral Saša Pavlic, glasbeno pa bo film opre mil Marjan Vodopivec. Film snemajo v barvah, saj je namenjen izmenjavi, kasncie pa ga nameravajo predvajati tudi na barvni televiziji. Prvo epizodo bomo videli konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. -ig FILM Spored v naslednjem tednu nas po svojih umetniških stremljenjih ne bo preveč obogatil. Na širokem platnu se bo pokazalo sovjetsko delo SKRIVNOST USPEHA. Bale! mi umetnost je v SZ g'^ boko zakoreninjena, zato m nič čudnega, da včasih lil'11* ski ustvarjalci prenesejo na plalno tudi dela baletnih ■kiadaaedjev. Ti filmi pa so največkrat neposredno p<)S'K'" li z odra in ,nas velikokrat pustijo hladne. Seveda bo"10 vali Kadrovska komisija DS VELETRGOVINE ŽIVILA KRANJ objavlja prosto delovno mesto šefa blagovnice v Cerkljah Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoko kvalificirani trgovski delavec — delovne izkušnje za vodenje trgovine Stanovanje po dogovoru! Nastop službe je možen takoj ali |j dogovoru. Prijave za zasedbo delovnega mesta sprejema splošni s. ktoi podjetja do 15. 10. 1969. lahko- tudi sedaj opazo brezhibno predvajanje in vrhunsko tehniko. Po drugi •tranl pa taki filmi ostanejo brez večjega odziva pri dalcih. M UKROČENA ANGELI-KA je za mnoge poslala junakinja prve vrste. Tega *° zavedajo tudi Francozi, k' 80 s^ vrgli aa delo s tako vnemo, da so se filmi o brh»» Angeliki začeli avrščati drug /a drugim. Brez skrbjr Angela se bo tudi sedaj /i'-"1'1 v hudih škripcih in Ik> i"11'1'1 težav na pretek, o naslednji* njenih dogodkih pa h>'"]° zvedeli kasneje Filmski delavci so se potrudili za nU' niorisi u ne u, mike vseh * za dntge umetniške dosc/J^* l>a se niso |m>I>i Span« ; in Italijani so se '<> tili kavbojke ZADNJI OBRA- ČUN / tok o v roki. Nenavadno hraber junak «>'>' '"'^ ubijalsko tol|>0 I« Ob k"^itl} se celo poavi/.ga "a ^"'^j nagrado. Film W P° i.n izdelav, enak s., /e bili na naših P1-' mi nas niso pretresli. Gorenjske šole in šolarji na rešetu Prvega septembra smo. Le še dan, dva, največ teden »anjka do začetka šole. Na seji redakcije staknemo glave in sklenemo, da bo temu dogodku treba posvetiti nekaj stolp- J °*v. Kajti prvi dnevi pouka so vedno nekaj posebnega. Armada osnovnošolčkov zatrpa pločnike in zebre, da šoferji f°*Lta^° ž,včni- Frizerski saloni so polni gimnazijcev. S **žklm srcem se ločujejo od dolgih frizur In puhastih brad, °f grive, ki je dva meseca krasila njihove glave, študentje, »c več brezskrbni in sproščeni, drug za drugim kapljajo k°^°V' Konec Je avtostopa ln klatežkih dni. Večini manjka takšen Izpit, kaj »prekleto zoprnega«, kar bi bilo tjale do srede oktobra dobro opraviti. Skratka, poletnemu brezdelju 0,Je zadnja ura. Stojim torej sredi množice v eni v/.med gorenjskih knjigarn. Saj veslc, obleganje prodajaln s šolskimi potrebščinami jo vedno prvi znanilec prave jeseni, je predhodnica učnega obdobja. Skrbne mamice napenjajo možgane, ho-teč natanko pretehtati, kaj njihov sin ali hčerka najbolj potrebuje in čemu sc lahko brez. Škod- odreče, da hišni proračun ne bo preveč trpel. »Kupi mi lds ,pušco'!« je dvanajst, trinajstletni pobič prosil mater pred menoj. »O, seveda! A misliš, da denar po tkh pobiramo? Lani si dobil novo, pa si jo strgal. Bomo žc doma kaj našli.« Razumel leni njeno nejevoljo. Za kup knjig, /ve/kov in pol, /a se.tila in ravr.ila, ki so ležala na mizi, je morala odriniti lepo Število tisočakov. PosluUl sc.n naprej. Bilo bi zanimivo beležiti vse komentarje In pripombe, vsa Vprašanja, ki so jih rojevali čakajoči. ,Imatc to ln to knjigo? Imate? No končno'. IV. ane.le ščino v.a 7. i a/red? Tudi? Krasno. Kolik o stane? O, jej! Saj ste ponorel.. In še hvalimo, da je lo'a zastonj. b» kaj pa hoče-n, kar zavijte. Vem, mož bo spet gedrnjal. Presneti mulci, kako so dragi! Spravili naj bodo na k.ml. Pomisli, Lojzka (se šepetajo obrne k 'nanki poleg sebe), Ova para novm cevi je* ni kupila včoraj. Ampak strgane m poš-edran^ lante ne pustim y šolo. Ljudje b". začeli govori.,, da jih zanemarjamo. "* Koliko sem dol/.na«' ln tako daljt, in tako da Ijc. Uboge prodajalke, gotovo imajo že vse^a čez gi&vo. K sreči bo naval kmalu minil. Toda dovolj šegavosti, pu knjigarne. Zanimalo stinio kajmLlll u-tiijo v upravah cavami sc srečujejo in ali so za novo ŠoLVo leto dovolj Pripravljeni. NA GIMNAZIJAH ODKLANJAJO PROSTO SObOlO Oavo'ibi prostih sebot Jc bilo zaoojl leta mnogo napisanega, Kaže da so naspro'niKi novosti v večini, kajti peščici slovcnsVih šol dni"-- dnu.,. ' »renskih šol drUj.,. " ze m cl javil, UWL »*<-Jo sled.., R.U1M teJj gimnazije v Kranju profesor Slojan Trošt piavi, da pri njih p:td;i;vni delevni teden odklanjajo tako dijaki kot tudi profesorji. »Prvim ni po godu skrajšanje letnih e. liazvcselj'vo je tudi, da nr.d vp.sanlm' skoraj nI slabih MČenccv, da so malone vsi Končali osemletko z odličnim at piav dobrim uspehom. Prizadevanje zavoda za zap islovanjc, ki se trudi usme .ti ni gimnazije le sposobne. ?o mladino, jc torej že obrodi> sadove,« sem zvedel od prof. I ' osla. Najbolj peicč problem kranjske gim.iazijc so brez dvoma ka i Pi e Ivsem ji pri manjku ji ptotesefjev za ma tematiko, Lani jc ta piedmet poučevalo 5 Judi, letos pa iiii.ii> na voljo le še trojico. Številni rv*pis: so bili zaman, interesentov ni. V prvem in četrtem ! \niku jc uprava Šole zato mora.a ■krčiti pouk matematiki, na eno uro tedensko. »Vsem težavam botrujejo nizki ose mi dohodki, ki so seveda posledica neurejenih maicrialmh razmer. Strokovnjaki nas zapuščajo, saj industrija .i iiiiuii delo bolje plačuje. K sin, ,i> ne vemo, kako bi si pomagali. Stvari se sicer rešujejo, a mnogo prepočasi,-, monu ravnatelj. Škof ielo.-ka gimnazija v primeru s •ra-ij.sko skoraj nima kadr->vskiti problemov. Tudi ta nkai nameravajo ostati pri šestdnevnem učnem tednu. Ra/.togi so podobni kot v Kranju Letos sc je na zavod vpisalo 56 mladino v (lani 41), med katerimi p; še vedno prevladujejo d-iueta (razmerje 2 proti '). »Uvajamo nekatere novosti,« mi je pr po cdoval ravnatelj prol. Lojze Malovrh. »Razen tega, aa smo žc malone v celo i prešli na kabinetni pouk, bomo razširili in popestrili predmet astronomije, ki za zdaj sodi še k fiziki. Po najnovejših vesoljskih podvigih se je zanimanje zanj bržkone močno pevečalo. V načrtu imamo tudi pouk strojepisja. Sedim namreč, da mora dandanes vsak študent znati rokovati z pisalnim strojem. Haz.im! jamo kako bi povečali število strokovnih ekskurzij ■ Letos j" g\nnazija dobila nov fizika'ni pinktikum za vaje iz m.diamke, kalorike in akttJtitte, kmalu pa bo nared specialna učilnra za zgodovino Ce pod em, kai smo zapisali, doslej naredimo črto, vidimo, da so težave, ki tarejo ta ali oni zavod, ulelovni jx>goji, načrti in perspektive, dokaj različni. Z Ji se, da je vse odvisno od podpore občinske skupščine in temeljne izobraževalna skupnosti. Do enakih ugotovit-^v b, verjetno prišli Udi drugo 1. OSNOVNE ŠOLE; KAKO UGODITI STARŠEM? Kako pa OHiovne šole? Kaj nfa 5jc- v zavodih, k.er ctrok dobi najbolj osnovno, najširšo izobrazbo, kjer se puv/imav oblikuje ( lovekova mis;Yost, tisti temelji, na kate'ih sloni vse kasneje p idej' . f no znanje? Obiskal sem šoiO Franceta Prešerna v Kranju Ift škofjeloško šolo Peter Kavčič. Po velikosti, po številu učencev sta približno eni ki: prvo obiskuje 1100 dn-go pa 1122 otrok. »Letos so vs* p ostoti polno zasedeni," je p'ncdai namestnik ravvielj'* osnovne šole Franceta i rešeren Rado Pavlin, »štirje od'.elk prvešolcev štejejo skupaj 123 dečkov in deklic. Z njihi vim {.Ovajanj em na red, na učenje, verjetno ne oo posebnih težav. Odkar predšo skl otroci obiskujejo malo solo, kjer Jih nekako SK.Iallzr.ijo navadijo skupinsk -pa ž!v?riliv prvošolcev narašča. Spričo tega ln zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov — vsi razredi so izkoriščeni do skrajnosti, poslopje postaja pretesno — Je stanje zelo kritično. Upam, da bodo z gradnjo nove stavbe začeli prej kot je predvideno, še preden bo končana šola v Gorenji vasi. Pričakujemo pomoč od rejmbllke, se pravi dolgoročne kredite, ki bi vso zadevo l>ospešlll.« Kako odločilnega pomena so urejene prostorske razmere, !■. >vori tudi študija, ki jo je izdal zavod za prosvetno-pedagoško službo in iz katere razberemo, da jc učni uspeh na osnovnih šolah Trata in Železniki — poslopji sta novi, veliki ter >odoi),io opicm- ljeni — za 2 do 3 odstotke boljši od učnega uspeha v škof j i Loki in Gorenji vasi. Kaže torej_ da z reševanjem problemov okrog pretesnih stavb ne gre odlašati, saj se nam lahko počasnost hudo maščuje. Škofje'.oški primer je dovolj poučen. Žal ni edini. BRUC ZELENI SE PREDSTAVLJA Ne smem pozabiti študentov, sem si rekel oni dan, med zbiranjem gradiva za tale prispevek, in jo ubral na zavod za zaposlovanje. »Podatek o študentih? Ne, mi jih nimamo. In tudi nikjer drugod jih ne boste dobili. Registrirati vse ljudi iz določene občiine, ki študirajo v Ljubljani, Mariboru ali kjerkoli že, je nemogoče. Da, poskušali smo, ampak brez uspeha. Ugotovitve so bile nepopolne,« mi je rekla uslužbenka. Ne bom razlagal vzrokov iin pojasnjeval, kako da nihče ne ve za prave številke. Preveč bi bilo. Raje vam predstavim enega od letošnjih brucov, enega od fantov in deklet, ki bodo čez kak mesec pomladili Ljubljano. To je Ronald Ivič, Ločen, katerega najdaljše in najbolj brezskrbne počitnice v življenju se pravkar iztekajo. Letos je končal gimnazijo in bi rad postal kemijski inženir. »Za študij kemije sem se odločil že pred dvema letoma,« pravi »Boš zmogel?« mi uide. — »No, upam da bom. Malce me je strah, priznam, ampak to nI nič hudega.« »Kaj pa tvoji občutki? Končal si srednjo šolo in postal zrel, kot pravijo temu« »Po pravici rečeno, prav nič drugače se ne počutim. Mislil sem, da bom po maturi gledal na svet z novimi očmi, pa je prav tako kot prej. Prehod Iz osemletke v gimnazijo Je bil zame mnogo večji korak, večja prelomnica v življenju. Kdo ve, zakaj?« »Postajaš študent. Menda veš, kaj te čaka? Nove navade, vedno suhi žepi, čakanje na štipendijo, menza in podobne .očarljivosti'.« »Za precejšen del naštetega bom jaz prikrajšan. Nameravam se namreč voziti. Vsak dan.« Ob slovesu me je zanimalo, kaj meni o .statutu' brucov, o zelem ih ki so ža po tradiciji predmet zbadanja, \r. katerih stare bajte :na vsakem koraku zbijajo srt!e. »štosl okrog novopečenih študentov, Stosi torej, ki čakajo tudi mene, so Čisto lej> običaj. Hec mora biti. čez dve, tri leta se bo tako ali tako vse obrnilo. Vloge bodo zamenjane ln še na misel ml ne pride, da h| svojim naslednikom kaj prizanašal,« |e sokorasli, nasmejani blondi-nec zaključil majino debato ter hvaležno izpraznil svoj kozarček likerja. In ker kot se za študenta spodobi, ni bil likviden, sem plačal zapite k jaz Igor Guzelj ZED;' ZVEZA PROTIFAŠISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE. ČLANSKA IZKAZNICA Kateri pokrajinski organizacij: pripada Član USAOJ - a od Funkcija IZ ---------..... t*, p*. Sekretar £5 * K r 4\ Predsednik ...................^.r^h\iS^&T^ 4% Članska izkaznica Marjana Markoviča 25 let po II. kongresu USAOJ v Drvarju Spomini ne morejo zbledeti Bosamsiko mestece Drvar ne bo nikoli pozabljeno. Ne samo zaradi velikega sovražnikovega desanta in poskusa uničiti štab s tovarišem Titom na če!u_ ampak tudi zaradi mnogih pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki so vplivali na nadaljnji potek in razmah NOB. Eden takšnih je bil II. kongres Ujedinjenog saveza antifašističke omlad ne lugosiav iie(USAOJ) v prvih dneh maja 1944. leta. Želeli smo se pogovoriti z enim od udeležencev kongresa Našli smo Marjana MARKOVIČA, okrožnega javnega tožilca v Ki dri ju. Kot šestnajstletni se je s slovensko delegacijo podal na dolgo in naporno pot. Častno nalogo delegata na kongresu so mu /aiiifei akojevcJ iz Grosupljega. Ob odhodu verjetno ni vedel, kaj vse ga čaka, a vrnil se je polin doživetij, katerih ne bo pozabil. Prav gotovo ne maršala Tita, ki ga je v Drvarju prvič videl, njegovega koščenega obraza ter vzpodbudnih besed namen je mih mladim skojevcem. Na iluti v Drvai je spoznal pra vo tovarištvo, junaštvo in ne-omajnost svojih sovrstnikov. »Slovenska delegacija je odšla na pot 12. aprila 1944. leta iz. takrat že osvobojene Metlike, Štela je 62 mladincev in mladink. Nekateri smo predstavljali skojevske organizacije na terenu, drugi pa organizacije iz partizanskih Delovna skupnost podjetja KINO SORA SKOPJA LOKA razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE — Bil ANt ISTA za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom (2 uri dnevno). Piednost iin.no nezaposleni ali del ivo zaposlcmi delavci. Pogoji: VSI in 3 leta prakse l.ss m 5 let prakse Rok prijave 10 dni. enot. Orožja nismo imeli, ker smo ga pustili borcem v enotah. Za vsak primer smo bili oboroženi le s pištolami in z ročnimi bombami. Spremljali pa so nas štirje dobro oboroženi partizani iz zaščitnega voda pokrajinskega komiteja Skoj. Spominjam se, da je bil odhod izredno slovesen... Pot nas je vodila skozi Diasice, Vivodino in Pribiče, izoginili smo se Karlovcu in prečkali veliko močvirje. Du-gonjička šuma imenovano. Kraji so se vrstili kot na filmskem traku. V Pokup-sikem so nas naložili na kamione im nas peljali do Udbine v Liki. Izkrcali smo se. Spet so nas čakaili dolgi in naporni kilometri hoje. Sreča, da smo srečali mlado, a izredno hrabro im požrtvovalno Ličanko, članico skoja, ki je hodila z nami in kazala pot skoraj 20 ur. Nadalicvali smo sami in dosegli Martin Brod na sotočju Une in Unca. Tu nas je po pomoti začel obstreljevati neki ruski ba-italjun, ki se je takrat že bo ril v okviru partizanskih enot. Slo je po sreči in ži lev ni bilo. Pot se je vlekla, vlekla. Slutili smo, da do Drvarja ni več tako daleč. Srečni smo bili, ko smo zagledali Jela Gašpcršiča, piedstavnika SAOJ. Popeljal nas je proti Drvarju. Ustavili smo m? 10 ali 15 kilometrov pred njim in čakali na začetek kongresa. Vas se je imenovala Bu-buljšci. Ustaši so že poleti 1941. leta poklali vse prebivalstvo fcn Še tri leta pozneje miki v id< li s 11 ahotnc posle dk e. 30. api Ha smo odrinili proti Drvarju, našemu dolgo pričakovanemu cilju nasproti...« KONGRES SE JE ZAČEL »V noči od 30. aprila na prvi maj sc jc začel kongres. Delegati so se zbrali v prenovljeni hali lesne industrije, kjei so pied vojno izdelovali železniške pragove. Ce se prav spomnim, je manjkala le makedonska delegacija, ki /aiaili borb na Kosovu ni mogla priti v Divar. Zasedali smo do zgodnjih jutranjih ur. Prvič v svojem življenju sem videl maršala Tita. Kakor iz kamna izklesan in resen je bil njegov obraz. Oblečen je bil v marsalsko uniformo. Njegove besede so bile velika zahvala mladini za njen prispevek v NOB in spodbuda za prihodnost. Med govorom smo ga večkrat z burnim aplavzom in vzkli kan jem prekinili. Ze takrat je poudarjal pomembnost bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Pozdravila sta nas tudi Moša P:jade in Rodoljub Colakovič ter vodje zavezniških imsi j pri \ i hov nem štabu. V imenu slovenske mladine je govoril Milja Vošnjak, na govorniški oder pa sta se povzpela tudi Stane Kavčič in Rato Dugonjie. Kongres je bil končan ponoči med 2. in 3. majem. Bili smo ohrabreni. Slišali smo za mnoga, skoraj neverjetna junaštva skojevcev, zvedeli za mladinske brigade, ki so pomagale pri žetvi v dolini Drine in za množično vklju-Sevanje mladine v NOB.« OCI SO SE NAM OROSILE »Do Udbine smo se vračali po isti poti. Ker pa je bila takrat sovražnikova ofenziva, smo morali pot spremeniti. Umaknili smo se na planoto Plješevico. V borni koči smo našli okrog 200 starčkov, otrok in nekaj mladink, ki so se umaknili pred ustaši. Šest dini smo bili pri njih, brez hrane, brez koščka kruha. Samo odpočili smo se. Sesti dan zjutraj smo krenili. Po dveh urah hoje sta pritekli za nami dve deklici. Povedali sta. da so ustaši kmalu po našem odhodu poklali v sc prebivalce borne koče na PI ješrvici! Nadaljevali smo pot. Pred Slunjem smo prišli v neko vas, kjer so nas odborniki narodnoosvobodilnih odborov razdelili po posameznih hišah. Skupno s tremi tovariši sem bil dodeljen v neko hišo, kjer je prebivala mati s tremi otroki. Bili smo veseli,' sajj smo imeli po sedmih' dneh hoje spet streho nad glavo. Takoj, ko so nas otro-; ci zagledali, šo začeli neznansko jokati. Nismo vedeli zakaj. Kmalu nam je bilo jasno. V vasi je narodnoosvobodilni odbor samo enkrat na dan delil hrano, in še ta je bila borna. Ko jo je mati tisti dan prinesla, so otroci spet začeli jokatirMati jim je govorila: Deca, nemojte da plačete, prvo mora naša vojska da jede, a vi.čete sačekati do sutra! Oči so se nam orosile. Zajeli smo le nekaj žlic. Bile so najbolj trpke v mojem življenju. Po-zineje smo izvedeli, da so ustaši očeta teh otrok obesili na strešni žleb domače hiše. Mati ga je morala sneti in pokopati pod hišni prag..-* BREZMEJNA ŽELJA PO SLOVENIJI »Vivodina. Zagledali smo belokranjske griče in postali neizmerno veseli, čeprav do kraja iamučeni, nam je postal korak lažji, hitrejši in trdnejši. Z zastavo in pesmijo smo vkorakali v svobodno Metliko. Bil je 6. (unij 1944. leta. Za nami je bilo 800 prehojenih kilometrov. A kaj to! V sebi smo nosili veliko važnega, pomembnega, enkratnega. Vrnitev med svoje p"" jatclje in suborce ie bila lahka in težko pričakovana!« Po pripovedovanju zapisal J. Košnje k ZcvVO napoveduje izid knjige borec u k a IIB. del Najbolj brano knjigo na Slovenskem zadnjih nekaj lel zaključuje ;iv tor z boji Prešernove brigade in 31. divizije pozimi leta l'M4 m spomladi Leta 1945, s silovitimi spopadi Nemcev nt l\. koipUsa IM Primorskem ter /. osvoboditvijo mesta Trsta. V leni dinamičnem okviru ia/.pleia tudi usode sv.nih pni juhi jenih junakov Ane, Primoža, VVolla . . . Naročilnica: Podpisani kraj, ulica Znamka za 0.30 Pošta NAROČAM ROMAN UKANA - III. vezava cpl. din 85.00 Naročnino bom poiavnal: a) kii ko j ob piejcniu knjige b) v dveh obtokih (neustrezno prečrtaj) del zavod BOREC kn i Igo l1 ''ki odde I. HIBI JANA Beethovnova it; ek Te dni Po svetu VTASHINGTON, 5. septembra — Za ugrabljenega ameriškega veleposlanika v Braziliji Bruckea Elbricka so ugrabitelji zahtevali, da brazilska vlada izpusti 15 poh-tičnih zapornikov. BEOGRAD, 6. septembra — Zunanji minister SZ Andrej Gromiko je po večdnevnem obisku v Jugoslaviji odpotoval v Sovjetsko zvezo. Pred odhodom je na tiskovni konferenci izjavil, da je bila izmenjava mnenj koristna. SAIGON, 7. septembra — Južno vietnamska vlada ie sporočila, da ne bo Upoštevala tridnevnega premirja, kt ga je proglasila Osvobodilna fronta ob pogrebu preminulega predsednika vlade Severnega Vietnama Ho Si Mina. belfast, 8. septembra — Z dvoma napadoma v katoliškem delu mesta se jc na Severnem Irskem končalo skoraj tritedensko premirje med protestanti in katoliki. Vojska in policija je okrepila žične ovire med sprtima stranema. TEL AVIV, 9. septembra — Izraelske oklepne enote so se Ponoči v varstvu mornarice ln letalstva Izkrcale na egiptovski obali Sueškega prekopa. Invazija na egiptovsko ozemlje Je trajala 10 ur, nato Pa so se Izraelci umaknili. ADIS ABEBA, 10. septem bra — V glavnem mestu Etiopije se je končala šesta konferenca voditeljev afriiktti držav. Udeleženci Iz 41 držav so pozvali obe sprti strani v ^»Seriji, naj se. nehala boje Vati in začneta s pogajanji Razen tega so obsmlih tudi nedavni izraelski napad na egiptovsko ozemlje. BONN, 10. septembra — *°frag ko »o delodajalci v Je-klarnah v severnem Porenju ■ VeHlalljl sprejeli zahteve delavcev o povišanju mezd, *° »e stavke delavcev prene-*'e tudi na Posarje, v Bremen m Osnabriick. Val spontanih *ts»vk na) bi bil med drugim tudi odsev nezadovoljstvu delavcev do sindikatov, ki ne Vstopajo dovolj odločno koristi delavcev. Kairo, u. septembra — V &°*™£tto ta torkov kzra si ikl "apad na Bgipj so eglptO* ^k-> vojaška letala napadla "•izolske položaje na Sma| tk,-;'n polotoku, Kot ze oM L;M'">, se podatki o izgubah v Poročilih obeh strani močno razlikujejo. Ho Ši Minhova smrt je velika prelomnica ne samo v vietnamski zgodovini, ampak tudi mednarodnem komunističnem gibanju, v katerem je postal legendarna osebnost. Devetinsedemdesetletni »striček Ho« je bil navzoč že pri ustanovitvi francoske KP leta 1920. Pol stoletja je sanjal o združenem Vietnamu, j Te sanje so bile videti takrat prav tako utopične kakor polet na Luno — ali še bolj. Francija je bila trdno zasidrana v Indokini in celo po zmagi nad Japonsko se je moral Ho Si .Minh s svojimi borci krvavo bojevati, da so se uresničile njegove sanje v severnem delu nekdanje francoske Indokine. Septembra 1945 je razglasil Demokratično republiko Vietnam, toda šele s francoskim porazom pri Dien Bien Fuju je dežela postala neodvisna. Malokateri narod na svetu je bil tolikokrat sramotno prevaran in izigran in malokateri narod se je moral tako krvavo bojevati za svojo neodvisnost. V tem boju je »Striček Ho« postal legendarna osebnost, Ko je Leonld Brežnjev še kot študent proučeval kmetijstvo v Ukrajini, se je Ho seznanjal z Leninom in Trockim v Moskvi. Ko je bil Mao Ce Tung še neznan pokrajinski Ho Si Minh komunistični funkcionar, je bil Ho Ši Minh pomembna osebnost v mednarodnem komunističnem gibanju. In ko so pomorskega podoficirja Richarda Nixona demobilizirali, se je Ho Ši Minh pogajal z de Gaullom o neodvisnosti svoje domovine. Ho Ši Minh je združeval v sebi privrženost marksistični etiki in ljubezni do domovine. Politično pravijo temu nacionalizem in njegovo gibanje je bil obrez dvoma nacionalno v tem smislu da je prav tako kot kitajsko zraslo na domačih tleh. Bil je odločen zagovornik revolucije-a je bil hkrati predvsem realističen operativec in praktik, manj teoretik. Zanimivo je, da je njegova smrt sprožila neprimerno več komentarjev in ugibanj o nadaljnjem razvoju v zahodnem, nekomunističnem svetu, predvsem v ZDA, kakor v komunističnem. Za Severni Vietnam in potemtakem tudi za Ho ši Min-ha so težave izvirale ne samo iz vmešavanja ZDA v Južnem Vietnamu, bombardiranju in drugih ameriških akcijah, ampak tudi iz nasprotij v komunističnem svetu, predvsem med ZSSR in LR Kitajsko. Njegov ugled je bil tolikšen, da sta morala računati nanj tako Moskva kakor Peking. Predvsem pa spoštovati njegovo neodvisnost, saj je znano, da je Ho Ši Minh vselej odklanjal kakršne koli tuje čete, ki bi utegnile priti na pomoč Severni Koreji. v Ho Ši Minh je bil že nekaj tednov hudo bolan. Zato so njegovi nasledniki gotovo pripravili politični in vojaški načrt za nadaljnjo konfrontacijo z ZDA tako v ženevi kakor na bojišču, če bi bilo potrebno. Za njim je ostala »velika četverica«: ministrski predsednik Fam Van Don g, sekretar partije Le Duan, predsednik skupščine Truong Cin in obrambni minister Vo Ngujen Giap, zmagovalec pri Dien Bien Fuju in utemeljitelj gverilskega vojskovanja v Vietnamu. Iz Hanoija že prihajajo napovedi o kolektivnem vodstvu. Ce pa bo katera izmed teh osebnosti le prevzela vodstvo, jo bo zelo verjetno z Ho Ši Minhovo odobritvijo. Zanimivo je, da po Ho ši Mir. hov i smrti številni ameriški komentatorji pozivajo predsednika Nixona, naj sproži veliko »pobudo«. Marsikateri komentator razmišlja tako kakor Joseph Kraft v »Herald Tribune«. Po Ho šl Minhovem odhodu bo Severni Vietnam postal podrejen v spopadu med Moskvo in Pekingom. S tem se bo položaj Hanoja oslabil in zato bo Severni Vietnam še manj sposoben in voljan, da popušča ameriškemu pritisku. »Pobuda bo morala priti od »ZDA«, piše Kraft. » .. .Nixon bi moral zagrabiti priložnost. Drugič v svoji karieri se mu je ponudila druga priložnost. Zdaj ima priložnost priti na dan z velikodušnimi predlogi in zdaj bi lahko prenehal biti nedostopen ... Priložnost ima tudi, da izkoristi možnosti, ki jih je zamudil, ko je postal predsednik.« »V taborišču Aichach sem bila le številka 659/44...« Preteklo nedeljo se je v Kamniku zbralo 90 nekdanjih Internirank izmed 146, kolikor so jih leta 1944 iz begunj skih zaporov prepeljali v nacistično taborišče Aichach blizu Augshurga rva Bavarskem. Med omenjenimi zapornicami z Jesenic, Bleda, Iz Radovljice, Škofje Loke, Kra-njn, sendvida ln Kamnika Je bila tudi Milena Bizjak Iz. Kranja, katero smo ob tej priložnosti zaprosili za razgovor. »17. aprila 1044 so naju sku p.11 z bratom aretirali v Kr BJU. Bila sem aktivistka, izdal pa me je edem izmed naiih, ki je pi estopil na ti i an j gestapa. Najprej sem bila za-I prta v Kranju in po enote t deovkem zasliševanju na I nesi ipu so me prepeljali v j begunjske prostore. Takrat je bil v tej kaznilnici zelo *tix>g režim, zapornice pa smo morile dolati po kazini niči, včasih pa tudi v delovnih skupinah |x> okoliških poljih. 11 maja 1944 so me obsodili na dve leti zapora. [Zmed 146 zapornic kolikor so nas nekaj mesecev kasneje prepeljali v taborišče Aichach blizu Augshurga, nas je bila večina obt»jenih od dveh do 20 let zapoi a. Hi pa n......I l. vendar so jim kasneje znižali kazen na dosmrtno ječo. Spominjam se dneva, ko so nas odpeljali v Nemčijo. 2e zgodaj zjutraj so nas zaprli v posebno sobo, vzeti smo smele le svojo prtljago in ko so nas 15. avgusta zjutraj odpeljali s kamioni na železniško postajo v Lescah, je sekretar begunjske kaznilnice dejal: »Zapomnite si, da Ite bile v primerjavi z drugimi taborišči v Begunjah v letovišču.« Milena Bizjak je med drugim povedala, da je bila nji hova soba ravno pod mučilnico in so tako skoraj vsako noč poslušale krike zapornikov ki jih je gestapo mučil. Pri mučenju se niso preveč ozirali na to, ali je zapornik moški ah ženska. IN ZA NAMI SO SE ZAPRLA TABORIŠČNA VRATA Iz Lesc so se v Aichach vo žile ves dan in vso noč v živinskih vagonih, ki so bili tako polni, da še sedeti niso mogle. »Po prihodu na tabori leno dvorišče se nas je vseh polotil Čuden občutek, ko smo ZaalHlale, d i so se taboriščna vrata zaprla za nami. Pobrali so nam m prtljago in ob teko m (t »bile smo 11 ne i Me ke z rumenimi trakovi n i desnem rokavu. Od tega trenutka dalje nisem več bila Milena Bizjak, temveč le števlika 659/44. Vsaka izmed zapornic jc imela svojo celico, kasneje pa smo bile v tem zelo ozkem prostoru po tri ženske. Medtem ko smo morale v začetku plesti nogavice in rokavice, so nas kasneje poslali delat na polja. Zaradi slabe hrane — zjutraj črna voda in 12 deka-gramov kruha za ves dan, smo bile vse izčrpane in sploh nismo mogle delati. Septembra so nas poslali v tovarno, oddaljeno 25 km od Aichactha, k jer »nro delale municijo za tlake. Ze tako smo bile jezne zaradi slabe hrane, zato smo se odločile, da bomo sabotirale municijo. In lahko rečem, da se nam je to dostikrat posrečilo.« BOMBARDIRANJE NAS JE ZATEKLO OB SLADKORNI PESI »V začetku leta 1945 smo spet delale na poljih. Nekega dne so področje, na ketereni smo delale, napadla zavezniška letala. Drobci bomb so padali prav blizu nas, zato smo se razkropite na vse strani. Jaz sem sc Še z dvema kolegicama zatekla za velik kup. Kasneje smo ugotovile, da je v tem kupu polno sladkorne pese. Lahko si mislite veselje ob tem odkritju ia kako smo si jo privoščile z našimi praznimi želodci. Ne vem, kako bi končala, če 9. maja 1945 ne bi prišli do našega taborišča ameriški vojaki. Takrat je na bližnjem cerkvenem zvoniku zaplapo-lala bela zastava in vedeli smo, da je trpljenja konec. Vendar smo se nekoliko ušteli. Čeprav so 10. maja odprli celice, smo bili še tri dni brez hrane. V nekom zbirnem centru v Augsburgu, kamor so nas kasneje prepeljali, smo naleteli na pristaše kralja Petra, ki so nas hoteli prepričati, naj se ne vrnemo v domovino. Na vso srečo jim nismo zaupale in smo nato sredi julija I()45 konično le prišle spet domov.« Podobnih resnic o nacističnih taboriščih bi najbrž od vsake izmed nekdanjih zapornic, ki so se pred dnevi po 25 letih spet zbrale, lahko slišali še več. Vse M pomenile težko obsodbo neke vojne, vojne ki ml današnjih dni še ni preveč oddaljena. In vse so si edine v ugotovitvi, da tako težkih dni ne M nikomur privoščile. Vili G. ffflSSBm 6. nadaljevanje Lakoto so skušali potešiti z vsemi sredstvi. V stanovanjih so trgali tapete in od-praskali lepilo, ki je bilo, kot so dejali, narejeno iz krompirjeve moke. Mnogo jih je bilo, ki so pojedli vse, lepilo in papir. Na cestah si vedno redkeje videl psa ali mačko. Pavlov, referent za prehrano, je skušal najti vse mogoče vire prehrane. Iz pogorelih Badajevskih skladišč je izkopal 900 ton sladkorja in 1000 ton ožgane moke. Kot dodatek h krušni moki je uporabil 8000 ton slada iz zaprtih pivovarn. Zaplenil je tudi 5000 ton ovsa — konji so bodisi poginili ali pa so jih zaklali. Leningrajskim znanstvenikom se je posrečilo napraviti užitno celulozo, ki so jo pridobili iz žaganja. Te živilske celuloze so med obleganjem porabili 16.000 ton, večinoma kot dodatek h krušni moki. Živila so dovažali sicer tudi z ladjami in tovornimi čolni po Ladoškem jezeru, vendar je bila ta oskrbovalna pot zelo nezanesljiva. Prvih 30 dni je dobil Leningrad le 9800 ton živil, pri tem pa je oktobra potreboval samo moke na dan 1100 ton. Prevoz je trajal 16 ur in nemški bombniki so prežah ko jastrebi. Do začetka novembra so od 49 tovornih čolnov potopili 42. V skladiščih na drugem jezerskem bregu so se kopičile ogromne zaloge, ki bi jih nujno potrebovali. štirinajstega oktobra je v Leningradu padel prvi sneg. Prej je bil tak dan v mestu vedno praznik, zdaj pa so s strahom mislili na zimo. Približal se Je 7. november, po pravoslavnem koledarju. 25. oktober, dan Oktobrske revolucije. Ta dan so v mirnih časih praznovali z dobrim kosilom, vinom in vodko. Pavlov je izdal za ta dan posebne doklade — za otroke časlco kisle smetane In nekaj žlic (100 g) krompirjeve moke, za odrasle po 5 vloženih paradižnikov in za nekatere pol litra vina. Ko so ženske stale v vrsti na Vasiljevskem otoku in čakale na vino, je sredi mednje treščila granata in Jih nekaj raztrgala. Očividec Je z grozo gledal, kako so ostale mirno preplezale trupla in se znova postavile v vrsto. Mraz in tema — ti dve besedi sta se venomer vračali v vseh pu.«.jilih ob 24. obletnl-ij Oktohi-ne revolucije. Na Nevskem prospektu so Ijlteli Hud|e, ne meneč se za grana te in sn«,ni inelež, k Nevl, prebijali led na njej, da bi lahko zajeli vode. Osmega novembra so Nemci zavzeli železniško vozlišče Tihvin in s tem presekali železniško progo, po kateri so dovažali živila, namenjena za prelaganje v čolne na Ladoškem jezeru. Naslednje, še svobodno pristajališče, je bilo malo, 100 km vzhodno od Tihvina ležeče Zaborje, od katerega pa do 200 km oddaljenega jezera ni bilo niti gozdnih poti. 13. novembra so v Leningradu znižali obroke kruha za delavce na 300 g, za ostale na 150 g dnevno. Po zračni zvezi, ki so jo osnovali 16. novembra, je prispelo iz Moskve vsek dan nekaj ton živil, kar pa ni zadostovalo niti za posadko (na fronti so vojaki dobivali dnevno 1 ] kg kruha, v zaledju 30 dkg). 26. novembra so spet znižali dnevne obroke kruha na 259 g za delavce in za ostale na 125 g. Za tisoče jc bila to smrtna obsodba. Po neki cenitvi je pri tem obroku umrla polovica prebivalcev za lakoto. POT ŽIVLJENJA — POT SMRTI Edino upanje jc bilo sedaj Se jezero Ladoga. V obramb nem svetu so vsako jutro najprej pogledali na toplomer. Kakor hitro bi namreč jezero zamrznilo, bi lahko začeli s prevažanjem živil, ki so bila nakopičena na on-stranski obali, po ledu. Jezero Ladoga Je največje sladkovodno Jezero v Evropi, v podolžnl smeri od severa proti jugu meri nad 200 km, V v ■/.hodno /ali. »dni smeri pa 130 km. V Schlussclhui škein zalivu, ki je Leningradu najbližji, zamrzne redko pred sredo novembra, včasih pa celo šele Januarja. Potem pa postane led debel 1 m ali celo poldrugi. V načrtu so Imeli najprej ledeno cesto prek zaliva, dolgo okrog 30 km. Drugi teden v novembru so javljala izvidniska letala, da se je začel tvoriti leti, 15. novembra pa je končno začel brili tako težko pričakovani sever, ki je obetal mraz in pospešen ie /amr/ovanja. Dva dni nato so okrog osme ure ijatraj odšle na led prve čete. Nosile so bele zaščitne obleke, rešilne pasove in ljudje so hodili v navezah. Led je bil debel šele 10 em In jih je torej ravno še misli. Vsakih 100 m so zataknili v led kol z zastavo in tako označili ce sto. Na pol poti so naleteli na odprto vodo, ki so jo pa obšli v loku proti severu. Drugo obrežje so dosegli šele kasno po polnoči. Za njimi pa je led naglo postajal debelejši in odprta mesta so se hitro zapirala. Temperatura je medtem zdrknila na 13 stopinj pod ničlo. 20. novembra je nato krenila iz Leningrada prva kolona prek ledu, ki je bil sicer šele 18 cm debel, vendar niso mogli dlje čakati, vsaka ura je bila dragocena, zalog v mestu je bilo komaj še za dan, dva. Kolona konjskih sani je bila dolga 8 km. Polovica voznikov ni znala ravnati s konji, ki so bili samo še kost in koža in so komaj še vlekli prazne sani. Zobi zanje niso imeli. Mnogo voznikov je delilo svoj borni kruhek z živalmi, še'e naslednjega dne v temnih jutranjih urah se je vrnila kolona in pripel j a'a nekaj ton živil. To je bil 83. dan obleganja. Zaenkrat js moralo ostati pri saneh s konjsko vprego, za tovornjake je bil še prst enak. Ste v'1 i sani so pomnožili na 1100, vendar na posamezne s n /.a enkrat niso mogii naložiti ve i kot 90 kg. Tako je bilo tisto, kar je priš'o v Leninu: a.1. kakor kaplja na razbeljen kamen. 22. novembra so prvič poskusili prevez s kamioni. V celoti Jih je bilo C0. Na ledu so vpeljali cestno službo, s sanitejci, vodiči, avtomehani ki in polagald mostov, ki so prek razpok v letu in prek šibkih mest polagali debele plohe. Kmalu je bilo na ledeni cesti zaposlenih nič manj kot 19.000 ljudi. Toda tudi izgube so bile hule. Cesto so neprenehoma napa dali nemški letalci in pri kilo metru 9 so se tovor.ljakl ne iiadoma udrli in potopili.! Sc večje pa so bile Izgube na 350 km dolgi obvozni cesti, ki so jo po padcu Tih vina zgradili od Zaborja do luke Novaja Ladoga, izhodi šča mnogo daljše ceste po ledu. V treh dneh je tu na enem samem odseku, kjer Je peljala cesta skozi gozd in močvirja, obstalo nad 350 tovornjakov v močvirju In /iK/nih zametih. Izgube po gozdovih in močvirjih so končno narasle na prek 1000 kamionov. Kljub vsem tem ogromnim naporom in izgubam je dovoz živil ostajal daleč za pn i rt ha m i mesta. Od 23. do 30. novembra je prišlo komaj 800 Ion moke v Leningrad, medtem ko hi je d ne v no potrebovali pri skrajni štednji 510 ton. Kljub tlovo zoni prek Jezera Ladoga, je moralo mesto umreti od la kote, le nekoliko počasneje. Na cestah so bili prest rešljivi prizori vedno pogostejši: svojci so na otroških sankah vozili v rjuhe zavita trupla. (Rakev ni bilo. ves les so po kurili). Novembra Je podleglo lakoti 11.000 Leningrajča nov, decembra 52.881. Ugodnosti za cigane Evropski svet v Strasbourgu, v katerega je včlanjeno 18 držav, bo na sestanku še v tem mesecu po vsej verjetnosti sprejel resolucijo o ciganih. Ta resolucija ciganskih pravic, kot jo imenujejo, zahteva med drugim, da v državah član1" cah sveta zgrade za cigane posebne kampe s tekočo vodo, elektriko in vsem potrebnim za udobno življenje. V takih kampih naj bi cigani ostajali tako dolgo, dokler ne bi njihovi otroci dosegli vsaj najosnovnejšo izobrazbo. Po ocenah je v deželah zahodne, severne in južne Evrope okoli 300.000 ciganov, ki so večinoma nepismeni. Še danes so cigani večinoma nomadi. Vendar pa je vse manj prostorov, kjer lahko prebivajo in vse manj dela, s katerim se lahko ukvarjajo — kotlarstvo, pletenje košar, igranje in podobno. Evropski svet trdi, da tatvine niso noben poseben problem med cigani. Nepridipravov je med njimi prav toliko kot v vsaki drugi skupini tri sto tisoč ljudi. Coca-cola tudi v ȧSR Neko češkoslovaško podjetje prehrambene industrije le podpisalo pogodbo z ameriškim proizvajalcem coca-cole, da bodo začeli tudi na Češkem proizvajati tb po vsem svetu znano pijačo. Podjetje Fruto bo letno napolnilo 18 milii°n°v stekleni* te pijače, sirup za izdelovanje coca-cole pa bodo kupovali v italijanski podružnici. V restavraciji Gost: Kaj imate? Natakar našleje jedila, med drugimi tudi kurjo obaro » post rele z njo gostu. Gost: Kje je kura? Natakar: Oprostite, ali ste ie kdaj jedli francosko solato. Gost: Seveda, večkrat. Natakar: Pa ste mogoče le kdaj v njej dobili Francoza- Vodoravno: 1. loženje (zla.t i se je to dogajalo med vojno)' i. industrijsko mesto v Nigeriji, 13. večji kraj pri Bledu (dve besedi). 15. ime sovjetskega skladatelja Ha,..turJana. 16. da-'"I". I<. Aškerčeva socialna pesem. 18. določanje vrednosti; 21. trenje. 22. kratici avtorja romana -Tihi Don«, 23. kemič"« znak za kobalt, 24. osebni zaimek, 26. 9. in 15. črka abeceda 27. iijak, 29. vrsta sibske jedi. 34. moško mie. 36. debela P» lica, 17, fizični ustroj človeka, 39. Ime in priimek narodnep* heroja, komandanta I. grupe odredov, padel septembra (p.ni. mu- Gorenje), 42. žensko ime, 43. staroindijansko IJl,d" ItVO v Mehiki. Navpično: 1. eden in drugi, 2. pi slavljeni k"1"'"," |K-iil). oktobrski revoluciji, danes upokojeni maršal ZSSF f, pe* 3. moško ime, 4 vol doloicne barve, 5. dva BOglasnika, 'pje* gani, 7. ribja jajčeca, k. kemični sna k za barij, 9. im« /"Lj'|1ik, k.i ministra Izraela, 10. angleški muzikolog m glasbeni mm. pioi n.\ Kings Kollege v Cambridgeu od 192* (I dvvaicl, IMVn l">/i, II. zapit človek, 12 levi pritok '^.a. v Avstriji blizu Linza. 14. produkt čebel, 19. I Oman«*« im .i 10. maihna vo|.e.k.i eiiola .'' okt.i .. ne ''"V l () p"' pi i .lav I |.i|o ol» slavnostnih prilikah, 25. načel, nek©* Qgfifi škodovali, 2 Turistično društvo v Bohinju priredi 21. septembra ob 11. uri tradicionalni kravji bal. g) Planinsko društvo Jesenice prireja na dan planincev dne 14. septembra izlet na Rožco in Golico. Odhod je ob 7. Uri z avtobusne postaje na Plavžu. Prijave spreje- majo v društveni pisarni TVD Partizan do 13. septembra. Košarkarski klub Jesenice prireja 21. septembra ob 13.30 tombolo; glavni dobitek je osebni avtomobil zastava 1300. g) Planinsko društvo Križe pri Tržiču priredi v nedeljo, 21. septembra, ob 11. uri na Kriški gori gamsov bal. # Na dan planincev priredi Planinsko društvo Kranj v nedeljo, 14. septembra izlet na Kališče pod Storžičem. Odhod iz Kranja je ob 6.25. Pred domom Kokrškega odreda na Kali tcu bo ob 11. mi kratek kulturtno-zabavni program, nato pa planinsko rajanje. Na največji planinski praznik DAN PLANINCEV — 14. SEPTEMBER, ki ga bodo slovenski planinci letos prvič praznovali, se tudi na Gorenjskem že dalj časa mrzlično pripravljajo. Vsa planinska društva na Gorenjskem: Bled, Bohinjska srednja vas,, Dovje-Mostrana, Gorje, Gozd-Martuljk, Javornik-Koroška Bela, Jesenice, Kranj, Kranjska gora, Križe, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Jezersko bodo nocoj (v soboto) pripravila in zakurila točno ob 19.30 na stotine kresov po vseh gorenjskih vrhovih. Gorenjskim planincem pa se bodo pridružila še planinska društva Ljubljana matica, Hidromon-taža Ljubljana in Železničar Ljubljana, ki imajo na območju Triglava, Komne, Vogla in Vogarja svoje plan unske postojanke. Toliko kresov kot jih bo tokrat zagorc-to na naših vrhovih, jih do sedaj še ni bilo. Ta dan bo- do planinska društva izkoristila in popeljala v naše gore čim več ljubiteljev planin in narave, od najmlajših do najstarejših, poskusili pa bodo zavzeti čim več vrhov, znanih in privlačnih pa tudi takih, ki do sedaj niso bili toliko obiskani oziroma manj znani. Planinci bodo tokrat tesno povezani tudi s taborniško organizacijo, počitniško zvezo, šolami, pripadniki JLA in drugimi, tako da bi bila množičnost resnično vsestransko prisotna. Društva pa bodo poskrbela da bodo vse postojanke za ta dan kar najbolje pripravljene in založene s hrano in pijačo ter da bodo nudila zadostno število prenočišč. Poskrbela bodo tudi, da se bodo udeleženci teh pohodov in praznovanja kar najbolje počutili. Praznovanje bo ob vsakem vremenu. Ob tem prazniku želimo tudi mi planinci kar največ uspehov im veselega razpoložen j a. -a« V torek je bil na brniškem letališču velikan med letali: težak 141.600 kg, 1000 km na uro, sprejme skoraj 200 potnikov. isT hoteli TRANSTURIST — Hoteli Bohinj — Bohinj Obiščite DANCING BAR. Vsak dan (razen ponedeljka) od 21. ure dalje v Hotelu JEZERO v Bohinju igra kvartet pod vodstvom Julije Pa scu. izkoristite prijetno vožnjo PO NOVI CESTI BIED-BOHINJ GLAS * 12. STRAN Sprehod po istrski obali Novigrad v prihodnje gorenjsko letovišče ? Med najinim kratkim sprehodom ob istrski obali sva se najprej ustavila v Novigradu oziroma Pineti, kjer je otroško letovišče Zavoda za klimatsko zdravljenje otrok Kranj; razen tega pa imajo tukaj domove še nekatera druga slovenska podjetja. Otroško letovišče Pineta — Novigrad je bilo zgrajeno 1963. leta. Denar so prispevala gorenjska podjetja oziroma gorenjske občine. V njem je liri sto postelj za otroke in 82 za člane gorenjskih organizacij zveze borcev. Letovišče vodi Zavod za klimatsko zdravljenje otrok, ki se je do 1965. leta imenoval Center za pionirska letovanja, po tem pa se je preimenoval v Zavod. Od 1966. k't a naprej, ko so bih tovrstni zavodi oziroma zdravilišča ukinjena, pa posluje z dobro voljo gorenjskih občin in komunalnega zavoda za socialno zavaiovanjc Kranj. Kljub zakonskim spremembam, ki so Zavod za klimatsko zdrav I jen je otrok leta 1964 postavile na samostojen ekonomski izračun, so letovišče zadnja tri leta do polovice napolnili zdravstveno ogroženi otroci z Gorenjske. Pieostalo polovico zmogljivosti pa jc Zavod zaradi ekonomskoga poslovanja oddajal gorenjskim članom sindikata in drugim. »dovolj ji: socialnega TURIZMA!« Toliko za uvod. Sedaj pa poglejmo, kako jc z našim socialnim oziroma sindikalnim turizmom ob istrski obali. Prav zato sna se namreč s tovarišem Kalanom tudi odločila, za ta kratek sprehod. Kot strela z jasnega je letos presenetila izjava predsednika Turističnega biroja v Novigradu. Takole pravi (in to ni samo njegovo mnenje, ampak že odločitev vodilnih obalnih mož): »Dovolj imamo socialnega turizma. Naša perspektiva je v inozemskem turizmu in to bomo tudi podpirali!« Im kaj pomeni ta izjava? Vsi slovenski počitniški domovi v Novigradu oziroma Pineti so se letos znašli v neprijetnem položaju. Odločitev olalnih občin se je namreč pokazala v turistični taksi, ki je bila tokrat enaka za domače in tuje goste, pove čala sc je cona za kubični meter vode, podražil odvoz smeti in elektrika. Otroško letovišče je moralo samo za deratizacijo in dezinfekcijo objektov letos odšteti milijon starih dinarjev. Za lažjo primerjavo le še to da so morali za rast 12 dreves pred hišicami zveze borcev odšteti 60 tisoč starih dinarjev; da ne govorimo o znesku, ki so ga morali odšteti za uporabo zemljišča in obale itd. Novigrad ima pet tisoč prebivalcev. Med glavno sezono na jc bilo letos 30 tisoč. Letošnja turistična invazija m a morju je tako naredila svoje. Namesto predvidenih vikend hišic zraven otroškega letovišča bodo v prihodnje zrasli hoteli A kategorije. Športne naprave zavoda za klimatsko zdravljenje otrok v Novigradu EKONOMSKI PRITISK JE PREHUD V Otroškem letovišču Novigrad, ki bo letos odprto od 29. maja do 17. septembra im tudi ves čas zasedeno, smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda za klimatsko zdravlje nje otrok Kranj, tov. Markom Sbi.lom. »V Novigradu se je pred tremi leti začel razvijati zdravstveno-rekreacijski turizem. Do letos smo skupaj z gorenjskimi občinami, komunalnim zavodom za socialno zavarovanje, zdravstvenim centrom, starši in sindikati uspeli letovišče napolniti In tako zagotoviti pozitivno po-štovanje. V prihodnje pa se- j danjega pritiska prav gotovo ne bomo zmogli. Trenutno namreč znaša dnevna obvez nosi letovišča ob polni /ase denostl za vsakega golta 1100 starih dinarjev. S tem pa smo plačali šele vse dajatve In gostu nismo dali Še niče- j sar. Zaradi tolikšnih obvez- I nostl bi morali prihodnje le- I to ustanovitelji zagotoviti ' okrog sto milijonov starih di narjev, da bi bil končni rezultat poslovanja ugoden. To pa bo prav gotovo prehud pritisk na gorenjske občine, socialno zavarovanje in starše in najbrž se bomo mo rali odločiti za drugačno obliko. Razmere ki so nastale, nas silijo, da poslujemo kot podjetje, tla zmogljivosti pro da jamo po ekonomski ceni. Prav zato se bomo morali konec septembra odločiti. Svet zavoda bo temeljito pre Tckstilindusovo kopališče v Novigradu učil položaj, ki je nastal in se potem pogovoril z ustanovitelji.« REŠITEV: GORENJSKO LETOVIŠČE PINETA Ko je bilo letovišče zgrajeno, je bilo vredno 364 milijonov starih dinarjev. Danes je ta objekt vreden že prek milijardo in pol starih dinarjev. Zato bi biia odločitev, da vse zmogljivosti v Novigradu prodajo, najbrž precej kraiko vidna. Treba se bo pač prila godili in poiskati najustreznejšo rešitev. To, da bo Zavod za kbmat sko zdravljenje otrok moral v prihodnje poslovati kot podjetje (in najbrž tudi spremeniti sedanje ime) je že skoraj povsem jasno. »Mi bomo prodajali zmogljivosti. Vendar menim, da zato ne bi smeli biti prikrajšani otroci, tisti ki so do sedaj prihajali na /diavslvcao letovanje. Spremenil se bo najbrž le odnos. Kdor bo pač hotel letovati v Novigradu o/i. oma organizirati letova nje (zdravstveni center, ol> lina, sindikat itd.), ho pove dal svoje zahteve, mi pa bomo povedali ceno. Skratka, preiti homo morali na druga črto obliko poslovanja, sicer ne homo izpolnili programa za prihodnje leto, ki bo zna šal t>krog INO milijonov sta rili dinarjev,« pravi o/it<>in.t predlaga tovariš Sbil. (Do končno besedo pa bodo o tem prav gotovo še letos rekli ustanovitelji, svet zavoda in razne strokovne službe). In kaj pomeni ta predlog za prihodnji socialni, s uli kalni ali pa zdravstveni turizem? To, da bo otroško letovišče Novigrad postalo gorenjsko letovišče, kjer naj bi letovali takt) socialno kot zdravstveno ogroženi i lam sindikata, otroci, borci, go-renjske tli užine itd. t SPI l l'OSkls S Sivt im\o PARAPLEGICARJEV V upravi letovima pravijo, j da takšen način poslovanja V prihodnje pravzaprav ne bi bil nič posebnega. Pod lak šumu pogoji je namreč v do mu letos že Letovala skupima 40 pai aplegičai jev ■ i nv ali dov z najgibljivimu spodi iii ni udi. Zavod za rehabilitacijo invalidov z Ljubljane je namreč z Zavodom za klimatsko zdravljenje otrok sklenil pogodbo zai letovanje. Zavod je primerno uredil Stavbo & obalo ter poskrbel za prehrano, za nego in skrb invalidov pa so skrbeli strokovnjaki & zavoda za rehabilitacijo. Ko smo se o tem prveia poskusu pogovarjali z vodjo lupine dr. Grobečinikov*), ic dejala, da so s tak inim ndp" nom dogovarjanja žeto /;ula' voljni in da bodo na j brz p"' hodnje leto tovrstno adra** l,''nn- s, Podobno nam je odgov""'1 tudi dr. Gregorč i I mlaj*0 a Srednje vasi (Škofjeloška občina), ki je prav takrat skrbel za zdravstvena varstvo otrok v letov i sen. »Menim, da |,i lakše" — pogodbeni odnos, ce'° boljši od sedanjega na«** Zdravniki bi odbrali otrok«-' ca letovanje, zdravstveni ct'n* ter hi povedal zahteve i" l,rC' skrbel zdravstveno varstvi ■aved za klimatsko /dn«vUe' nje olrok pa ceno.« TUDI DRl(;i DOMOVI St PRILAGAJAJO Podobna sika se nam Je kazala tudi v drugih po^'J* •■k.h domov i h v Pincl '•' so se z nekaterimi ck<^*jj sknni težavami letos tudi v domu oziroma hišic-a* kranjskega Tekstilindusa- * ijii.iv smo predvsem s beli /a letovanje članov lektlva, smo morali ,u'l*|;i krat popustiti pred ''aVi' iU lujih gostov. Ce hočemo .aH i/ ne bomo sezone koiic- ^ gubo, moramo napol"'" . zmogljivosti,« sla nam P'^ dala uslužbenca v >iP';iVI I aksn.i |e bila t^JjSJ se/' nja domača turistični' •■- ^y o!> istrski obali. I'«cceJ 'tujcev se |e odločilo za vanje v domovih ivojl" ,. p li j ali drugje Kaj P« v. hodnje leto.' I mistični ^ C| te SCdaj napovethijivi; n turizam treba le ' l(,t>- siiill In ker o lak*«"'1 „j, ilvOl" vedih nima pomena (j f.lt-•e hinio piav gotovo "." ,r;i-liciil počitniški domov' u pravočasno prila*** • lik1*' Besedilo M l\if '■ _ iliniil;.^ GOSTILNA MULE, PO TO KI domača hrana izbrane pijače prenočišča VABLJENI 1 " 8 1 e j t e si izredno lepo »otesko na poti v K O R T E rro£ern) © Trogernerklamm ™ obiščite gostilno FRANZL — samo n km od 2eiezne Kaple PUTAN vsak dan Lito- CAMplIn AVTOPLIN Jr5»l Polnjenja: *a«nping v Zakl - BLED LUNARNA LJUBLJANA ^fon 316798, 315-759 FUhu,nLlN - A^TOGAS ""hingsstelle: Camping in Zaka - BLED dovo,!VRNA UlJBLJANA, Vo-suo]?na ccsta Chiate. Lito Ttflephon 316798, 315 759 Rit KS(MF^IUW NUNAH V 01N J * K 0 V * I Se priporoča in vabi v svoje sodobno opremljene sobe In Bpartmaje Prijetne restavracije, restavracijski vrt In terasa. Velika Ubira kulinaričnih specialitei In odlična vina. V dancing baru ples, glasba in mednarodni artistični program. Lastni parkirni prostori in garaža. Za obisk se priporoča Hotel LEV Ljubljane tel. 310 555 tclex. 31-350 ••«(»••»«»•«•©•€•&••€)•* - -^gJE» PENSI01 KAVA Alp Pension IIERLEC EI.A IN ROMAN TIPALKE 32 P. PREDDVOR Obiščite nas — domača hrana — pristna kapljica — Pension od 30 do 35 N din Gorska vodniška služIta Prijazno vas vabi • avtomatično kegljišče • kopalni bazen • ugodna menjava • solidna postrežba • zmerne cene • govorimo slovensko SL* M L E C NIK GOSTILNA Klrsehenleusr — Koles r 15 km od l|ub«IJskega prodora ob ce»tl v Celovee obiščite KOMPAS G A R N I HOTEL KOMPAS Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM IN RESTAVRACIJO NA UUBELJU. Ze reprezentance podjetij dajemo posebne popuste. Vabi Kompas GARNI HOTEL BLED in Kompas MOTEL KRANJSKA GORA Tomaž lUoschitz zlatarna — urama Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENETO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, [\EVOlS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanettš & portiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABU ENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV liat 600 D, 1100 in 1300 Via E. Severo št. 30, telefon 76 4287 in 76 4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih Satovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76 4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih liatovib vozil Via Locchl, št. 26 3, telefon 93 787 Hotel in restavracija PLANINKA Kamnik Besuchen Sie uns, Sie wer-den mit einheimisehen Speisen und Getranken sehr gut bedient! VVillkommen! -----tLU, H. sejem obrti v Kranju od 11.-20. X.69 V SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH PODJETJA ZARJA NA JESENICAH ZARJA V KRANJSKI GORI • MODNA OBLAČILA ZA VSAKO LETNO DOBO,# KREDITNE UGODNOSTI, , KAKOVOSTNO PREHRAMBENO BLAGO. ^ ^ • # SODOBNA STANOVANJSKA OPREMA # SREDSTVA ZA VASO NEGO. # ZANESLJIVO SOLIDNE CENE. GLAS * 14. STRAN SOBOTA, 13. sepietator* t*» Kranjčani na svoj Triglav! Planinsko društvo Kranj organizira ob letošnjem dnevu planincev za 13. in 14. september množični izlet na Kališče in na Stor-žič. Gorski reševalci, spremljevalci in organizatorji bodo čakali ljubitelje Storžiča nocoj, v soboto na Kališču kjer bo tudi družabni večer. Jutri zjutraj pa bo skupni odhod na Storžič. Ostale, ki si ne morejo privoščiti dvodnevne odsotnosti, ki niso pripravljeni tolikšne hoje, pa bodo pričakovali ob prihodu rednih avtobusov v Preddvoru v ne- deljo — jutri — zjutraj na manj zahtevnejši sprehod na Kališče. Tam bo opoldne kratek program ter vaje gorskih reševalcev. Kot je »očak« Triglav simbol slovenskega in jugoslovanskega gorovja, je Storžič upravičeno simbol njegovih najbližjih prebivalcev Kranjčanov. Tako je dejal eden izmed organizatorjev. Zato pričakujejo, da bo to nedeljo naš kranjski »očak« deležen velikega obiska ali pa vsaj pozdrava z bližnjega Ka-lišča. K. M. vam nudi frotir na metre — brisače za plažo, dom in potovanje — kravate iz sintetlke, krojene po najnovejši modi VSE TO LAHKO KUPITE V NASI TRGO VINI V KAMNIKU hammk Na mednarodni velesejem v Zagreb S POSEBNIM VELESEJEMSKIM VLAKOM ZAGREB EKSPRES! Združeno železniško transportno podjetje uvaja v Času od 12. do 21. septembra poseben velesejemski vlak Iz Ljubljane ob 7 05 v Zagreb ob 9'25 iz Zagreba ob 17,45 prihod v Ljubljano ob 20,07 Potovanja organizira Tui istićno-transportni biro Ljubljana, pod posebno ugodnimi pogoji: Vo/.nja z vlakom, v Zagrebu prevoz Z avtobusom do velesejma in nazaj in velesejemska vstopnica, kar stane za posameznike 27 din za skupine nad 10 oseb, za osebo 24 din za študente in dijake v skupinah nad 10 oseb 15 din šole, ki izkoristijo regres, ki jim ga priznava Temeljna izobraževalna skupnost SRS za os. 6,60 din Rezervacije in naročila sprejema: Turistično transportni biro, '{ jvb-ljana, Titova 32, naročilnico za skupine zunaj Ljubljane pa ''/a)>tj* Kročite tudi na vsaki železniški postaji, vendar na naslov Zu'/P Turistično transportni biro Ljubljana. NA MEDNARODNI VELESEJEM V ZAGREB TOREJ — z vlakom! iHimiMimimmmiiiiiiimmiiiMiiiimiiimiiimm^ OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA SMO DOBILI IZ UVOZA SVETOVNO ZNANE TRAKTORJE EIAT V NASH D NJIH IZVEDBAH: • TRAKTOR FIAT — 250 STANDARD • TRAKTOR FIAT — 250 SADJARSKI • TRAKTOR FIAT — 250 DT S POGONOM NA 4 KOLESA Al VSI TRAKTORU SO OPRI \ll I INI /. MOTORJEM EIAT - 852 — DVOVAI.NI, VODNOHLAJENI, 4 TAKTNI, DIESEL Moč motorja 25 KM. Menjalnik ima 6 stopenj hitrosti napre j m 2 OAzaj Hldl tullka Avtomatsko regulirana. Teža 1.100 kg. TRAKTOR FIAT - 450 IMA POGON NA ZADNJA KOLESA. OPRI ML J EN JE S I TAT MOTORJEM 853 — TRIVALNI, VODNO HLAJENI, 4-TAKTN! DIESEL, Moč motorja 45 KS. Menjalnik ima 8 stopenj hitrosti naprej in 3 nazaj. Hidraulika avtomatsko regulirana, dvižna moč 1.300 kg. Teža 1.700 kg. CENE: AGROTEHNIKA LJUBLJANA TRAKTOR STEYR - 86 S IMA ENOVAI.NI 4 I A KINI VODNOIII A 1EN I I'"' SI 1. MOTOR. Moč motorja 18 KM. Menjalnik ima 5 stopenj hitrosti naprej m 5 nazaj đraulika je plivaj o ■ reža i.4(X) kg. TRAKTOR STEYR - 30 IMA DVOVAI.NI 4 TAKTNI VODNOHLAJENI 1>"; SEL MOTOR. Moč motorja 30 KM Hidraulika avtomatsko regulirana Te/a I 770 kg (ENE: Traktor STEYR - 86 s kosilnico 32.521,- din Traktor STEYR - 30 s kosilnico 44.500,- din Na gornje cede zaračunavamo 5e obvezni prometni davek Dobava traktorjev tak.,i REZE R V N I DELI ZA VSE TRAKTOR 11 VEDNO NA ZALOGE Si K VISNA SI I /II V PRI SKRHI J I NA. Za obisk se priporočamo! Traktor FIAT — 250 Standard Traktor ITAT — 250 Sadjarski Traktor ITAT — 250 DT Traktor FIAT - 450 Standard 32.410,- din .11.181din 41793,— din 48 504,- din Vsa pojasnila dobite lahko na »AtatOl P.lINIKI. ljub-Ijana, Titova tU, telefon 115-555, ali v miših pošlo-f.ilnii.ih v Celju, Mariboru, MnMki Soboti, l.|utomeru, v Poreču in pri našem zastopniku v Šempetru pri Gorlel It. 102 EXPORT-IMPORT ____IJANA. TITOVA M JUGOSLAVIJA lllllllllllllllllimillllllllltltllllllllllllllK.III......I.....IHIIinilHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItlllllHIlllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllH 111111111""" Hll"!« Poznate blejski otok? (Nadaljevanje) Med ljudstvom živi o tem zvonu tudi pravljica o neki mladi vdovi, ki je živela na gradu. Moža so ji ubili raz" bojmiki, njegovo truplo pa vrgli v jezero. Žalujoča v do- j ya je ie vsega svojega zlata in srebra, kar ga je premogla, dala uliti zvon za takratno kapelico na otoku. Toda v hudem viharju se je ladja z zvonom potopila. V jasmin nočeh se včasih čuje zvon iz globočine. Mlada gospa je v svoji žalosti namenila vse svoje premoženje za zidanje nove cerkve ma jezeru. Zapustila je grad in v nekem rimskem samostanu živela do smrti. V novo cerkev na otoku je papež sam J Poslal posvečeni zvon, današ- j nJi zvon želja iz leta 1534. Verjetno ima pravljica neko realno osnovo in je novi zvon posvetil papež Klemen VII. ali Pavel III. Prostija je razen cerkve ifl zvonika najstarejša otoška zgradba. Nad vrati ima vkle-sano letnico 1620, vendar je bila prvotma stavba veliko starejša. Letnica je nastala °b prezidav, i starega pos'.op-ja pri cerkvi. Dokaz za to je Pogodba zidarskega mojstra Janeza Šilerja. Toda prostija ni bila samo stanovanje za kaplana (eden je stanoval v prostiji na obrežju) in cerkovnika. Inventarji iz let 1669 in 1721 nam povedo, da so v prostiji prenočevali tudi romarji. Leta 1787 so pro-štijo na obrežju uredili samo za šolo. Kaplan se je preselil na otok, prej samo pritlično poslopje pa so dozidali. Pu-ščavica se imenuje enonad-stropna hiša tik za cerkvijo. Okrog leta 1636, morda nekaj prej, se je tu naselil duhovnik — puščavnik in poznejši otoški kaplan Mihael Adolf VVaidmann. Postavil si je leseno kolibo. Ko je postal kaplan, so mu škofijski komisarji ukazali, naj si postavi zidano hišo. Vendar se je pu-Scavinik raje preselil na graščino k bratu, ki je leta 1642. postal grajski glavar. Še v 18. stoletju so se tukaj naseljevali duhovniki — puščav-niki. Sedanjo obliko in obseg je hiša dobila sredi 19. s! mletja, za časa župnika Peharca. V 19. stoletju so v njej prenočevali romarji. Mc/.narija se imenuje hiša vrh stopnic na južni strani otoka. Sezidali so jo po letu 1721, ko je Škof KneuigI uka- zal nastaviti pri cerkvi še enega kaplana. Kaplan se je vselil v proštijo, cerkovnik pa se je umaknil v novo me-žnarijo. Prvotno manjšo hišo je povečal župnik Pehare. Cerkovnik je stanoval v njej do leta 1948. Južne stopnice je dal zidati zakupnik proštijskega posestva Marx Petschacher leta 1655. Ob stopnicah je dal sezidati Marijino kapelo z vzidanim svojim napisom. Severne stopnice in zidano ograjo ob njih je v sedanji obliki po naročilu župnika Peharca uredil zidarski mojster Simon Bezjak z Bohinjske Bele leta 1952. Danes cerkvica ina otoku, ki je bila posvečena materi božji, ne služi več romarskemu namenu, je le še muzej. Tudi nekatere stare običaje, kot je Blažev žegen so Blejčani že pozabili v nekdanji mežnariji pa Lojze izdeluje svoje spominčke. Viri: Gornik Franc: Bled v fevdalni dobi, 1967. Lavtižar Jožef: Zgodovina župnij in zvonovi 1897. J. Ambrožlč Barski program ali mladinski ples? Pred tednom dni so se po Kranju razširili lepaki s fotografijo golega ženskega telesa in velikim napisom Sinovi. Kaj to pomeni, nisem vedel toliko časa, dokler nisem na ograji pri novem kranjskem hotelu prebral lepak, s katerim mladina iz Stražišča vabi na nedeljske mladinske plese, na katerih bodo igrali Sinovi. Takšen lepak sodi med propagando za barski spored, ne pa za prireditev, kakršna je mladinski ples. Avtorji lepaka naj stopijo iz anonimnosti in naj javno pojasnijo, kaj jih je vodilo pri ustvarjanju takšnega lepaka. Kaj pomeni goli ženski akt? Morda strip tease na mladinskem plesu? Izgovor, da gre le za komercialno plat uspešnosti mladinskega plesa, je slab. Ali ni vzgoja mladine pomembnejša od finančnega uspeha prireditve? , Perčič Franc, Cerklje 82 MIHA KLINAR (MESTA. CESTE IN RAZCESTJA) IV DEL Zato takratno moje občutje užalje-nost' '"< Slabe vesti. Tvoje oči so zato gledale globlje kakoi naše to dokazuje tudi ledaajost, las. ki ga, o bog. le /akai. /avuamo mi, čeprav P° ne moremo zavreli, saj je čas v božjih rokah »> torej božja volja. Ce mu zaviramo tok, sc po javljamo po robu tudi volji, božji volji in pri vičnost! m snu, pu-.i i,,,;,,,,, zato mnogo manj Pravični kakor ti, ki vani nisi verjel, vsaj na tak, * dogme m v cerkveno poslušnost utesnjen na Cm ne . . .« »Nikar se ne greni, častiti. Vsi Iščemo. Val bi rau'. da bi bil svet lepši in boljši. Vsi hrepenimo P° takem svetu, pa je vse samo iskanje, hrepc-nenje, blodnja in pot ..« »Zadnje, poslednje odrešilne b< i de ni. V te |e '■""/' blodnja in pot, peta p stelj Finžgai .:"lkai i< vc besede Toda i tkati je treba, trkati. Ij^da so nekje vrata, ki se bodo odprla .. .« J**0 razmišlja župnik in pisatelj Fran Šaleški "'/'!'in i as ljubljanskih < ei kvah pa udat ja ura ,'° Popoldan z zamolklimi turobnimi udarci 1^0 inr/lo decembrsko nebo Mno/ua zunaj sc že a x sprevod. Tudi profesor Andrej uvrši ■ kv°i«-* dijake. venUp" skima> M držite Vidva najmlajša k k'"M'.' ukazuje Karlu Ln Slavku, naj sto,.na .oarnošolcu in primeta za trakove, slovenske rSL\tv*Ve' "'' kaU'u' le najbolji! risat na Idrijski ■> K" /.»pisal z velikimi zlatimi črkami: Ivanu ^nk;,,.,,, v 8lovo _ z vero v tlovensk0 veliko noč t '"Jaki realke v Idriji. »Daj primi,« se profesoi Rk-da p,Mti /I 1 na sl'vk,, kl .....kamenel •°P>os,ite a ,CnS,ki nN" kl" ' • a niislmi mislim, da je tam »Maiji'i? 8kvi k njVj", W po«kda P'-Usor. -No, potem In Slavko se res začne dren jati proti mami, a kmalu obstane. »Ne, ni mama. Ni,« si gre z roko preko oči in si trni \ mlado ženo, ki je mami skoro tako podobna, kakor da bi bila mamina dvojčica. »Ni bila. Zmotil sem se,« se opravičuje profesorju, ko se vrne. »Čudno, tako podobna jc bila,« se čudi. Ne ve, da jc to podobnost ugotovil že nekdo drug — sam pokojni pisatelj Ivan Cankar in da je o tej podobnosti pripovedoval prav tej ženi, ki je Slavko ne pozna, ženi, ki je natakarica v »Rožcah« Zofka Resnikova. Samo zmeden ie in zamišljen, nato pa prime trak: Ivanu Cankarju v slovo — z vero v slovensko Veliko noč .. Tretje poglavje 1 »Ne, ni lepo in spodobno takole napadati velikega pisatelja in rodoljuba! Zlasti v teh časih ne...« Besede in/miti.i Kl.ivede so polne resničnega ogorčenja in prav tako kretnja, s katero odvrže predse na mizo nekaj dni staro številko 'Napre-ja', ki so ga minulo noč skupaj z drugimi ljubljanskimi Časopisi pretihotapili čez zasedeno mejo in ki je prišel v inženir je\e roke popolnoma po naključju. »Takole napadali našega narodnega prvaka gospoda dr. Ivana Tavčarja, velikega župana slovenske prestolnice presega že sleherno mero spodobnosti Kar poslušaj, vzame inženir /oprl i ,i sopis v roke m zaČttC preMrati nekakšen protest, napel jetl proti dr. Tavčar ni. ees da ob Cankar-jevern pogrebu ni čiitU potrebe i/kazati v svo bodni domovini spominu velikega genija niti to liko pietete, da bi dal izobesiti žalne zastave-, /aradi česai podpisani konstatira to kot dejanje, nevredno kulturnega naroda in kulturnega mesta Rad bi vedel, kako in kdo so ti socialdemO kratični podpisanei,« pravi prezirljivo in začne prebirati imena: »Fr. Albreht, Fi. Aruik, I i. De hevec, Dol i nar, Dornik. Fi Fi jave« \ luntek, M. Gaspari, T. Gaspari, I Gruden, Jaklič, R. Jakopič, Kogoj, dr. Kos, dr. Korun, .1. Ko/.ik, di Kraigher, dr. Lah, I. I.ajovie, dr. Lavreruie, dr. Lemcž, VI. Levstik, Mazovcc, Pete Jan, P luh. Poduk.ir. dr Pregelj, M. Pugclj, dr Punt.u . dr, Ramovš h Smrekar, llebi, N. Itritof, Strnem liii^i' /.'ukid, O Zupančič,« bere in se vedno bolj čudi, saj so podpisniki pesniki, pisatelji, slikarji, glasbeniki, publicisti različnih prepričanj in ne samo »sociji«, kakor inženir navadno imenuje socialne demokrate. Torej je ogorčenje kulturne javnosti splošno, vseeno pa inženir ne more in noče verjeti, da bi to omalovaževanje Cankarjevega spomina dr. Ivan Tavčar zagrešil namenoma. »Kaj meniš?« pogleda ženo, zaverovano v vezenje. »Sociji rovarijo. Hujskajo proti našemu voditelju. Cankarjevo pi-sateljstvo so izrabili in na svojo stran speljali tudi take, ki jih lahko štejemo za svoje. Da so jim tokrat ministrirali celo nekateri 'črni', se ne čudim. Naprednjaški župan v naprednjaški Ljubil.mi jim je trn v peti. Radi bi ga zamenjali s svojim. Drugače bi sc ne družili z. belcebubom.« Gospa Klavedova samo strmi, čeprav ji je komaj kaj mar inž.enirjevo razburjanje. »Ko bi vedel, bi Karlu ne dovolil na Cankarjev pogreb.« »Rekla sem ti, naj ne hodi,« se šele sedaj oglasi gospa, ki je ves čas 'tihotapskega romanja' trepetala, da bi se njenemu Kar liju kaj no pripetilo. »Ti si mu dajal potuho,« pravi. »Jaz?« »Ti in profesor Andrej!« »No, da! Srečno sc je vrnil. Nič mu ni škodilo, če je pogledal v 'svobodo'. In še počaščenega se je čutil. Skupaj s Slavkom sta nosila venec idrijske realke... Ali veš, da je ta dečko najboljši dijak v razredu. Profesor Andrej ga ne more dovolj prehvaliti. Obeta mu veliko prihodnost.« Tako govorjenje gospe ni všeč. Zaljubljena je v svojega sina m le težko posluša, da je kdo boljši in pametnejši od njega. »V slovenščini že, v slovenščini. Toda v ma-tenialiki Kari rri slabši od njega. In matematika je pomembnejša kakor- slovenščina*« »Toda Kari ni odličnjak, a Slavko je!« »Tudi Kari bo. Prihodnje tromesečje bo. A če ne prihodnje, na koncu leta prav gotovo!« »Ni tako gotovo,« podvomi inženir. »Profesor Andrej bi mu lahko že dal najboljši red. Tvoj prijatelj |e,« je gospa od včeraj ma-lodane j< zna na pi1 »fesoi ja Andreja. Pred 100-letnico smrti Simona Jenka (Konec) Preostalo nam je le še malo pričevanj o življenju Simona iz Praš. Skušali smo že pred sto leti umrlega pesnika približati današnjemu gorenjskemu rodu — koliko se nam je v vencu trinajste-rih zapisov to posrečilo, sami ne moremo presoditi. Vendar lahko rečemo, da smo z nekaterimi drobci nove vednosti le prispevali v zakladnico jenkoslovja. Sledil bo namreč tem zapisom še poseben, daljši članek o upodobitvah Simona Jenka v prihodnjih Snovanjih, dvomesečni prilogi Glasa. Ta snov pa doslej sploh še ni bila obdelana, niti površno, še manj pa sistematično. VPIS V KNJIGI UMRLIH Na matičnem uradu kranjske občine je ohranjena knjiga umrlih, v kateri je vpis Simona Jenka (Sterb-Register 1854 do 1877, str. 131, slpodaj). Kot pesnikov poklic je bilo vpsano: Advokatus-Concipi-ent aus Mavčiče gebiirtig. Kot vzrok smrti je kaplan France Tavčar vpisal: vnetje mož-gan. Ob pesnikovi bolniški postelji so se pred tem zvrstile različne misli: nekateri so trdili, da so sc bolniku vnela pljuča, drugi, da ima tifus. A šele profesor doktor Valen-ta iz Ljubljane je dognal, da so sc pesniku vneli možgani. O vzrokih, ki so bili krivi prezgodnje Jenkove smrti, poroča pesnikov življcnjcpi-sec Fran Lcvcc: »Meseca malega serpana, L 1869. preseli sc z dr. Prcv oem v Kranj — uže jako bolan. Jenko je bil namreč od nekdaj jako drobnega, mcx.l!le ga Života. Večletno gladovanje, izza jedinščine neredno življenje in silna strast neiz-ineine kajc — popalil je vsak dan po 16 virginij! — vse to mu je zdravje popolnoma izpridilo. Godilo se mu je tako, kakor uže nrarsikaterenrn pred njim in za njim: dokler bi bil mogel jesti kruh, ni ga imel; ko ga je imel, ni ga mogel! Želodec so mu virgi-iii i v - popolnoma pokvarile in tudi kri je začel bruhali. A v svoji trmoglavosti celo tedaj, užc smertno bolan, n"r isk;u pomoči pri zdravnikih, kale rr *«■ i ' zaničeval, nego — pri domačih maza čih. In tudi žive prošnje skerbnih prijateljev njegovih niso ga mogle preprositi. da bi opustil kajenje.« Potem je v Knjigi umrlih »Steibebuch« 1905—1915 na str. 86. poil štev. 21 še en vpi . li.i je snu I len kove poslednje Lavre — Marije iVandelceve. Pesniku mu sojena nevesta se je po njegovi smrti poročila z okrajnim sodnikom Ketžičem, vendar je kmalu ovdovela. / možem sta Jtnnovii i i Kranju, Mesto št. 102 (dene* C tnkerjeva ul. št. 6). lii>« |e. Lila tedaj last Fraačiške Ceu čič. V tej hiši je vdova Ma- j rija Keržič, roj. Mandelc, dne 9. marca I. 1915. tudi umrla. j Kot vzrok smrti je v Knjigi umrlih vpisana tuberkuloza. Ob smrti je bilo Mariji 74 let. Fran Leveč je Mariji Man-delčevi napisal nekaj toplih besed: ... Blaga gospodična M. M. je pesniku v njegovi bolezni stregla s tisto čudovito požrtvovalnostjo, kakršne je zmožno samo ljubeče žensko srce ...« Bila pa je Marija sestra Jenkovega najljubšega tovariša pisatelja Valentina Man-delca. Skupaj sta sodelovala pri dijaških Vajah, skupaj študirala na Dunaju — tudi smrt ju je združila v Marijinem prijateljstvu. Kako prijeten človek je moral biti Marijin brat, zvemo od Levca: »Najljubši prijatelj mu je bil pokojni profesor Valentin Mandelc, izredno duhovit in vesel človek. Tega je imel rad pri sebi, kedar se mu je na Dunaju slabo godilo, kajti kdor se je hotel smejati, moral je vedno dobrovoljnoga Mandelca poiskati. Njemu humor nikoli ni pošel.« VERA V SLOVANSTVO Sodobnik pesnikov pripoveduje, kako sc mu je neizmerno prikupilo »Jenkovo možato in odločno slovansko mišljenje. Imel je satno jedno misel: da bi slovanstvo srečno, mogočno in slavno bilo in o vsakem politiškem preobrečaji vprašal se je naj-popreje: Kaj bode to Slovanom koristilo? A politikoval ni z mehkim občutnim ser-cem, kakor navadno mi Slovenci, nego hladno misleč z bistro glavo. Premda ga je vsak napredek v slovanstvu neizmerno veselil, vendar- je večkrat teidil, da učen jaški zbori in znanstvene termino-logije, navdušene pesni in učene akademije slovanstva nikoli ne bodo /jedmile in oslavile, nego topovi bodo germeli in kri bode v potocih tekla tedaj, ked.ir se bode osnovala slovanska vzajemni is1 /a blagoi očvtnjavc naj puška govori! Fran Leveč pravi, da fc pesnik rad pozabljal svoje 11 lebn ■ tegobe, bolj »je trpel kot Slovenec, ki je čutil sto ter.i zla svojega in slovan skega rodu.« Zato so vrli kranjski velc-rnoije, ki M m tallOJ pO Jenkovi smrti zastavili nalogo čimpreje postaviti pesniku dostojen nagrobni spomenik, k.ir pniV storili, ko so za n i pas na kamnu izbi ali pomembne vrstice iz pokojni kove pesnitve Gori: »Ko jaz v Romiti črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, vesehh čus >v ,rečo bo užival, inu! I a jasne dncw narod moj.* Resnično preroške besede! Ali pa jih sodobnik zna prav prebrati in občutiti? Saj si niti ne moremo predstavljati teme, ki je tedaj dušila tako svetle, v bodočnost zasanjane duhove, kakršen je bil tudi Simon Jenko. »...v zdravje napijmo vsem bratom okrog, Z Rusom naj Ceh, Poljak, Jugoslovan, Slovak, vsak naj tivi, kar je Slave otrok! Drugih, kar svet še premore ljudi, vsak naj srečno veselo Uvi; bela naj koža bo ali pa črna zelo . . .« Ali niso to tudi današnja načela o miroljubnem sožitju vseh ljudi na svetu? JENKO — NAŠ SODOBNIK! Ne bi mogli pravičneje privesti h kraju teh naših zapisov o Simonu Jenku, kot če povzamemo misel priznanega poznavalca Jenkove umetnosti. Ta namreč pravi, da se današnja literatura giblje večidel v dveh skrajnostih: na eni strani je staromodna, blc-dikova, na tradicijo oprta in nedomiselna literatura — na drugi strani pa je moderna književnost, ki se v poglavitnem izživlja v razkazovanju artističnih novotarij in pozablja na človeka, ki je slej kopre j »potrošnik« umetnosti; rad jo mora imeti in razumeti jo mota. če tega ni, je zveza med umetnikom in človekom pretrgana. »V taki stiski besedne umetnosti i/poln j u jejo Jenkove pesmi prazen prostor v sodobnem človeku, zadovo- Ijujejo tiste njegove notranje potrebe, ki jih morda nekoliko vzneseno, vendar v bistvu pravilno označujemo kot večno človeške. Zato bi lahko rekli, da je Simon Jenko, klasik slovenske lirske poezije, tudi naš sodobnik. Črtomir Zoreč NEKATERE DOPOLNITVE. Zaradi netočnih informacij na terenu sta se v prejšnji zapis vtihotapili dve nap k m trditvi: Pesnikovi starši imajo poseben grob z. ohranjenim na pisom na nagrobniku (Tu po čivajo Jožef Jenko, 2. 3. 1811 — 12. 3. 1892; Mina, 29. 2. 1810 — 11. 2. 1873; Mina, 5. 11. 1848 — 24. 10. 1893) Pn Stat ib torej spi tudi njuna najmlajša hčerka Mina, ki je do smrti stregla očetu, s.ima pa se ni omožila. Torej je grob pesnikovih staršev ugotovi|en na mavčiškem pokopališču — četudi del sorodstva trdi, tla mati pesnikova spi drugje — lam, kot smo /apr.ali zadnjič. Popravili je treba tudi ti dilev v tretjem stolpen /ad njega zapisa. Pravilno je: »Teta njegova . . .«, ne pa »Mati njegova, pesnikova nečakinja Fr inčiška ...« CZ. Roparski zaklad JULIU S MADER Ko se je Peronu posrečilo priti na oblast, so se uresničiH načrti SD: Nacistom so se odprle vse možnosti za premestitev ogroženih milijonov v Argentino in jih tako rešiti pred Američani. Marca 1945 je Peron navidez napovedal Nemčiji vojno. To ni imelo nobenih vojaških posledic, pač pa je pomagalo zavarovati naropane zaklade, ki so jih visoki in najvišji nacistični funkcionarji poskrili na raznih mestih. V državi, ki je pristopila k protihitlerjevski koaliciji, so se lahko počutili še bolj varne. Kakor je znano, je Peron takoj po kapitulaciji Nemčije res odprl meje neštetim nacističnim funkcionarjem, konstruktorjem »čudežnega orožja« in esesovcem, ter jim zagotovil v Argentini varen azil in vse pogoje za nadaljnje skrivno delovanje. Cim bolj se je bližal poraz Hitlerjeve Nemčije, tem večji so bili napori vojske in SS, da bi okrepili subverzivno vojskovanje, šef urada SD Schellenberg je zbral celo armado vohunov in saboterjev ter jim naložil posebno nalogo. TI ljudje, zbrani iz mnogih držav, so predobro vedeli, k*i jih čaka, če bi jih ujeli za hrbtom protihitlerjevske koalicij« ali v nevtralnih deželah: zapor, krogla ali električni stol. Kljub temu pa je SD vedno našla dovolj ljudi, ki so se potegovali za tako nevarno delo. Mamile so jih visoke devizne vsote, zlato, platina, briljanti In biseri iz roparskega zaklada. Toda SD je tudi njim rada stisnila v grabežljive roke ponarejeni denar iz lastne delavnice. Kar se je potem dogajalo, j« podobno praksi vseh gangsterskih sindikatov: sindikat jc varal svoje člane, ti pa po svojih močeh svoj sindikat; prevara je postala sistem. Ko Je leta 1943 padel v roke angleške policije nacistični vohun, ki so ga bili z letalom odvrgli nad škotsko obalo* ga je čakalo še posebno presenečenje: pri zaslišanju jc izvedel, da vsebuje njegov z denarjem nabiti kovček samo brez-v red ne falsifikate. To pa ni prav nič spremenilo njegov« usode. Bil je usmrčen. Nič drugače sc ni zgodilo s SS-hauptsturmfuhrerJem Kur-misom v Iranu. Ta je sicer dobil za svojo sabotažno nalog0 poleg sto tisoč ponarejenih funtov tudi dve polni vreči *la'a> a tudi to ga ni obvarovalo pred odkritjem in aretacijo. P1*" rezal si je žile, in ko se mu to ni posrečilo, se Je vrge skupaj s svojim čuvajem, katerega je napadel, skozi oki'° bolnišnice. Dvaindvajsetletni Španec Luis L. C. Cuenca, ki se je P°Ja" koninil anglešk'h funtov, Jc prišel v roke britanskega krafl1-vega rablja 1 ho,rasa Pierrcpointa, ker je hotel, preobleko v nedolžnega trgovca s sadjem, prepeljati s svojim vozičke-«11 razstrelivo v municijsko in oskrbovalno skladišče glbraltart trdnjave, da bi jo po nalogu SD spustil v /.rak. Boljše se Je godilo SD agentom v nevtralni Švedski. Tu *° lahko delovali pod krinko diplomatskega osebja ln » '*■"' uživali posebne pravice. Njihov šef Je bil dr. jur. Hans lnUl. sen, ki jc tlo leta 1941 uspešno vohunil /a liHlcrja v 1° ^ Zato je lela 1943 poslal nemški poslanik v Slockhohm« ~~ tem severnem špijonažneni središču nacistov. Dr. Thoins*" \^ zbral okrog sebe ducate dvomljivih ljudi in spremenil »vW£j poslaništvo v žarišče špijonaže. Svoje izdatke je P*>raV,,f*' tudi s ponarejenim denarjem iz delavnice SD. Ko Je *v' policija zasačila dva njegova razpečevalca ponarejenega narja, Engcla in Plocha, ki sta prav tako nastopala kot plomata, Je sicer nastal diplomatski zaplctljaj, ki P» * kmalu pomiril. ^ SD hauptstiirmfiihrer Ploch Je od oktobra 1943 nemškem poslaništvu v Stockholmu kot navadni »ura« pomočnik«, švedska policija ga Je prijela pri kupovanj11 hunskih podatkov s ponarejenim denarjem. Vendar ničesar sporočenega o obsegu nacistične špl|on:i>e hi r* ■ ^ čevanja ponarejenega denarja po SD. Plocha so v tišini poslali v Nemčijo, poslanik dr. Thomsen pa Je »■ • še naprej ohranil svoj gentlemenskl sijaj. ., Illmmleijev policijski inšpektor Engel jc prišel ftfbr.^I,v-let.i 1944 v nemški konzulat v Gbtehoigu kot pomočnik * j skega atašeja. Tudi on Jc imel nalogo zamenjati n°,,','|\1 *c denar za informacije in trdne valute. Ze maja Istega «c ^ Je tudi njegova trgovina nehala. Na željo švedske v ,it)fcii tudi Engcla, ki mu Je po švedskih zakonih pretila v zaporna kazen, neopazno zamenjali Tako mil postopek švedskih uradnih krogov pr« ed»k* de niiii spletkam Je bil vsekakor čuden. Pojasnjujejo l><« f"|fjj||f' lere okolnosti, šele po vojni se Je Izvedelo, da Je Ml^.„niiU1'1 Jev vojaški atuše v Stockholmu gencralleltnant vou U zelo dobre zveze s šefom obveščevalne službe švedskeg^^j,,! i dne i štaba polkovnikom Adlercicul/em pa I udi s ^Zfr* generalom Kellgrensom in celo generalom I hdnello« . nlm poveljnikom švedske vojske. SgggJA^^scmembra 1969 Marta Jožica K. Iz Strahinja — Lepo prosim, če mi pomagate pri izbiri blaga za zimski plašč za »nedelje« in še nekaj drugih stvari vas želim vprašati. Ker sem zelo močna (75 kg in 162cm), težko najdem v konfekciji kaj zase primernega. Velikokrat bi mogoče kaj našla, pa mi blago ne ugaja. Imam rjave lase im sive oči. Plašč bi imela rada iz bolj lahkega in gladkega blaga. Zdi se mi, da se veliko bolje Počutim, če "blago ni tako strašno debelo. Takega debelega plašča sploh ne potrebujem, ker ne hodim veliko ven, v službo pa se vozim z avtobusom. Svetujte mi, kakšno blago hi kupila in seveda kakšen naj bo kroj. Poleg tega bi rada k plašču nosila krznen ovratnik (srednje rjave barve). Marta odgovarja: Ubirajte med temnimi barvami: med zeleno, rjavo in rdečo. Blago je težko izbrati, ker so navadno enoba rvna blaga vsa bolj težka. Kljub temu vam Jih lahko naštejem meka j, ki bi bili za vas primerni. To ulester, flauš, velur, cibe-bn (vsi rahlo kosmateni), setiend, krombi (rahlo rebra-*ta) in bukle. Izbira je vcli-*a, vprašanje pa jc, če imajo Vsa ta blata tudi V trgovini. Za vas sem izbrala dva modela. Sta zelo enostavna im že °d pazduhe rezana v zvon. Ce boste nosili ovratnik iz £erca, izberite levi model. Trenutno sta obe I a/oni zelo v modi. Oba plašča sta tudi *elo udobna ker je tudi zelo Pomembno:' kofc«">n Iz vol, —nenega barv* Jo*. Z GLAS * 17. STRAN Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Čas za spomladanske čebulice Največji dogodek jeseni za ljubitelje cvetja je nakup spomladanskih čebulnic in gomoljnic. Vsako leto prihaja k nam več lepih sort tulipanov in do sedaj malo znanih drobnih čebulic, ki si pridobivajo vedno več simpatij med vrtič-karji. Spomladanske čebulice so uporabne za zasajanje cvetličnih gred, samostojmo za skalnjak ali v kombinaciji z drugimi cvetlicami, za zasajanje grobov, za posode in zabojčke na oknih in balkonih ali za zimsko cvetje v sobni oskrbi. Med pisano množico vrst in sort z zvenečimi imeni se znajde le malokdo. Zato bodo letos v prodaji čebulice v vrečkah z barvno sliko, kar bo nakup znatno olajšalo. Vendar pa |e nakup čebulic stvar zaupanja in je potrebno še veliko naletov glede druženja, sajenja, gnojenja zatiranja bolezni in škodljivcev. Zato naj vam Izbira ozimnice Jesen je pravzaprav čas, ki ga marsikatera gospodinja pričakuje s strahom. September nI samo začetek novega šolskega leta, pač pa je tudi mesee, ko sc zavemo zime. Seveda pa ne pomislimo na mraz, pač pa na čas, ko ni na trgu zelenjave in sadja ali pa je in seveda silno drago. Zdaj je torej čas ko ni napolnimo kot skrbne veverice svoje shrambe do vrha. Ze res, da so trgovine še kar dobro /alo/.ene / zelenjavnimi konzervami in vku-hanim sati jem, vendar pa predvsem gospodinja velike dru/ine nemalo prispeva k družinskemu proračunu, če sedaj, ko je sadja dovolj in je najcenejše, pripravi o/im nico. Seveda se je treba pri tem ravnati po željah in okusu članov družine, če ima samo eden rad vktihano sad Je, potem je seveda prava — potrata, če so police v shrambi do vrha polne patetnih kozarcev s sadjem. Prav tako se nima smisla zalagati s kozarci kislih kumaric, paprike in srbske solate, če Je nad njimi navdušena samo gospodinja, ostalim pa za tako solato in zelenjavo nI. Sami najbolje veste, koliko ozimnice potrebujete In koliko Imate prostora. Sami se odločite aH boste v patentni h kozarcih imeli sadje ali zelenjavo. Ostali prostor pa nam« nile sveži zelenjavi in sadju. Največ prostora navadno odmerimo za krompir in pa jabolka. Za to dvoje imate še čas, čeprav bi sc bilo dobro za jabolka že zmeniti pri kmetu, kjer navadno kupujete. Sveže lahko ohranimo v shrambi tudi paprike, korenje, zelje in kolerabe. Če vam Jc veliko do svežih zelenih paprik, potem se vam bo Omlete z gobami Potrebujemo: 15dkg svežih gob, 3 dkg olja »h masti, 1 dkg čebule, česen, peteršilj, poper in sol. Za omleto: I jajce, 1 zbeo mleka ali smetane, sol, (Količine so za ono osebo) Očiščene in oprane, drobno narezane gobe prepraž.imo na čebuli in Česnu. PopOpnUnO im solimo ter nekaj časa du-šimo. Medtem pripravimo jajčno omleto. Naštete sestavine stepemo z metlico in vlijemo na v točo mast. Omleta mora biti v siedim se mehka. Zvrne mo na krožnik, jo nadevamo z vročimi dušenimi gubami in prepognemo. morda ljubilo presejati in oprati droben rečni pesek in ga povsem posušiti na soncu. Denemo ga v zabojček, me-denj pa posamično vlagamo paprike, lepo suhe in nepoškodovane, tako da se ne lisce druga druge. Podobno — samo v glini — shranimo tudi rdeči korenček. Zeljne giave se obdrže dolgo časa sveže, če jih za kocen obesimo z glavo navzdol. Na podoben način lahko dolgo ohranimo tudi grozdje. Ostalo sadje in zelenjavo pač ne moremo ohraniti drugače kot prekuhano v sladki vodi, v kisu ali slani vodi, ali pa ga ohranimo v a!Uo holu. Od sadja primernega za vlaganje je sedaj na trgu še dovolj breskev, poznih hrušk in sliv. Se kasneje bodo kutine, prav sedaj pa so brusnice. Sadni sok lahko v septembru kuhate iz bezga sliv in jabolk. Mesec kasneje lahko tudi i/ kutin. Zelo dober Je sok iz jabolk in kutin skupaj. Ce Imate radi marmelado lahko seveda Iz naštetega sadja kuhate marmelado ali žele ali srbsko slatko. Od sveže zelenjave Je sedaj na trgu največ paprik. Nekaj je še stročjega fižola in paradižnika, gob in kumaric. Več o pripravi ozimnice pa prihodnjič. strokovnjak svetuje pri nabavi čebulic, posebno glede druženja, da bo nasad vsakomur v veliko veselje. Tulpe sadimo na razdaljo 7 cm, da bo nasad res bogat. Spomladanske žafrane pa sadimo v čim večje skupine, po možnosti 30 gomoljev v eno jamico. Pri delu naj pomagajo tudi otroci, da se bodo z nami veslili prihodnje pomladi. Ce je zima mila, nasi že v mesecu februarju pre-senetijo prvi cvetovi žafranov, jaric in anemon. Med tulipani cveto prvi botanični tulipani z nizkimi stebli in velikimi cvetovi ža-rečh barv. Po njih je vedno večje povpraševanje. Tudi move sorte narcis se vedno bolj uveljavljajo. Hiacinte so posebno priljubljene za siljenje zaradi lepega cvetja in prijetnega vonja. Modre barve hiacint poleg rožnatih in rdečih tulipanov pa so v vrtu še posebno dobrodošle. Paziti moramo na lepo barvne kombinacije. Družimo rdečo z rumeno, rdečo in belo rumeno in vijolično, rožnato in modro barvo. Veliko razočaranja si prihranimo, če zavarujemo vrt pred voluharjem in mišmi. Najučinkoviteje jih prežene-mo s kemičnimi pripravki. Po dolgoletmih izkušnjah pa ie ugotovljeno, da ne prenesejo bližine cesarskega tulipana, ki ima osler vonj,-Smrdi jim tudi zimski česen, zato zasadimo tu in tam kak strok česma med tulpe. Priskrbimo si tudi nekaj umetnega gnojila, s katerim pognojimo zemljo pred sajenjem tulipanov in hiacint. Za čebulice je že veliko povpraševanje, zato obveščamo ljubitelje cvetja, da bodo holandsike čebulice v bogati izbiri na razpolago pi i Hur-t i kulturnem društvu Kranj. Cas za sajenje je v mesecu septembru in oktobru. P. S. V članek v prejšnji sobotini številki se je vrinila pomota v odstavku o pripra-\ i zemlje zagrmovnice in trajnice. Zemljo prekopi jemo najmanj 30 do 40 em globoko in ne samo 10 em, kot je bilo objavljeno. I Družinski pomeniti Najboljši šoli plastiko Petra Jovanoviča! Pionirji in pionirke! Zadnjič sem obljubil, da bomo v eni izmed prihodnjih številk objavili imeni šole in posameznika, ki sta se po mnenju uredništva minulo leto najbolje odrezala, ki sta nam poslala največ dobrih prispevkov. Toda ker še nismo uspeli pregledati in oceniti vseh vaših dopisov, boste morali še nekoliko potrpeti. Pač pa vam lahko sporočim veselo novico: zmagovalno šolo čaka dragocena nagrada — lesena plastika, dar kiparja Petra Jovanoviča iz žetine v Poljanski dolini. Mojster dleta je reden bralec Glasa in rubrike S šolskih klopi. Lani, kot se verjetno spominjate, smo objavili precej njegovih risb, posvečenih otrokom, in tudi letos — tako nam vsaj piše — jih je pripravljen pošiljati. Dovolite da se v imenu vas, mladih bralcev, in seveda tudi v imenu uredništva kiparju Jovanoviču za njegovo radodarnost in podporo iskreno zahvalim. O sami plastiki vam trenutno ne morem sporočiti še nič natančnega. Kakšna je in kaj predstavlja, ve za sedaj samo avtor. Toda ko nam jo prinese, bomo njeno fotografijo nemudoma predstavili bralcem. UREDNIK Počitnice v bolniški postelji Najlepši čas za šolarja so šolske počitnice. Vsi otroci se jih vesele in vsak zase si naredi načrt, kako in kje jih bo preživel, da bodo bolj prijetne. Tudi jaz sem se veselil konca šolskega leta. V mislih sem bil že na obali, pri kopanju in igranju z drugimi otroki. Toda slano morje je pogoltnilo moje sanje. Namesto da bi uživail »naravo, sem si ob njem nakopal meningitis. Bolezen mi je pustila posledice in mi zagrenila vse lepe počitniške dneve. Skoraj cel mesec sem ležal na infekcijski in otroški kliniki v Ljubljani. Čeprav so mi delali družbo sošolec Mi-čo in drugi otroci, mi je bilo tako dolgčas po mamici in očku, da sem vse dni imel oči rdoče. Zato so me odpustili domov, toda pod pogojem, da se ne bom ne sončil, ne kopal, miti letal za žogo. Tako sem preostali del počitnic preživel doma na terasi, s slamnikom na glavi. Le moja najljubša prijateljica knjiga mi je preganjala dol- Sosedov pes Pri sosedovih so imeli psa Murija. Kadarkoli sem šla mimo, je veselo pomigal z repom. Večkrat sem mu prinašala kosti, zato mc je imel tad. Bil je rjavo bele barve in srednje velik. Nekega dne sem opaz.il t, da Murija ni na svojem mestu. Mislila sem, da je ušel. Toda kmalu sem zvedela da ga je ustrelil lovec. Žalostna sem bila. Se danes se mi včasih zazdi, da slišim Murijev lajat, s katerim nas je zjutraj budil iz sna. In kadar grem mimo sosedove hiše, se ved no spomnim svojega kosma tega prijatelja. Jelka Luskovec, 5 razred os. š. France Prešeren, Kranj ge, žalostne in nesrečne dneve. Čeprav mi bo r tem šolskem letu odpadel učni pred met telovadba, sem z veseljem in radostjo prestopil šolska vrata. Kondi Pižon, os. š. Matija Valjavec, Preddvor Naša krava Naša kmetija ni velika, le ena krava stoji v hlevu. Oče jo včasih priveze na vrv in odide z njo na sprehod do njiv in nazaj. Tudi v voz jo vpreže, to pa zato, da bi se krava privadila vleke. Prišla je jesen in začeli smo puliti prvo peso. Opoldan sem šla z očetom domov po kravo. Oče je pripravil voz, jaz pa sem med tem stekla po jabolka. Nato je zaipregel in mi ukazal, naj sedem v zadnji konec voza. Počasi smo krenili. Oče je držal konopce in stopal poleg mane. Nenadoma, pred gozdom, je krava pogledala v zrak, se nečesa ustrašila in zbezljala. Vrv se je izmuznila iz očetovih rok in krava z vozom ter menoj vred je ušla. Oče, ki je videl_ da sem v nevarnosti, je stekel za nami, me zgrabil in potegnil dol. Krava se je ustavila šele ob naši njivi. Skoraj vsa jabolka so popadala z voza. Nekaj sem jih potem našla v travi. Od takrat naprej nam krava ni nikdar več ušla. Marija Ajdovec, Os. š. Matija Valjavec, Preddvor \ehvaležni ježek Nekega lepega spomladanskega dne smo šli mama, se sestrica Irenca in jaz na njivo sadit krompir. Med dopoldansko malico, ko je mama pod mlado jablano že razgrnila prtiček s hrano, Irenca poleg sebe nenadoma zapazi orja-ško kostanjevo jezico. Toda hitro smo spoznali, da to ni jezica, ampak jcžfok. Začel sc je namreč premikati. Sestra je brž pozabila na lakoto. Položila je živalco v aktovko im jo odnesla domov. Doma smo ježu ponudili mleka, pa j im sramežljiv ali pa morda preveč prestrašen, saj ga ni niti poskusil. Zato sva se s sestrico '»dsiiamli in ko sva čez nekaj časa pokukali v sobo, je bila skodelica prazna. Ko se je mama vrnila z njive, je narez.ala nekaj orehovih jedrc in jež jih je, če prav iz roke, z veseljem pojedel. Prvo noč smo ga pu- stili v kuhinji, vrata v vež i pa smo le priprli. Še v sobo se je slišalo kako radia gor in dol po prostoru. Mama je rekla, da išče ščurke. Naslednje jutro smo ga zaman iskali in že smo mislili, da jc zbežal, pa ga je našla mama spečega v škatli na divanu. Tretjega dne je resnično izginil. Nikjer ga ni bilo. Sosedov Andrejček jc prišel povedat, da ga je videl na cesti. Prinesli smo ga nazaj. Spet je dva dni kolovrat i 1 po hiši. Dajali smo mu jesti in piti kolikor je hotel. A kljub vsej/ skrbi nam je nekoč pobegnil. Odšel je kot pravi nehvaleinal, kar brez slovesa. Nikoli več ga nismo videli. Pulja Vukclj, 6. a razred OS. š. France Prešeren, Kranj ' Prvič z vlakom Star sem bil tri leta. Do takrat se še nikoli nisorn peljal z vlakom. Nekega dne pa je ali dejal: »V nedeljo gremo v Ljubljano.« Nest i p no sem pričakoval nedeljskega jutra. Hitro smo se napravili in odšli proti železniški postaji. Kmalu se jc izza ovinka pri-ka/ala lokomotiva. Vlak je cvileče zavrl, se ustavil in vstopili smo v vagon. Potem je prišel sprevodnik, pregle-dal listke in jih picluknjal. Všeč mi je bil strojček za luknjanje zato sem moža prosil, naj mi ga pokaže. Ustregel mi je. Kasneje sem se vnnil k oknu in opazoval bežečo na-ia\o Vlak se je ustavil na .u\i!niih postajah, ljudje so v lupali in izstopali. Cas je n in val. Zdelo se mi je, da smo bili v Ljubljani zelo hitro. Marko Breznik 5. razred os. š. Trata pri S kof j i Loki Polonica in Drejček Drejček je bil fant in pol čeprav je bil še tako majhen, da ni znal drugega kot spati, jesti in veka-ti. Polonica ga je imela rada in je sklenila, da bo skrbela zanj. Očka in mamica sta odšla ifta delo in Polonica je sama ostaja z Drejčkom. Pri odhodu ji je mama naročila: »Ce bo jokal, mu daj dudico!« Komaj je mama odšla, se je Polonica lotila posla. Poiskala je dudico in jo potisnila Drejčku v usta. Drejček je sladko spal, pa ga je dudica prebudila. Začel je vekati. Polonica je bila vztrajna, Drejček pa ni odnehal. Vsakokrat, ko mu je potisnila dudko v usta, jo je izpljunil. Razjezila se je, pograbila dudko im si jo vtaknila V usta. »Zdaj pa jokaj, kolikor te je volja!« je dejala, legla na kavč in e užitkom sesala dudko. Pa se ji je Drejček zasmili!, ker je vekal tako žalostno. »Popestovala ga bomi,« si je rekla in se povzpela k zibki. Ker pa je bila še majhna in slabotna deklica, je prevrnila košarico z Drejčkom vred. Pokleknila je, s težavo dvignila Drejčka im vstala. Prevala je, kam bi z njim. Deček ji je lezel iz rok, pa jc slekla k mizi in da položila na mehko preprogo. Takrat je Zunaj nekdo Polonica!« Bila jc Tončka ia aajon nadsi ro.pja. »Pojiliva igrat,«jo jc povabila. Stc-kii sla na travnik in se žogali. Drejček jc nekaj časa io vekal pod mizo, : pa se jc potolažil na svoj preizkušeni način. V lak ml je palček v usta in zaspal. Prišla je babica. Ostrmela je, ko je našla odprta vrata im prevrnjeno košarico, Drejčka pa nikjer. »Gotovo so ga ukradli cigani,« je zavekala. Ste-. Ma je k telefonu in poklicala očka. Očka je pridrvel, pregledal košarico, vso hišo ia še vrt za hišo, pa j« moral ugotoviti, da Drejčka ni. Poklical je mamico. Pridrvela je kot huda ura, pregledala košarico, vso hišo in še vrt za hišo, Drejčka pa nikjer. Poslali so po dedka. Tudi ta je pregledal košarico, hišo in vrt, Drejčka pa nikjer. Vsedli so se okoli mize in vzdihovali. Babica je rekla: »Gotovo so ga ukradli cigani, ker je tako lep.« Dedek je ugovarjal: »To so napra; vili razbojniki, ker je iako močan.« Očka je sodil: »Ukradli so ga sovražnik', da bi ga vzgojili za vohuna, ker je tako pameteB-« Mamica pa je trdi,a: »Gangstcrji so bili tu. Ra' di bi dobili zanj moj vi plaše,« Tako so premišljevali *n presodili, da je treba /a" devo sporočiti ljudski milici. Prišel je miličnik. Vsi so v en glas zatrjevali: v~ kradli so ga cigani, bojnik i, vohuni in gan#' sterji!« Zaradi hrupa sa je Di*** ček prebudil. Prevalil -sC je na trebušček, se p'vl0' gnil iri pokukal izpod i«1' ze. Potem je zagodel: »B3' ba.« Miličnik je lahko UgOjJ vil, da Drejčka lllSL> ukradli ne t [gani, ne r** tajniki, pa tudi vohuni >« gangstcrji me. Cea cas pa je prit«*}" Polonica in je zakhealJ Drejčku: cicj, rožic HJ li prinesla!« Srečanje z miličnikom11 S sosedovim Romanom sva se igrala pred hišo. Te d.i| jg nekje močno počilo. Brž sva stekla gledat, kdo Strelja. Toda nihče ni slu J j al, le otroci so se igrali s karbidom. Nisva se jim ho tela pridružiti, raje sva odšla domov A /c nekaj minut zatoni sem /asiisai tuljenje Q renc. Le kje gori? Gorel je hlev, pred katerim so se še malo prej igrali otroci. Z Romanom sva o (njihovem početju povedala stricu Slavku. Ta je nemudoma telefoniral na postajo milice. Miličniki so prišli zelo hitro. Začeli so aprasevati, kdo le povzročil p i .n . a nihče se ni oglasil. Potem se je neki miličnik obrnil k meni in me povprašal, če jaz kaj Jj"ja^ vedel sem mu, d* Jv ^* povzročili otroci. k' ^jjči^ igrali s karbidom. h sc mi jc zahvalil m <* ^ Potem so pridrvv'1 ^ .H Skušali s.o rešiti s ^Q druge stvari. Toda ^rel» Živina F prepozno l,leva> P P P & (O »pravili ostanke živino pa Odpel)*11' otroška nep-vv.;';;;;;. s;!; povzroč Ia relt* > s? ,vf; loga miličnikov |e, » . .... i0bnt čujejo takšne in V°L Kriv^ sreče ter da u M"" V" zalo so pi i jat ki ljudi elp Ciril os. š p. • I ri&ji ^ Trata P11 SK Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 24. uri ter radijski dnevnik K 12., 13., 15., 17., 22., 23. in ob 19JO uri. je med seboj - 20.15 Sobot- | nih petinštirideset minut — , 21.15 Operni koncert - ; 22.30 Lepe melodije — uu.uo Iz slovanske poezije j^OTA _ 13. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola z nižjo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 110° Tuiristični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lisztov in Chopinov klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena Pravljica — 14.25 Melodije iz Pariza, Londona in Dunaja i — 14.55 Kreditna banka in 1 hranilnica Ljubljana — 15-20 | Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje mezzosopranistka Bogdana Stritar — 16.00 Vsak Qan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Nastop zbora Grafika iz Ljubljane — 1800 Aktualnosti doma in po svetu — IS K T---- NEDELJA — 14. septembra 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za j kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.43 Skladbe za mladino — 19.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 13.15 Zabavna glasba 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavinih melodij — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Jugotonove glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z mami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči v plesnem ritmu — 16.35 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.05 Z ansambli — 19.30 Popevke naših dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Pri skladatelju Ivanu Grbcu — 20.30 Svet in mi — 21.15 Sodobna ansambelska glasba — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz Slovenske poezije TOREK — 16. septembra Drugi program 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Nedeljski koncert — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 Melodije mediteranskih dežel — 14.35 Lahka glasba 15.20 Glasbeni variete — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Strani iz slovenske proze — 18.20 j Iz operet in glasbenih revij ; — 19.15 Z Ljubljanskim jazz i ansamblom — 19.30 V ritmu ! današnjih dni 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Klasična uvertura — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske marodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 ' Glasbeni lmtermezzo — 15.40 Igra violinist Miha Pogačnik — 16.00 Pri vas doma — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na-svidanje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.56 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj vam — 18.00 Aktualnosti do- j ma in po svetu — 18.15 Iz i solistične glasbe — 18.45 Kul- ' turni kažipot — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih melodij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v ritmu Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Popotovanje s popevkami — 15.00 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.35 Priljubljene slovenske popevke — 16.02 Za prijetno razpoloženje — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.09 Šoferjem na pot — 19.30 Od tu in tam z majhnimi ansambli — 20.05 Ogledailo našega časa — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodme v zborovski priredbi — 21.15 Segava glasbena portreta — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije Drugi program 14.05 Popevke se vrstijo — 14.30 V vedrem ritmu z velikimi orkestri — 15.00 Francoske popevke — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Z orkestrom Promenade — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 20.05 Naš intervju — 20.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.45 Majhna klavirska suita — 21.15 Mojstra s francoskega dvora — 21.50 Salon komornega jazza — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 19. septembra__ ---I L — 19 00 ,*knJižne*» trga -' Lahko noč, otroci — 18.15 Top-pops H — 18.50 e 19.00 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljim Kranjci — 1925 Pet minut za EP — 20.00 So-hotni večer z napovedovalko Evo Jane — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.15 Oddaja za naše izsejlence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 V ritmu z mladimi — 14.30 Zabavim zbori — 15-00 Cik-cak z majhnimi ansambli — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni var riete — 19.05 Jaza na drugem programu — 20.05 Ljud- Udaja ln Uska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21860; uprava Usta, ma-looglasna ln naročniška »luiba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 Qu\, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-*eda 1 din, naročniki Imajo j 10 *U popusta. Neplačanih 1 oglasov ne objavljamo. PONEDELJEK, 15. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Angel »Pocho« Gatti — 9.45 Iz. mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scenska glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor iz Bilčovsa na Koroškem — 16.00 Vsak dam za vas — 17.05 Orfej in Evridika — odlomki — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program J RT — Dubrovnik — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni noktunno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe Drugi program 14.05 Za oddih in razvedri lo — 14.30 Pol ure z orkestri — 15.00 Popevke na tekočem traku — 15.35 Ob lahki glasbi — 16.02 Z majhnimi ansambli Drugi program 14.05 Radijska igra za višjo stopnjo — 14.35 Z ansambli 15.00 Pol ure z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe mojstrov zabavne glasbe — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Pustolovci na opennih deskah — 21.15 Serenada z godali — 22.00 Recital flavtista Severina Gazzelonija — 23.30 Simfonična pesnitev — 00.05 Iz slovenske poezije KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice in piščance 0 krave molznice in teleta 0 prašiče 0 koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra SREDA — 17. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki Za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odilomki iz opere Nikola šubič Zrinski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Variacija na staro norveško romanco — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in ČETRTEK — 18. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncert za čembalo in godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz slavonskih ravnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operne melodije — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Sklepni prizor iz. opere Don Juan — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualmosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni noktunno — 22.15 Koncert klavirskih skladb 1 ranca Liszta — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuie goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Ritmi in melodije iz črnske in latinske Amerike — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Amerika-nec v Parizu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev ■-- IS.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Skladbe srbskih avtorjev — 20.30 Rad imam glasbo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Vesela godala — 15.35 Pisana paleta — 16.02 Z orkestri — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipot — 19.30 Popevke se vrstijo — 20.05 Velika scena — 21.15 Portret opernih solistov — 22.00 Z letošnjega festivala v Bregenzu — 23.45 Partita št. 4 v D-duru — 00.05 Iz slovenske poezije Komisija za delovne odnose pri podjetju MARMOR HOTAVLJE RAZPISUJE prosto delovno mesto PRIUČENE KUHARICE za pripravo tople dopoldanske malice. Interesenlke maj se zgla sijo na upravi podjetja Marmor Hotavlje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SOBOTA — 13. septembra 9.35 TV v šoli, 14.55 Poročila, 15.00 Motorne dirke za veliko nagrado Jadrana (RTV Zagreb) — 16.50 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.00 Velesejemski TV biro (RTV Zagreb) — 17.15 Po domače s Henčkovim ansamblom, 17.40 Disnevev svet, 18.30 Kitajska vojna (RTV Ljubljana) — 19.00 Vaterpolo Jugoslavija : SZ (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Inšpektor Maigret - serijski film, 22.40 TV kažipot. 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.15 Kronika (RTV Zagreb) — 17.30 Mladinska igra, 18.30 Karavana, 19.00 Prenost vaterpola (RTV Beograd) 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA - 14. septembra 8.55 Evropsko veslaško prvenstvo (Evrovizija) — 10.50 Proslava ob 50. letnici ustanovitve Skoja (RTV Ljubljana) — 11.50 Nadaljevanje prenosa z Vrbskega jezera (Evrovizija) — 12.45 Disnevev svet, 13.35 TV hiro (RTV Ljubljana) — 13.55 Motorne dirke za veliko nagrado Jadrana (RTV Zagreb) — 18.30 Nevesta v črnem - španski film 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Fantje in dekleta (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 TV dnevnik, 22.25 Vaterpolo Madžarska : Jugoslavija (RTV Beograd) — Drugi spored: 2000 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 15. septembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angle Kina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nenis i i (RTV Zagreb) — 16.10 Ruščina 17.15 Madžarski TV pre gled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna oddaja, 18.30 Pri zobozdravniku - L oddaja (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.20 Kaleidoskop, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija vaja, 20.35 Maljva - TV drama . . . Čembalist Svkora-glasbena oddaja . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi gi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) 17.45 Oddaja za otroke, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 1820 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RT VSkopje) — 1920 TV pošta. 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 16. septembra 9.35 T V v Soli, 10-30 Ruščina, 14.35 TV v šoli, 1525 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.00 Angleščina (RTV Beograd) 16.30 Evropsko atletsko prvenstvo (Evrovizija) — 18.40 Obrežje, 19.00 Izseljeniški večer - I. del, 1925 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Postopači - italijanski film, 22.15 Evropsko atletsko prvenstvo - posnetek iz Aten, 23.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Risanka, 18.00 Lutkovna oddaja, 18.20 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.00 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 TV prospekt, 20 00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 17. septembra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 14.00 Evropsko atletsko prvenstvo (Evrovizija) 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Cikcak (RTV Ljubljana) — 19.15 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RT VLjubljana) — 20.15 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 21.00 Vijavaja, 21.05 Človek s kamero, 22.05 Poročila (RTV Ljubi jana) DrugI spored: 20.00 TV dnev nik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 18. septembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.15 TV v soli, 15.40 Angleščina, 15.15 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.30 Evropsko atletsko prvenstvo (Evrovizija), 17.45 Po Sloveniji — 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Vozniško dovoljenje prosim, 21.10 Smart - serijski film, 21.35 Evropsko artletsko pr venstvo, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.45 Zabavna glasba, 19,45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spo red italijanske TV PETEK — 19. septembra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Evropsko atletsko prvenstvo (Bvrovizija) — 19.50 Cikcak, 20 00 T V dnevnik 20JO Vlja vaja, 20.35 Pojmo v dežju — ameriški film, 22.15 Poročila, 22.20 Poletni quiz (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.20 Kronika (RTV Zagreb) — 18.35 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 19.05 Velesejemski TV biro, 1920 Glasbena šola Manojlovič, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 2030 Spored italijanske TV Kranj CENTER | 13. septembra amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MO-HAUKA ob 16. in 18. uri, premiera sov j. barv. filma SKRIVNOSTNI USPEH ob 20. uri, premiera amer. barv. CS filma UJETI V PUŠČAVI ob 22. uri 14. septembra amer. barv. CS film UJETI V PUŠČAVI ob 13. uri, amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHAUKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma NEUKROTLJIVA ANGELIKA ob 21. uri 15. septembra amer. barv. CS film UJETI V PUŠČAVI ob 16., 18. in 20. uri 16. septembra amer. barv. CS film UJETI V PUŠČAVI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 13. septembra amer. barv. CS film ZGODBA O JESSE JAMESU ob 16. in 18. uri, amer.-angl. barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO ob 20. uri 14. septembra amer. barv. CS film ZGODBA O JESSE JAMESU ob 14. in 18. uri, amer.-angl. barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO ob 16. in 20. uri 15. septembra amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHA UKA ob 16. uri, amer. barv. CS film ZGODBA O JESSE JAMESU ob 18. uri, amer angl. barv. film ZA LJUBE ZEN IN SVOBODO ob 20. uri 16. septembra premiera ita-Hj.-apan. barv. CS filma ZADNJI OBRAČUN ob 16., 18. in 20. uri f Tržič 13. septembra amer. barv. CS film LORD JIMT>b 17.30 14. septembra amer. barv. CS film LORD JIM ob 15.30 Cerklje KRVAVEC 14. septenibia amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 15.30 in 19.30 Kamnik DOM 13. septembra franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST ob 18. in 20. uri 14. septembra franc. barv. CS film SVETNIK PRIPRAVLJA PAST ob 16., 18. in 20. uri 16. septembra nastopa ansambel AVSENIKI ob 20. uri Kamnik DUPLICA 13. septembra amer. film VIVA ZAPATA ob 20. uri 14. septembra amer. film VIVA ZAPATA ob 15., 17. in 19. uri skofja Loka SORA 13. septembra nemško-braz. barv.CS film AVANTURE NA AMAZONKI ob 18. in 20. uri 14. septembra nemško-braz. barv. CS film AVANTURE NA AMAZONKI ob 17. in 20. uri 15. septembra amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHAUKA ob 19. uri 16. septembra amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHAUKA ob 20. uri Jesenice RADIO 13.—14. septembra amer. barv. CS film KNEZ BOJEVNIK 15. septembra amer. film OD TOD DO VEČNOSTI 16. septembra amer. film ZANKA ZA NEDOLŽNEGA Jesenice PLAVŽ 13. —14. septembra amer. film ZANKA ZA NEDOLŽNEGA 15.—16. septembra amer. CS film KNEZ BOJEVNIK Žirovnica 14. septembra amer. film NOC IGUANE Dovje Mojstrana 13. septembra amer. film NOC IGUANE 14. septembra amer. barv. film NOC GENERALOV Kranjska gora 13. septembra franc. barv. CS film VELIKI MEAULNES 14. septembra jugosl. film MEMENTO Radovljica 13. septembra zap. ncntški barv. film BOBNI TABUA ob 18. uri, angl. barv. film TEATER SMRTI ob 20. uri 14. septembra zap. nemški barv film DR FU MAN CHU ob 16. uri, angl. barv. lilm TEATER SMRTI ob 18. uri, zap. nemški barv. lilm BOB NI TABUA ob 20. uri Bled 13. septembra amer. barv. film BANDOLERO ob 18. in I 20.30 j 14. septembra amer. b„rv. I film BANDOLERO ob 10., 15., i 18. in 20.30 15. septembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 18. in 20.30 16. septembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 18. in 20.30 Prodam Prodam dobro ohranjen italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK — peg Naslov v oglasnem oddelku 4301 Poceni prodam KOTEL za ŽGANJEKUHO. Golob, ško- fjeloška 3, Kranj 4302 Prodam dve STARI SKRINJI (poslikani) in RIBIŠKO PALICO. Naslov v oglasne^ oddelku 4303 Prodam FUNTE, R<->nkJ pot 21, 4304 Edo, Hafinarjeva Kranj — S t razišče Prodam 3 TRAČNICE, 7 m dolge (traverze). Zg. Brnik' 79, Cerklje *JP Prodam GOZD v bližini Vo-gelj pri Šenčurju. Naslov oglasnem oddelku 4r~~ Prodam dobro ohrani«-*" globok OTROŠKI VOZIčF**-Naslov v oglasnem Prodam dva ŠTEDILNIKA edon na žaganje, drugi na,vj, va (prostostoječa). Zg ~L nje 1 43Z Prodam KONTRABAS fj BAS-KITARO. Visoko *jj Šenčur 47^ Prodam 1000 kosov niou larnih BLOKOV iz opeka'" Cešnjevek in 5000 kosov »*_ vadoih ZIDAKOV, no 1, Tržič Loterija Neuradno poroči nju 37. kola srečk Srečke s končnicami 5990 62920 84460 790690 01 6631 7041 242281 818001 22 17252 24052 277542 83 23383 77353 343743 632423 44 2384 50004 587044 15 25 98515 3<>I76S 6 77466 80736 399476 17 847 95337 850507 378 4368 35018 241258 9 01699 66549 69219 802669 11. 9- so r.a° din 200 500 soo jO.ooo 10 200 200 io.ooo 10.010 20 SOO soo io.ooo 10 1.010 soo 10000 100.000 10 200 1 000 10.010 20 30 2 030 10.000 4 SO* s04 10.00« 10 so 2.000 io.ooo 100 200 soo 4 SO« S04 ,004 50.00« Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVč, kamno-scštvo Naklo telefon 21-05* Prodam STRUŽNICO. Šenčur 350 4311 Prodam krojaški ŠIVALNI STROJ singer. Mohorčič, Stara cesta 18, Kranj 4312 Prodam komplet OSTREŠJE 6X4m in material za brunarico. Ladja 25, Medvode 4313 Prodam desni ŠTEDILNIK tobi. Kocjanova 6, Kranj — Stražišče 4314 Prodam KRAVO 5 mesecev brejo. Golmik 5 ' 4315 Prodam SLAMOREZNICO z verigo, KONJSKO OPREMO m (PAJKEL). Pintar, Sv. Duh ft 20, Skofja Loka 4316 Prodam dobro brejo KRAVO, lahko po izbiri, ali BIKA ali simentalko. Naslov v ogl oddelku 4317 STALNO IMAMO na zalogi vse vrste kmetijskih strojev, traktorje ZETOR, FERGUSON, FERRARI, AGRIA in FIAT. SADNE STISKALNICE in KOTLE za iganjekuho ter vse rezervne dele za traktorje in kosilnice. Se Priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj skladišče Cesta 1. maja 65 (pred mlekarno Cirčc) Prodam KRAVO s teletom. Sp. Bitnje 20, žabnica 4318 Prodam nfbijenc OMARE, Posteljne MREŽE, ŠTEDILNIK, gorenje. Hotemo/.e 44, Preddvor 4319 Prodam trifazni električni motor 3,5 KW; 1410 vrt. na min. Sp. Besnica 50 4320 Prodam skoraj nov globok otroški voziček. Strnila loža, Tupaliče 39, Preddvor 4321 Ugodno prodam malo rabljeno mahagonijevo zakonsko SPALNICO alenka in šli TILNIK na trdo gorivo tobi. Kranj, Ljubljanska 20 4322 Prodam nove GAJBICE. — Mokrica 267, cesta na Golnik 4323 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Puštal št. 17, skofja Loka 4324 Prodam otroški KOMBINIRAN VOZIČEK. Puc, c. 1. avgusta 9, Kranj 4325 JABOLKA za mošt in ŽGANJE prodam. Stanovnik Jurij, Log 9, Poljanska dolina 4326 Prodam 1500 kosov KVA DROV. Posavc 14, Podnart 4327 Prodam stoječo OTAVO alj po dogovoru za spravilo. Dvorje 58, Cerklje 4328 Prodam suha bukova DRVA — Zalog 11, Cerklje 4329 Prodam sadno STISKALNICO na juto 901. in sakov vprežni PLUG. Pšata 1, Cerklje 4330 Prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK. Bitenc, Pot za krajem 2, Kranj-Orchek 4331 Poceni prodam RABLJENE DESKE, les za PODPORNIKE (punte), novo zasteklono OKNO dvokrilno s plastifici-rano zeleno zaveso (600 din), rabljena vrata in okno. Svolj-šak, Mojstrana 71 4332 Prodam dve KOKLJI s piščanci (ena 14, druga 7). /.;-,. Brnik 32, Cerklje 4333 Poceni prodam POMIVALNI PULT, električni STEDIL-NTK in PEC na olje. Maren čič Janez, Ul. mladinskih brigad 4, Kranj 4.334 Prodam KRAVO po teletu. Tušek, Rovt 10 Selca nad Sk. Loko 4335 kmečki MLIN, premer kamna 65 cm, skoraj nov, ugodno prodam. Sp, Otok 11, Radovi j ica 4336 Prodam IZRUVAC za krompir. Sp, Brnik 5, Cerklje 4337 Prodam 1150 kosov ZIDAkov BU 4. Cetnjevek sen čur 52 4338 Prodam KRAVO s teličkom in KONIA, starega 14 let Ko krica 13, Kranj 4339 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO in kompletno kuhinjsko opravo. Logar, Kidričeva 3, Kranj 4340 Ugodno prodam zimska JABOLKA na drevju po 0,50 in HRUŠKE tepke po 0,20 za kg. Gorica 17, Radovljica 4341 Prodam BANKI ne, PUNTE., deske in nekaj beton skega ŽELEZA. St. Žagarja št. 8/II, Kranj 4342 KOBILO, rodovniško, 4 leta staro, prodam. Moste 78, Komenda 4343 Prodam KADI, dobro ohra njene, za namakanje sadja. Šenčur 235 4344 Odprt« vs k 1 0bvcSčam°. da J« gostilna Delfin ponovno m°rsklm| n d° 22 urc- Postregli vas bomo s svežimi Pripravil,, , P°*trvnđ' Za delovne kolektive pa dostavljamo' dopoldanske malice in Jih po želji i___Pr'Poroča sc kolektiv gostilne Delfin — Kranj Kupim Stanovanja Prodam 0,6 m3 LADIJSKEGA PODA. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 21-626 4345 Ugodno prodam skoraj novo DNEVNO SOBO. Mežek, Titov trg 18, Kranj 4346 Prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Urbas, Pot v Bitnje 1, Kranj 4347 Prodam dobro ohranjen KAVC. Nograšek, Rupa 40, 1 Kranj 4348 ] Prodam zimska JABOLKA ; na drevju (0,60 za kg). Pov- ' Ije 8, Golnik 4349 Motorna vozila Prodam AVTO TAM-2000 s diezel motorjem v zelo dobrem stanju. Mesec Urban, Rovt 7, Selca 4349 Prodam zastava 1300. Naslov v oglasnem oddelku 4350 AVTOMOBILSKA DNA zaščitim proti koroziji (rji) s kvalitetnim premazom za daljšo dobo. Smrkolj, C. JLA j 27, Kranj 4351 ( Zamenjam osebni avto j FIAT 600 za VW-furgom. Fra- | kelj, Binkelj 10, skofja Loka 4352 GARAŽO dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 4353 FIAT 600, letnik 1958, poceni prodam. Šorn Bogomir, Koč na 26 Jesenice 2 4354 Poceni prodam FIAT 600 in dva dvosedežina MOPEDA. Tenetiše 12, Golnik 4291 Prodam SKODO-MB, letnik 1968 s 11.000 km, odlično ohranjeno. Cena ugodna. Vu-jič, Nazorjeva 10, Kranj 4292 MOPED T-12, dobro ohranjen, ugodno prodam. Senk, Staro H rastje 50, Kranj 4355 Prodam dobro ohranjen MOPED T-I3 po nizki ceni in visok 'lep FIKUS, primeren za lokale. Groharjevo naselje 33, Skofja Loka 4356 Prodam MOPED na tri prestave T-13. Dvorje 12, Cerklje 4357 KONJA, mirnega, kupim. Janhar, Brezje 4358 ali v okolici. Nagrada do 2000 N din. Gorenjesavska c. 28, Kranj 4363 Stanovanje v bloku, Kranj, Begunjska, zamenjam za novo stanovanje v novem naselju, Kranj, stolpnice. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 4364 Dam 3000 N din nagrade tistemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stanovanje. Najemnino lahko plačam tudi nekaj naprej. Ponudbe poslati pod »ugodno« 4365 Enemu ali dvema DEKLETOMA dam SOBO za malo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4366 Čestitke Prodam takoj vseljivo HIŠO, enodružinsko, zaradi oil.litvc. Zg. Bitnje 131 pri Puškami, Kra>nj 4359 Mlada zakonca brez otrok iščeta neopremljeno ali opremljeno SOBO v Kranju — okolica. Naslov v oglasnem oddelku 4360 Prodam dvostamovan jsko HIŠO takoj vseljivo v Kranju, Smlctlniška 112 (Cirče). Deformacije do 25. septembra v Kranju, nato ma naslov: Pavla Paternu, Murska Sobota, Cankarjeva 20 4361 Na stanovanje in hrano sprejmem DEKLE v Radovljici. Naslov v oglasnem Oddelku 4362 Iščem večjo SOBO ali eno sobno stanovanje v Kranju Dobrima ŠOLAR JANKU in njegovi ženi JUSTINI iz Ljub-nega pri Podnartu za 40-letni-co poroke veliko sreče, veselja predvsem pa zdravja želijo prijatelji. 4376 Zaposlitve Sprejmem HIŠNO POMOČNICO — delavko lahko začetnica. Konjedič Franc starejši, Kranj — Stražišče, Delavska c. 39 4367 Ugoden zaslužek! Iščemo priložnostne pobiralce krompirja na delo-viščih v Šenčurju, Cerkljah in Lahovčah. Kmetijski obrat KŽK KRANJ Ostalo . v. Tovarišu IVANU JAKOPINU se zahvaljujem za usnjeno TORBICO z večjo količino denarja, ki sem jo pozabila v njegovi prodajalni. Dru-ževec Jelka 4377 Kvalitetno opravljam vsa STROJEPISNA DELA na domu. Anica Nograšek, Rupa 40, Kranj 4378 Prireditve GOSTILNA ZAJC Lahovče prireja 14. 9. 1969 VAŠKO PRAZNOVANJE s plesom. Igra ansambel »Gorenjski na- gelni«. Vljudno vabljeni! 4379 GOSTIŠČE pri JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM Vabljeni! 4380 Sprejmem VAJENCA za KLJUČAVNIČARSKO STROKO. Anton Jalen, Huje 3, Kranj 4294 Sprejmem takoj VAJ EN KO za frizersko obrt. Pire Franc, Cankarjeva 8, Kranj 4295 Zaposlim marljivega DELAVCA za izdelavo cementnih izdelkov. Kavčič Rudi, Polica 14, Naklo 4296 Dobro KUHARICO in moškega za hišna dela iščemo za zimsko sezono. Ponudbe pošljite: Planinski dom na Zelenici — Tržič 4368 Iščem CISTILKO za nekaj ur tedensko. Ponudbe poslati pod »rosna« 4369 MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Soba na razpolago. Pogačar, mizarstvo, Radovljica, Gubčeva 7 4370 Iščem KROJACA-ico za delo na domu. Delo je stalno. Ponudbe poslati pod »čim prej« 4371 BLAGAJ NIC ARKA išče ho-noranno zaposlitev — 5-letna praksa. Naslov v oglasnem oddelku 4372 Sprejmem PLESKARSKEGA VAJENCA. Naslov v oglasnem oddelku 4373 Izgubljeno Zatekel se je 10. 9. 1969 ve- j lik VOLCJAK. Lastnik ga dobi pri Aljančič, Oldhamska 8, Kranj 4374 J Ponovno prosim osebo, ki j je na gozdni poti Sp. Bela— Trstcnik dme 5. 9. 1969 ob 1 18. uri pobrala mojo denarni- ! co, da jo proti nagradi vrne na naslov v izkaznici. V nasprotnem primeru bom moral sodni jsko ukrepati. 4375 Obvestila Vljudno sporočamo, da smo odprli dvostezno AVTOMATSKO KEGLJIŠČE v Kranju — Stražišče, gostilna Be-NEDIK. Nudimo domače spe-cialitete in pristna vina ter ostale gostinjske usluge. Za družbe sprejemamo rezervacije na telefon 22-888. Se priporoča V. in E. Rutar 4275 ORGANIZACIJA borcev za severno mejo 1918—1919 priredi 25. t. m. izlet v Benetke. Cena 6000 S din. Prijave sprejema še do ponedeljka 15. 9. 1969 društvena pisarna, Tomšičeva 20, Kranj 4381 Preklicujem veljavnost naročilnice Kranjskih opekarn št. 954 z dne 22. 5. 1969 Vinko Zonnan, Moste 20, Žirovnica 4382 Preklicujem izgubljeno zdravstveno izJcaznico na ime Mohor Franc, Visoko št. 2, Šenčur 4383 OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli » postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Pri restavraciji Iskra v Kranju sta v torek, 9. septembra, popoldne trčila tovornjaka. Voznik tovornega avtomobila Dušan Čilibrk iz Kranja je zapeljal s ceste prvega reda na odcep ceste za tovarno Planika. Na tem odcepu pa je že stal tovorni avtomobil, voznik Franc šenk iz Kranja. Ker so tovornjaku, ki ga je vozil Dušan Čilibrk, odpovedale zavore, je vozilo trčilo v pred njim stoječi tovornjak. V nesreči ni bil nihče ranjen. Škode na vozilih pa je za 7000 din. V petek nekaj pred eno uro po polnoči je na cesti prvega reda v Gozd-Martuljku voznik tovornega avtomobila Drago Jakopič zaradi neprimerne hitrosti v blagem ovinku zapeljal s ceste in se zaletel v drevo. Pri trčenju je bil eden od treh sopotnikov huje poškodovan, na tovornjaku pa je za okoli 25.000 din škode. L. M. Utonil v Sori V četrtek popoldne so v Poljanski Sori pri Pu-štalskem mostu v Škofji Loki našli utopljenca. Truplo je moškega spola, na sebi ima delovno obleko, po lelesu pa več tetoviranih znakov. Star je okoli 40 let. Zahvala vsem, ki ste mojega nepozabnega moža, brata, strica in svaka Janeza mraka spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Zdravku černetu za njegovo požrtvovalnost. Zahvaljujemo se tudi č. duhovščini, pevcem in sosedom. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Radovljica, 5. 9. 1969 Žalujoča žena Ana, brata Jože in Anton, sestra Ana in drugo sorodstvo Zahvala Ob prerani smrti moje drage žene, mame, babice, sestre in tete Ivanke Poliear rojene Dolenc sc iskreno zahvaljujem sorodnikom, vsem, ki so izrekli sožalje ustno in pismeno, darovalcem cvetja, za tolažilne besede ter vsem, ki so jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa sc zahvaljujem dr. Udirju. pevcem, župniku dr. Rozmanu, ZB Naklo in društvu upokojencev, sosedom in tov. Mohorju za poslovilne besede. Žalujoči: mož in hčerki z družinama Naklo, dne 19. 8. 1969 Zahvala Ob boleči izgubi drage žene in zlate mamice Ernestine Klep poslovodkinje v prodajalni »Jugoplastika« v Kranju izrekava iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, poklicnim in delovnim tovarišem, kolektivu Jugoplastike, KSSZ v Kranju ter znancem, ki so jo spremiti M zadnji poti in počastili njen spomin s cvetjem in venci. Globoka zahvala družb, polit, organizacijam krajevne skupnosti Vodovodni stolp, SZDL, ZB in KK in njihovim predstavnikom, tovarni Jugoplastika iz. Splita in njenim predstavnikom ter tov. Štefetu Janku zlasti za ganljive besede o njeni z delom in trpljenjem prežeti življenjski poti. Topla zahvala pevskemu zboru Upokojencev in godbi iz. Kranja za poslovilne žalostinkc. Lepa hvala vsem, ki so nama pismeno ali ustno izrekli sožalje in drugim, ki so kakorkoli sočustvovali z nama. Žalujoči mož Stanislav ln hčerka Stanislava Kranj, 11. septembra 1969 Po mučni bolezni nas je za vedno zapustil v 72 letu starosti naš dragi mož, oče in stari oče Jože Narobe Portežov ata iz Zg. Brnika od njega se bomo poslovili v soboto, 13. 9. 1969, ob 15.30 na pokopališču v Cerkljah. Žalujoči: žena Mana, sinova Jože in Ivan, hčerki Angelca in Marica z družinami. Zg. Brnik, Lahovče, Voglje, Predoslje, 11. 9. 1969 Zahvala Ob bridki prerani izgubi našega dobrega Alojza Longa katerega bomo vedno zelo pogrešali se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili doma ali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala za obilno cvetje in izraze sožalja, za molitve in tople poslovilne besede njegovih poklicnih tovarišev. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žena Zalka in hčerka R°" zlka I družino OGLAS SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IN CESTNO P0"0; JETJE KRANJ OBVEŠČATA VSE UPORABNIK^ CESTE II. REDA KRANJ—JEZERSKI VRH, DA BU ODSEK CESTE ŠTULAR—JEZERSKI VRH ZAjgi OD 15. 9. 1969. LETA DO PREKLICA ZA vb» PROMET. Prehod bci možen za ves promet le vsako soboto °d 18. ure do ponedeljka zjutraj do 6. ure. Na 'aS!-V odgovornost je možen prevoz z osebnimi avtomo vsak dan od 18. urc do naslednjega dne zjutraj SKUPŠČINA OBČINE KRjNJ CESTNO pnrvTF.TJE KRANJ Pogoj: kultete Nastop Prijave ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO — SKOFJA LOKA ponovno razpisuje prosto delovno mesto učitelja strokovnih predmetov ^ dokončana I. stopnja elektro ali strojne službe takoj! sprejemamo 15 dni po objavi oglasa.___ DELOVNA SKUPNOST DELOVNI ENOTE TISKARNA CP GORENJSKI TISK KRANJ ponovno razglaša p rosi a d eI o v n a m C S t a tiskarjev za ofset tisk . Kandidati morajo imeti grafično Solo ln str0 izpit za olsel n .karja. Posebni pogoj: VOJAŠČINE PROST! ^ Ponudbe sprejema tajništvo podjetja, Kranj, ška 8 do 2i. 9. 1969. Pogovor tedna rfiS|*^f militi i Vera Otrin: njena puška Vero Otrinovo sem zaprosila za razgovor takoj, ko Je v Ljubljani osvojila naslov slovenske prvakinje. Kmalu za tem pa je v Varšavi že dosegla nov slovenski rekord. Iz njenih besed sem lahko veliko zvedela ° njenih uspehih, mnogo bolj kot to pa jc bilo zanimivo slišati, s kakšnimi težavami se bori Vera. • Zakaj si se odločila za ta šport? 11 b *e pred Približno enajstimi leti. Doma so stre-»Jah ie mama, oče in oba brata in tako sem bila skoraj primorana, da sem se za ta šport odločila tudi Jaz. Nekaj časa je naša družina tvorila kar svojo »trelsko ekipo.« • Tvoj največji uspeh doslej? »Leta 1966. sem dosegla deseto mesto na svetovnem Prvenstvu Med najpomembnejše dosežke pa štejem nedvomno tudi nov slovenski rekord v streljanju s standardno puško z diopterjem, ki sem ga pred dnevi dosegla v Varšavi.« • Zanima nas, kakšni so tvoji pogoji za trening? »Brez pretiravanja lahko rečem, da so kriminalni, naše strelišče sploh nI strelišče. Poleg tega pa ™oram še sama kupovati za lasten denar potrebno strelivo. Tudi daljnogled sem morala kupiti sama. Na rečo sem vsaj puško dobila za nagrado na nekem •ekmovanju. Sploh pa treniram bolj malo. Pred slo-enskim prvenstvom sem vadila samo dvakrat.« m Dosegla si republiški rekord, upaš, da boš tudi državnega? »Enkrat sem ga že, vendar ni bil priznan. Ne verjamem pa da ga bom ^ gg bom še vnaprej stre-jaia v tako slabih pogojih. Prav zato me tudi že Holeva veselje do tega športa in resno premišljujem, aa W z njim nrenchaln « Got prenehala.« ovo si obredla že veliko dežel od 1p» ° toč r°po razcn Sovjetske zveze, kjer za nas že ^«1954. ni nobenih tekmovanj.« ■»»je kdaj odločila za kakšen drug šport? nogo. »Ne. Odločila bi sc za kakšno bolj atraktivno pa lila* V4;™' ŠC lo! Ko toliko streljaš, si že kdaj ustre- kak »To snega zalitega kozla? «a sem1l!IkiTCraJ! ^»JvcCji pa je bil prav gotovo ta, m 8p,oh Prijela za puško .... Z. Felc Sindikalne športne igre , Ljubljanska conska rokometna liga Duplje v vodstvu n V tretjem kolu ljubljanske conske rokometne lige so imeli forcnjsfc predstavniki bolj malo uspeha. Dobro so spe. za-JjaH rokometaši iz Dupelj, ki so tako že tretjič zapored zmagali. Duplje v nedeljo čaka težak nasprotnik ekipa Krme »ja, k, jc najresnejši kandidat za prvo mesto. r> Rokometaši Radovljice so z izredno igro odpravili Ram vendar bo tekma registrirana s 5:0 v korist nasprotnika, ker vodstvo kluba še vedno ni plačalo predpisane »avcijc. Rezultati - Radovljica : Radeče 16:11, Zagorje : Kr žc io UuPlJe : Mokerc 23:14. V vodstvu sta Duplje in Knnclj. ^ Jutri bodo gorenjski predstavniki igral, takole: Krme puplje, Križe : Radeče, Mokerc : Radovljica in Usnjar terani. Ve- .1. Kuhar f» **' g0rcnJska rokometna liga Pr*čakovani rezultati segli I L adov,iica B dO-^ihiSh^, na do-ca B ■ EJS*' Rc*«Hati: Sel-ž»c • v,Zdb.mca B 27:7 Stor • Scšir B 29.9. V vodstvu sta ekipi Selc in Radovljice. Jutri so na sporedu naslednje tekme: Duplje B : Zab-nica B, Scšir B : Selca B, Dijaški dom : Radovljica B, Kamnik B : Križe B. V nadaljevanju tretjih letnih sindikalnih športnih iger v Kranju so se ta in minuli teden nadaljevala tekmovanja v malem nogometu, začelo pa se je tudi tekmovanje v šahu. Minuli petek, 5. septembra, so se v malem nogometu pomerile ekipe sindikalnih organizacij Kovinar : Tekstil-indus B 0:0, Projekt B : Exo-term 4:1 (2:0). V soboto so se srečale naslednje ekipe: Sava A : Iskra B 3:1 (3:0), I BI : SavaB 0:4 (0:2). V ponedeljek se je tekmovanje nadaljevalo med: Tek-stilindus B : Tekstilni center 0:2 (0:1), Kovinar : Projekt A 3:0 (brez tekme) ,IskraA : Elektrotehnično podjetje 3:0 (2:0). Sreda, 10. septembra: Kovinsko podjetje : Iskra B 0:4 (0:1) Exoterm : IBI 0:2 (0:1)] SavaB : Sava A 2:1 (1:1) in LIK : Iskra A 0:1 (0:0). Vrstni red: A skupina — Iskra B 8 točk, IBI 8, Kovinsko podjetje, Projekt B in Sava B 6 točk itd. B skupina — Iskra A 8 točk, LIK in Kovinar 6 in Tekstilni center 3 točke. Danes (sobota) popoldne se bodo srečali: Elektrotehnično podjetje : Kovinar, Projekt A : Tckstilindus B, Kovinsko podjetje : Sava B in Projekt B : Iskra B. V ponedeljek pa so :na programu tekmovanja med: Sava : IBI, Tekstilni center : Projekt A in Tckstilindus B : Elektrotehnično podjetje. rristov 50,00 m Na II. memorialnem atletskem mitingu, ki ga vsako leto priredi ljubljanska Olimpija v spomin na svojega tragično preminulega atleta, državnega rekorderja hi repre-zentanta Janeza Moleta, so člani kranjskega Triglava dosegli nekaj odličnih rezultatov. Najboljši je bil vsekakor mladinski reprezentant Bogdan PRI-STOV, ki Je v metu kladiva zalučal orodje točno 50 metrov in s tem izboljšal Jugoslovanski rekord za starejše mladince. Polde MILEK Je v teku na 100 m kot tretji Gorenjec premagal magično mejo U sekund in z rezultatom 10,9 izenačil gorenjski stari rekord. Tretji rekord so dosegli tekači članske štafete 4 x 200 m (Lojk, Ka-Štivnik F. Fister, Milek), ki so to progo premagali v času 1:31,0. Zelo dober rezultat je dosegel še mladinec Iztok Kavčič, ki Je kot zmagovalec dosegel na 800 m čas 1:56,3. M. Kuralt V ostalih športnih pamogah trenutno teče tekmovanje v tenisu. Konec septembra pa se bo začelo tekmovanje v odbojki in v lahki atletiki. Tekmovanje v namiznem tenisu, rokometu, kegljanju in streljanju pa se bo začelo prihodnji mesec. A. ž. Mednarodno kegljaško srečanje v Kranju Dve zmagi za Triglav Na avtomatskem kegljišču Triglava je bilo pred dnevi prijateljsko srečanje moških in ženskih ekip Wurzburga iz Zah Nemčije in domačega Triglava. V obeh konkuren-cah so zmagali Triglavani. Najboljši igralec dvoboja je bil ing. Prijon, ki je podrl 891 kegljev. Rezultati: MOŠKI — Triglav : VVurzburg 5066:4606 (Prijon 891 Bregar 795, Turk 825, Česen' 869, Kordež 868, Ambrožič 818). ŽENSKE: Triglav : VVurzburg 2274:2022 (Popovič 390, Martinčič 364, Rozman 371, Mihelič 374, Cadež 384, Janša 391). P. Didič Gorenjska nogometna liga Derbi Tržiču Najpomembnejša tekma drugega kola v gorenjski nogometni ligi je bila odigrana v Tržiču, kjer sta se pomerila kandidata za prvo mesto Kranj in Tržič. Zaradi boljše igre v drugem polčasu so zasluženo zmagali Tržičani. Rezultati: Naklo : Jesenice 0:4 (0:2), Svoboda : Lesce B 6:2 (2:0), Železniki : Trboje 9:0 (3:0), Preddvor : Predoslje 2:3 (1:1), Tržič : Kranj 2:1 (0:1), Podbrezje : Kropa 2:7 (1:3). V zaostali tekmi pa so Jesenice katastrofalno premagale Podbrezje na njihovem igrišču kar s 13:0 (7:0). V vodstvu so po drugem kolu kar tri ekipe: Jesenice, Predoslje in Tržič z enakim številom točk. Jutri so na sporedu naslednje tekme: Kropa : Jesenice, Lesce : Železniki, Kranj : Podbrezje, Predoslje : Tržič, Trboje : Preddvor in Naklo : Svoboda. P. Didič Gorenjska rokometna liga Na Jesenicah napad na sodnika Ze po drugem kolu v gorenjski rokometni ligi ima tekmovalna komisija polne roke dela. Na tekmi Jesenice : Zab-nica jc tri minute pred koncem srečanja igralec Jesenic Trokič fizično napadel sodnika Andreja Hvastija. Čudimo se, da je sodnik klub temu incidentu nadaljeval z igro. V naslednji tekmi pa je isti igralec spet zaigral v ekipi Jesenic, čeprav je bil avtomatično suspendiran in so zaradi tega Jeseničani izgubili srečanje s šeširjem z 0:5, čeprav so na igrišču zmagali z 10:9. V vodstvu so sedaj kar 4 ekipe z enakim številom točk. Rezultati: Besnica : Kranjska gora 22:32, Sava : Kamnik 20:30, Tržič B : Kranj B 16:17, Jesenice : šešir 0:5, Selcu : Zabnica 22:18. V nedeljo so na sporedu naslednje tekme: Kranjska gora : Zabnica, Šešir : Selca, Kranj B : Jesenice, Kamnik : Tržič* B in Besnica : Sava. P. Didič V osmih mesecih na Gorenjskem 25 žrtev prometa (Nadalj. s 1. str.) skoraj za 30 odstotkov več kot lani. Izredno povečanje obiska tujih turistov pri nas je posebno v poletni sezoni zelo zaostrilo že nekajletne težave prehodov na Ljubelju in Korenskem sedlu, ki sodita med najpomembnejša vrata iz zahodne Evrope v našo državo. Za oba velja, da v sezoni sploh ne moreta več kolikor toliko sproti sprejemati vsega prometa. Če je izstopni promet to poletje tekel vsaj delno znosno, pa je pri vstopnem zaradi nekoliko daljšega obmejnega postopka prihajalo do prav nevzdržnih zastojev. Kolone vse do doline na avstrijski strani, v katerih se je bilo treba po polževo pomikati v hude strmine tudi po dve do tri ure, so bile vsakdanji pojav. Avstrijska policija je bila večkrat prisiljena urejati promet s helikopterji in je nenehno opozarjala na nujnost hitrejšega prehoda prek meje. Po njeni oceni se je v dneh, ko sc je največ vozil usmerilo proti Korenskemu sedlu, zaradi dolgih kolon obrnilo od meje celo po 2 tisoč avtomobilov dnevno. Nekateri so se namenili proti drugim prehodom, precej pa jih jc opustilo misel na pot v Jugoslavijo — največ seveda listih, ki so nameravali k nam le na krajši izlet. Na Ljubelju se prometnim težavam m utro/nit- <š»e ne- varnost prekomerne koncentracije ogljikovega monoksida v predoru. Avstrijski obmejni organi so namestili naprave za ugotavljanje tega plina in so često opozarjali nanj ter zadrževali kolone pred predorom. Uprava javne varnosti Kranj je skušala reševati te zagate predvsem s tem, da je poleti zaposlila večje število honorarnih uslužbencev. Ugotavlja pa, da bi bila edina uspešnejša rešitev sedanjih razmer na obeh prehodih nujna preureditev. Pri obeh je glavna ovira, da ima- ta le po dva vstopna pasova. Po načrtih vodstva obmejne službe naj bi na Korenskem sedlu uredili 4 vstopne pasove in izboljšali njegovo funkcionalnost, saj je vozni pas oddaljen od usiužbenčevega mesta celo 8 metrov. Na Ljubelju pa naj bi usposobili 3 vstopne pasove. Stroški za to bi bili razmeroma majhni, saj bi bilo potrebno predvsem le asfaltirati del zelenic in pozneje postaviti ustrezne kabine. Zato verjetno ni razlogov, da pristojni republiški organi zamisli ne bi osvojili. -M. S..- Tekmovanje industrijskih gasilskih enot v Kranju Republiška gasilska zveza se je ob letošnji 100-letnici gasilskega delovanja v Sloveniji odločila, da bo v posameznih krajih v Sloveniji organizirala tekmovanja industrijskih gasilskih enot. Namen teh tekmovanj, ki bodo zajela pet različnih industrijskih panog, je poživiti delo prostovoljnih gasilskih enot v podjetjih. Danes (sobota) dopoldne bo v športnem parku Stanka Mlakarja prvo takšno tekmovanje v Sloveniji kjer se bodo pomerile industrijske gasilske enote kemične, gumar- ske, usnjarske in živilske stroke. Ob 8. uri se bo na nogometnem igrišču v športnem parku zbralo šest enot (60 gasilcev) iz Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Tovarne Color Medvode, Industrija usnja, krzna in konfekcije Šmartno pri Litiji« Kolinske tovarne hranil Ljubljana ter Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Pokrovitelj današnjega tekmovanja je podjetje Sava Kranj, organizator pa občinska gasilska zveza. Industrijske gasilske enote bodo tekmovale v suhi vaji z motorno brizgalmo, posebni taktični vaji, polaganju cevi na 105 metrov in v testiranju i/, gasilske preventive. Ker bo tekmovanje nedvomno zanimivo, vabijo na ogl^d tudi druge industrijske gasilske enote v Kranju. Danes dopoldne se bodo v Kranju pomerile industrijske gasilske enote. — Foto: F. Perdan S trgovina"1 IVI U A KRANJ Specialistične ginekološke ordinacije ne bodo začasno zaprte Strokovni kolegij Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju je pred kratkim sprejel sklep, da bodo v tej zdravstveni ustanovi s ponedeljkom, 15. septembra, do nadaljnjega ukinjene specialistične ginekološke ordinacije. Sklep so utemeljili s tem, da je bolnišnica do 10. julija opravila vse preglede in laboratorijske storitve, za katere je dobila za letos sredstva z:« socialno zavarovanje v Kranju. O tem sklepu so obvestili občinsko skupščino, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj In Zdravstveni center Kranj. Zaradi takšnega sklepa strokovnega kolegija Bolnišnice za ginekologijo in porod ništvo je bil včeraj (petek) popoldne v prostorih kranjske občinske skupščine sestanek, ki so sc ga udeležili predstavniki Bolnišnice, Komunalnega zavoda za soda! BO zavarovanje, občinske skupščine, Zdravstvenega centra in občinskih družbenopo- litičnih organizacij. Na tem posvetovalnem sestanku kjer se je že uvodoma pokazalo, da je strokovni kolegij na tako dramatičen način (sprejeti sklep) ukrepal zato, da bi predstavnikom družbenopolitičnega življenja v občini prikazal težave, s katerimi se srečuje, so obsodili takšno odločitev. Poudarili so, da strokovni kolegij ni organ, ki bi lahko o tem odločal. Razen tega 10. člen pogodbe med Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo ter Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje določa, da bo Bolnišnica za presežek storitev po delovnem načrtu prejela povračilo v 20 odstotni vrednosti (cene). Prav tako komunalni zavrni za socialno zavarovanje na sklep kolegija odgovarja, da bi že ob sklepanju splošnega sporazuma lahko odklonili podpis pogodbe, če bi menili, da število planiranih pregledov ni v skladu s po-trebami zavarovank... itd. Na sestanku so potem ugotovili, da podatek, da je Bolnišnica do 10. julija opravila vse preglede in laboratorijske storitve, ki Jih bo za letos plačal zavod za socialno zavarovanje, nI točen. Ta plan bodo namreč po netočnih oziroma nepopolnih po datkih izpolnili prav v teh dneh. Kljub vsem tem ugotovitvam, ki niso bile v prid nedavno sprejetemu sklepu strokovnega kolegija, pa se je pokazalo, da položaj, v katerem so danes nekatere specialistične ambulante in zdravstveni delavci, ni ravno rožnat. Med drugim se to najbolj kaže v pediatrični, ginekološki in delno okulist ični ambulanti, kjer bodo precej pred koncem leta izpolnili predvideni letni plan pregledov oziroma storitev. Težava je v tem, ker denarja za ugoditev vsem potrebam ni dovolj, obisk v teh ambulantah pa je zelo velik; tolikšen, da ga zdravniki velikokrat ne zmorejo. Na sestanku so soglasno ugotovili, da danes vsi zdravstveni zavodi na Gorenjskem skrbno gospodarijo, da nima jo notranjih rezerv in da se v Bolnišnici za ginekologijo in porodni.tvo srečujejo še z nekaterimi investicijskimi težavami oziroma stroški, ki Jih imajo zaradi vzdrževanja stavbe. Strinjali so se, da si zdravstveni delavci zelo prizadevajo, da bi čimboljc delali. Znano je, da je na Gorenjskem zdravstvena služba precej razvita. Posebno ni nekaterih področjih se kaže visoka zdravstvena proevetljeoost prebivalcev, ki se kaže v večkratnih obiskih v ambulantah Tako Je v nekaterih primerih zdravstvena preventiva na področju ginekologije na Gorenjskem dosegla že svetovni nivo. To pa seveda terja tudi precejšnja sredstva, ki jih v večini primerov pri nas se ne /.moremo. Zato so iui sestanku opozorili, da hI strokovjnaki v nekaterih zdravstvenih slu/.bah morali v primerih, ki kažejo že na »pretirano« zdravstveno pi osvetljenost, naredili določen izbor. Seveda ne na *O#0 pacientov. Marveč v koi,klc'nem primeru zagotovili normalno število pregledov ta vse ženske, pri tent pa ustrezno zavreti tiste več-Krame (nepotrebne) pregib m itd. Čeprav so ugotovili, da f* takšno mejo zda i najhr/ tci-K<> postavljati, so se nazai-nje sporazumen da speciaH-s,i-»e imiekološke ordinacije s ponedeljkom, I* <#P' 'einbra ne bodo začasno *a' |M'° Sklenili ho, da bo o teh v^raš»n\ih razpravljal ZJraV-stvenl eenter na pkihoilnfl II sveta. Razen tega pa je *e na sadnji seji, čeprav ni ' ,c* potrebnih podatkov, sprejel PHponičilo na I v Bel d*dd tudi v prihodnje opravi* *« Preglede o/Aroma laborfl" <°rij n\e storitve. Poudarili pa so tudi,