14 - LETO 56 - CELJE, 5.4.2001 - CENA 300 SIT ^vorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečl(o Poldič PODŽUPAN BREZ DELA Žalska LDS bo vrnila udarec. Stran 5. NE PREZRITE: Cirkus v mestu Drago Kragolnik: »Moj sin nI moril!« Lomljenje prava v kamnolomu Jure pogrešan leto dni iVEDOSANJANE SANJE Evropski vrh spet brez celjskih rokometašev. Stran 15. VARČEVANJE TE UDARI PO ŽEPU v Celju lahko zmanjšaš račune za plin z odpiranjem oken. Stran 13. Smartinski šrangarji so med izdelovanjem približno osem metrov dolge butare ob spremljavi harmonike prepevali stare domače pesmi ter stresali priložnostne šale, šrangar Marcel pa je med tem pletel košaro, kot ga je te veščine naučil njegov oče in kot sta to znala njegov ded in praded. O pisanicah izvirnosti mladih in starih Šmartnega v Rožni dolini v pričakovanju velike noči na strani 25. 2 DOGODKI V Celje znova z mitnino »Mi, Friderik, po milosti božji grof Celjski, Ortenburški in Zagorski..« je zapisal 11. aprila 1451 pisar na pergament - In Celje j postalo mesto »Sledili so vzponi in padci, vrsti- la so se bolj ali manj bleščeča obdobja, a mesto in meščani so vztrajali,« so zapisali v knjižico, ki prinaša predstavitev letošnjih do- bitnikov celjskih grbov in pro- gram prireditev ob 11. aprilu, ob- činskem prazniku Celja, ki bo le- tos še posebej slovesen, saj Celjani praznujejo 550-letnico dodelitve mestnih pravic. Glavnina prazno- vanj bo v duhu srednjega veka, v katerem so mogočni Celjski naklo- nili ljudem, živečim ob Savinji, mestne pravice. Z današnjo območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov ter jutrišnjim slovesnim od- prtjem ter podelitvijo priznanj na- grajencem mednarodnega likovne- ga natečaja za otroke in mladino iz vsega sveta, ki so ustvarjali na te- mo Gradovi in kulturna dediščina, v Galeriji likovnih del mladih na Sta- rem gradu, se v Celju začenjajo praznične prireditve, ki bodo traja- le do 22. aprila. Glede na visok jubilej, bo Celje po besedah direk- torice Pokrajinskega muzeja Celje Darje Pirkmajer praznovalo še vse do jeseni, saj je prav, da si generaci- ja Celjanov, ki zvečine ne bo učaka- la dvatisočletnice rimske Celeie, da duška vsaj ob 550-letnici dodelitve mestnih pravic. Osrednje praznovanje bo strnjeno v tri dni; na predpraznični torkov večer bo v cerkvi sv. Danijela kon- cert Bogdane Herman, ki bo pred- stavila ljudske pesmi minulih stole- tij, praznično popoldne bodo zazna- movali člani skupine Meginhardus s koncertom srednjeveške glasbe na avtentičnih glasbilih, dan po prazniku pa se bodo s koncertom Mladi glasovi staremu mestu na par- kirišču pri Hotelu Turška mačka Ce- lju poklonili še mladi. Osnovnošolci in srednješolci, ter letos prvič tudi gojenci Dijaškega doma ter Skale Pum, so se v praznovanje vključili tudi z ustvarjanjem jumbo plakatov na temo 550-letnice mesta. Vseh 25 plakatov bo natisnjenih tudi v po- sebnem biltenu, ki bo skupaj z nati- som v arhaično slovenščino preve- dene listine, s katero je Friderik II. Celju podelil mestne pravice, tudi spominsko darilo ob prazniku. Zaradi praznovanj v mestnem središču bo tudi nekaj zapor pro- meta; delna zapora bo že ta konec tedna, ko bodo preko Ljubljanske ulice pri Narodnem domu postav- ljali nova stara mestna vrata, na praznično sredo med 16, in 17. uro bo zapora na Trgu celjskih knezov, za pol ure po 18. uri Savinjske in Razlagove ulice, med 18.30 in 20. uro Ljubljanske ulice v križišču z Gregorčičevo ter popolna zapora Gledališke do polnoči. Gledališka bo v celoti zaprta tudi v četrtek med 11. in 21. uro. Uvod v osrednjo praznično slove- snost bodo pripravili učenci Unesco- vih šol, ki bodo na Trgu celjskih knezov poslikavali modre stole, enega pa kot simbol povezanosti preteklosti in prihodnosti ter sode- lovanja v Evropi poklonili celjskemu županu Bojanu Šrotu. Po koncertu srednjeveške glasbe bo slavnostni sprevod s knežjim parom na čelu krenil izpred cerkve sv. Danijela mi- mo vodnega stolpa ob južnem mestnem obzidju do Knežjega dvo- ra in po Ljubljanski skozi novozgra- jena mestna vrata, kjer bo mitničar ostrega jezika pobiral mitnino (iz- kupiček bodo namenili za nakup gastroskopa za otroški oddelek celj- ske bolnišnice). Praznični program, vključno s ponudbo srednjeveških jedi ter pijač, bo na prireditvenem prostoru na parkirišču pri Hotelu Turška mačka, osrednja slovesnost, na kateri bodo podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja, pa ^ dvorani Narodnega doma. ' Udeležbo sta že potrdila predsed- nik države Milan Kučan in ministri- ca za kulturo Andreja Rihter, sij večera pa bo zagotovo pripadal na- grajencem; dobitnikom Zlatega celj- skega grba Planinskemu društvu Celje, Srebrnih celjskih grbov Bo tu Alujeviču, Janku Pokliču, C fičnemu podjetju Cetis Celje in I skemu centru Celje, Bronastih ( skih grbov mag. Viktorju Kraji mag. Bojanu Sešlu, skupini Ni in Akademskemu pevskemu zh Celje ter dobitnici Kristalnega c skega grba Maši Ostruh. IVANA STAMEJi Foto: GREGOR KAj Že petič zapored, letos kar s 25 jumbo plakati, se v praznovanje celjskega občinskega praznika vključujejo ti osnovno in srednješolci. Festival mladosti Celjski sejem bo med 10. in 13. aprilom gostitelj Festivala vzgoje in izobraževanja s 24. sejmom Vse za otroka in družino ter 6. sejma Eko Na razstaviščih Celjskega sejma bodo v torek slovesno odprli za javnost dva sejma: 6. sejem Eko in Festival vzgoje in izobraževanja s 24. sejmom Vse za otroka in družino. Potem ko je družba Celjski sejem lani uspela s svojo pri- tožbo in je bil razpis za pri- pravo Festivala vzgoje in izo- braževanja ponovljen, na raz- pisu pa kot gostitelj festivala izbrana celjska sejemska hi- ša, bo Celje zdaj po dveh letih spet gostilo tudi sejem Vse za otroka in družino, ki glede na svojo vsebino pomeni gospo- darski del festivala. Geslo le- tošnjega festivala bo Ustvar- jalnost, inovativnost - nova kakovost; v okviru trinajstih tematskih sklopov pa se bo zvrstilo 262 predstavitev na razstavnem prostoru, 176 predavanj, delavnic, seminar- jev in okroglih miz ter 126 kulturnih prireditev, festival pa bo spremljala tudi razsta- va 92 šolskih glasil ter pred- stavitve oddaj šolske sejem- ske televizije in radia. Na 24. sejmu Vse za otroka in družino se bo predstavilo 67 neposrednih razstavljav- cev, od tega tudi dva iz sosed- nje Hrvaške, preko zastop- stev pa še 51 razstavljavcev iz Anglije, Kanade, Nizozem- ske, Nemčije, Danske, Italije, Češke, Francije, Poljske, Švi- ce, Avstrije, Španije, Švedske in seveda tudi Slovenije. Le- tošnja prireditev bo v novi, sodobni sejemski dvorani L. Po enoletni prekinitvi, ko je lani zaradi zapletov sejem od- padel, Združenje proizvajal- cev in prodajalcev igral pri GZS pa je vztrajalo, da sejem ostaja v Celju, bodo proizva- jalci, zastopniki in trgovci po- novno predstavili vse, kar je pri nas mogoče dobiti za otro- ke in mladostnike. Gre seve- da za igrače, igrala, pohištvo in opremo, audio vizualna sredstva in računalniško opremo ter ponudbo založb in knjigarn. Prireditev bodo spremljale računalniške de- lavnice za najmanjše in tiste malo večje, prav tako pa tudi testiranja raznih video igric in pokušine prehrambenih iz- delkov. V pripravo spremljajočih prireditev festivala se je letos aktivno vključila tudi Mestna občina Celje, mesto pa bo štiri festivalske dni živelo skozi številne otroške prireditve. IVANA STAMEJČIČ Razstavni programi 6. sejma ekologije in varovanja okolja Eko temeljijo na predstavitvi tehnologij, strojev, naprav in načinov ravnanja z odpadki, varovanja vode, zraka in tal ter predstavitvi ekoloških projektov. Sejem bo spremljal bogat program obsejemskih strokovnih prireditev, iz katerega velja posebej izpostaviti dvodnevno posvetovanje o izvajanju na- cionalnega programa varovanja okolja in Agende 21 za Slovenijo, na dobrih 2 tisoč kvadratnih metrih razstavišč v dvorani D pa se bo predstavilo okoli 50 razstavljavcev. Čezmejno sodelovanje Občini Gornji Grad in Globasnica sta v okviru čez- mejnega projekta evropske okoljevarstvene zveze pod- pisali sporazum o sodelova- nju na področju varstva okolja. Sporazum predvideva so- delovanje pri uporabi alter- nativne energije, čiščenju vodnih odplak, ohranitvi či- stega zraka in pitne vode. 0.b tej priložnosti so predstavni- ki evropske okoljevarstvene zveze predali gornjegrajske- mu županu Toniju Riflju tro- jezično (v slovenščini, itali- janščini in nemščini) tablo, ki označuje občino kot članico te zveze. V Gornjem Gradu so v zad- njih letih precej sredstev vlo- žili v gradnjo ekoloških siste- mov (čistilna naprava, kotlar- na na lesno biomaso), saj se zavedajo, da je varstvo okolja njihova primarna naloga. Gornji Grad je tudi prva slo- venska občina, ki je bila spre- jeta v evropsko okoljevars- tvene zvezo. EDI MAVRIČ Fakin znova za direktorja Ker je bila prva seja pre- novljenega sveta Splošne bolnišnice Celje zaradi ad- ministrativne napake vlad- nih služb neveljavna, so ta ponedeljek zasedanje pono- vili, Zgodilo se je kar nekaj sprememb, najbolj pomem- ben pa je zagotovo sklep, da se končno začne postopek imenovanje direktorja bol- nišnice. Razpis bo objavljen že v teh dneh. Ker mora biti celotni postopek zaključen v tridese- tih dneh, bo morda bolnišni- ca, po skoraj enem letu ka- drovske krize, še pred prvo- majskimi počitnicami spet dobila direktorja s štiriletnim mandatom. Dosedanji direk- tor Samo Fakin, dr. med!, ki je bil po izteku mandata dva- krat imenovan le za vršilca dolžnosti direktorja, se bo, kot je že nekajkrat zatrdil, na razpis zagotovo prijavil. Nje- govi odločitvi v prid govori tudi analiza uspešnosti poslo- vanja celjske bolnišnice, ki jo naredili v Centru za nJ narodno konkurenčnost in je med drugim pokazala, je bolnišnica v času, odkai vodi dr. Fakin, postala f uspešnejših v Sloveniji, »f bi neracionalno in tudi ne\ no zamenjati ekipo, ki jf različnimi managersk ukrepi zagotovila osnovo dolgoročno stabilno pošlo nje,« poudarja direktor cer Milan Zager. Na seji je svet zavoda novno volil novega preds nika in namestnika preds nika. Za predsednico je 1 izvoljena prim. Danica 1 man, dr. stom., iz Celja, namestnico pa mag. Aiei Repše Fokter, dr. med., si zaposlena v bolnišnici, spomnimo, da je svet na s ki je bila razveljavljena, izv za predsednico dr. Fokte vo, za namestnika pa celjS ga podžupana Zdeneta Po' snika. Zapletov z vrtcem ni konec V Šmarju pri Jelšah se že dolgo pripravljajo na nujno dozidavo vrtca v občinskem središču, pri čemer prihaja do zapletov. Občina je nameravala ta teden skleniti pogodbo z izvajalcem del, vendar bo morala še počakati. Po javnem razpisu so izbrali kot najugodnejšega ponudnika podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Od 12 prijavljenih ponudnikov se je zato pritožilo podjetje Pluton, ki zahj revizijo. Prav tako niso bili uspešni pogovori za zamenj zemljišča s podjetjem Šmarjetrans, ki je mejaš vrtca. Težav« tudi z gradbenim dovoljenjem, ki še ni pravnomočno, sa sosed Cvetko Jezovšek vložil pritožbo, ki jo bo reše^ pristojno ministrstvo. DOGODKI 3 p občinskih svetov Največ za komunalo ^rASLOVČE - Svetniki so sprejeli letošnji proračun v višini milijonov tolarjev. Največ denarja, 104 milijone tolarjev, ,f,amenjenega za komunalno dejavnost. Na seji so svetniki ^tfdili tudi programsko zasnovo za bencinski servis, ki ga bo- Pogradili na začetku Letuša. Ker gre za gradnjo na robu kme- Aega zemljišča, morajo pridobiti vsa ustrezna dovoljenja. Sprejet sklep o odkupu Vit-proja VITANJE - Svetniki so sprejeli sklep, s katerim so začeli s Jjstopkom odkupa podjetja Vit-pro. Družbenika podjetja Sta- jslav Krajnc in Gorazd Fric sta svoje deleže v odkup občini oniidila že na prejšnji seji sveta, vendar so takrat svetniki odlo- jjije o tej točki dnevnega reda preložili na naslednjo. Poslova- le podjetja bo pred odkupom pregledala neodvisna revizijska jja. V ponudbi za odkup sta družbenika Krajnc in Fric zapisa- la da si pridržujeta predkupno pravico, v kolikor bi se občina (jločila, da ga kdaj proda. Župan Stanislav Krajnc je lastnik letdeset odstotnega deleža v podjetju, Gorazd Fric pa petind- jjset odstotnega. (U.K.) I Sprejeli so proračun VRANSKO - Svetniki so sprejeli proračun. Ta se je s spreje- Lm amandmaja povečal za pet milijonov tolarjev, tako da pri- lodki znašajo nekaj nad 261 milijonov, odhodki pa skoraj 288 jlijonov tolarjev. Predvidena sredstva odškodnine za spremembo jinembnosti kmetijskih zemljišč naj bi porabili za pomoč kme- ijam oziroma ohranjanje kmečkega prebivalstva. Največ, ne- jaj več kot 102 milijona tolarja, bodo porabili za okolje in pro- lor ter komunalne zadeve. (TT) Brez Utripa BRASLOVČE - Svetniki so največ časa namenili drugi obrav- |avi proračuna. Veliko je bilo govora o strehi na Domu krajanov laGomilskem, saj so svetniki menili, da je za popravilo nujno reba najti denar. Večina se je odločila, da občina Braslovče ne 10 več financirala mesečnika Utrip in si ga bodo morali občani 1. majem naročiti sami. Denar, približno poltretji milijon to- arjev, bodo namenili za boljšo vodooskrbo. Proračun občine je reden skoraj 442 milijonov tolarjev. (TT) Komu nagrade? KOZJE - Izbrali so letošnje občinske nagrajence. Najvišje priz- inje - plaketo - bodo podelili pekarski podjetnici Mariji Re- lik, ki zaposluje 11 delavcev. Denarni nagradi bosta prejela portno društvo Buče in Strelsko društvo Dren, letošnja prizna- la pa namenjajo uspešnemu kmetovalcu Francu Bokaliču iz dol, strokovni vodji in soustanoviteljici folklorne skupine Kozje lavici Blažič ter družini Lupšina iz Zagorja, ki posebej skrbi za aško okolje ter veliko pripomore pri prireditvah. (BJ) Potrebe osrčja Kozjanskega KOZJE - Po sprejetem proračunu za leto 2001 znašajo načrto- ani skupni prihodki 397 milijonov tolarjev ter odhodki 399 nilijonov. Za investicije namenjajo 114 milijonov, pomembnejše laso nadaljevanje gradnje centralnega objekta Športnega parka ožje, rekonstrukcija 2,5 kilometra ceste na Vetrniku in ojači- Ev vodovoda pri Gorjanah (z obema bodo kandidirali za sreds- 'a za demografsko ogrožene) ter sanacija dveh večjih plazov. BJ) Pol proračuna za naložbe šmarje pri jelšah - Planirani prihodki šmarskega prora- una za leto 2001 znašajo milijardo in 202 milijona, odhodki lilijardo in 219 milijonov. Prihodki so od lani višji za četrtino fr odhodki za 31 odstotkov. Kar 52 odstotkov proračuna je za ivesticije. Najpomembnejša je 170 milijonov tolarjev vredna 'ozidava vrtca, za dozidavo matične knjižnice je 40 milijonov, 3 asfahiranja 103 milijone (za cesto Šmarje-Sv. Barbara 35 ■bilijonov), za vodovoda Pijovci-Bobovo in Lemberg 40 milijo- j'ov, za urejanje obrtne cone in nakupe zemljišč 72 milijonov i^rza gradnjo šmarske čistilne naprave 32 milijonov. (BJ) S TIC niso zadovoljni i Rogaška slatina - občina se je odločila, da bo namenila jj delovanje TIC le toliko, kot je obvezana. V Turistično infor- iRcijskem centru, ki ima štiri zaposlene, pričakujejo od nje ^esečno 1,3 milijona tolarjev, občina pa bo zagotovila 400 ti- ff. Pri vsem skupaj bo občina prispevala tudi del denarja za fSevanje presežnega delavca Francija Plohla, ki je imel na skr- rZdraviUške prireditve. V zvezi z 2,6 milijona tolarjev nepla- frne najemnine za skoraj tri leta nazaj pa so se odločili, da TIC p ni treba plačati. (BJ) Konjiška voda bo dražja . SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so sprejeli sklep, s katerim '•^Javnemu komunalnemu podjetju (JKP) dovolili usklajevanje osnovnih (vodarina, kanalščina, ravnanje z odpadki) ko- '^^nalnih storitev skladno z mesečno rastjo inflacije. Prvo po- (.gj^ l3o dvanajstodstotno in bo zajemalo obdobje leta do 31. marca letos. Od 1. aprila dalje pa se bodo komunalnih storitev za gospodinjstva usklajevale skladno :'Mesečno rastjo inflacije. Cene komunalnih storitev za gospo- ^fstvo bodo ostale nespremenjene. (UK) Ne dajem neresnih obljub! Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak Celjanom ni obljubil selitve zaporov - Priporniki »krivi« za prezasedenost zaporov - Obremenjeni sodniki »Konec leta se bo Zgodovin- ski arhiv Celje izselil iz pro- storov Prothasijevega dvorca in v občini smo zainteresira- ni, da se vanje razširi sodiš- če, saj je zdajšnja sodna stav- ba pretesna za normalno de- lo,« je med drugim ministru za pravosodje mag. Ivanu Bizjaku med petkovim obi- skom v Celju ponudil rešitev za prostorsko stisko celjskih sodišč župan Bojan Šrot. Ob tem sta se pogovarjala še o selitvi obrtnih delavnic celj- skih zaporov Rinka na obrob- je mesta. To je po ministro- vih besedah dosti bolj realno kot selitev zaporov iz mest- nega središča, kar si Celjani sicer želijo že vrsto let. Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak se je srečal z viš- jim in okrožnim državnim to- žilcem ter vodjo zunanjega od- delka v Velenju, predsedniko- ma višjega in okrožnega sodiš- ča v Celju, predsednico okrož- nega sodišča v Krškem, predsed- niki okrajnih sodišč Celje in Krš- ko ter predsednico delovnega in socialnega sodišča v Celju, sku- paj z državnim sekretarjem Kar- lom Erjavcem ter vodjo kabi- neta Rokom Šteblajem se je po- govarjal še s celjskim županom Bojanom Šrotom ter načelni- kom UE Celje Damjanom Vreč- kom, popoldne pa je obisk na Celjskem zaključil z ogledom celjskih zaporov. In zakaj sploh takšni pogo- vori in obiski po Sloveniji, ki jih minister v Celju kot pred- zadnjim pred srečanjem z ljub- ljanskimi pravosodnimi delav- ci, počasi zaključuje? »Na za- četku mandata se želim natanč- no seznaniti z organiziranost- jo ter problematiko na terenu.« Težave, s katerimi se pri svo- jem delu srečujejo pravosodni delavci na Celjskem, niso prav nič drugačne kot drugod po Slo- veniji. Gre zlasti za precejšnje sodne zaostanke, ki na okraj- nih sodiščih na Celjskem zna- šajo približno 2-letni pripad sodnih zadev. Zaskrbljujoč je porast zaostankov Višjega so- dišča v Celju, kar gre po mini- strovih besedah verjetno pripi- sati večji učinkovitosti dela sod- nikov na prvi stopnji. Za izredno obremenjeno velja vse od reor- ganizacije sodstva Okrožno so- dišče v Celju, ki beleži za okrož- na sodišča zelo visok, kar 2- letni zaostanek v delu, kljub te- mu, da velja za okrožno sodiš- če z največjo storilnostjo sod- nikov v Sloveniji. Na vprašanje, ali bo nov za- kon o amnestiji pripomogel k sprostitvi prostorske stiske v slovenskih zaporih - tudi celj- ski je za dobro desetino preza- seden - minister Bizjak odgo- varja, da zakon ni pripravljen za praznjenje zaporov, ob nje- govem sprejemu pa bo takoj iz- puščenih na prostost približno 30 od skupno 290 zapornikov, ki bodo izpolnjevali pogoje. K temu, da bi v slovenskih zapo- rih lahko lažje zadihaH, bi po njegovem največ pripomoglo skrajšanje sodnih postopkov, saj je prezasedenost zaporov v največji meri posledica velike- ga števila pripornikov. IVANA STAMEJČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN V ministrstvu bodo možnost vselitve dela sodišč v izpraz- njeni Prothasijev dvorec skrb- no proučili, saj bo verjetno ugodnejša od prenove in ure- ditve podstrešne etaže sodne stavbe na Prešernovi. Nekoli- ko dlje bo verjetno trajalo, da bodo v ministrstvu zagotovili možnost za preselitev zdajš- njih zaporniških obrtnih de- lavnic Rinka iz središča me- sta na obrobje. Kot ugotavlja- jo v Celju, prav te delavnice, ki se s svojim skladiščem ši- rijo na javne površine v lasti občine, onemogočajo preno- vo in posodobitev mestne trž- nice. »Obljube o selitAd celot- nih zaporov bi bile zdaj, ko gradimo novo zaporniško stavbo v Kopru, popolnoma ne- resne,« meni minister Bizjak. »Okrožno sodišče v Celju beleži največjo storilnost v Sloveniji, kljub temu pa ima pri delu kar 2-letni zaostanek,« je med dru- gim v Celju dejal minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak. V Podčetrtku so se pomirili V občinskem svetu Podče- trtka so sprejeli letošnji ob- činski proračun presenetlji- vo hitro, po komaj uro traja- joči razpravi v občinskem sve- tu. Tam je namreč prihajalo zadnje obdobje do resnih za- pletov s svetniki iz KS Prista- va pri Mestinju. Tako znašajo načrtovani skupni prihodki za leto 2001 444 milijonov tolarjev ter skup- ni odhodki 438 milijonov. Pri- hodki so od lanskih višji za de- setino, odhodki za 13 odstot- kov. Kljub temu, da ima obči- na še približno 70 milijonov tolarjev dolga za naložbe iz pre- teklih let, namenjajo skoraj po- lovico proračuna za nove na- ložbe. Med pomembnejšimi so gradnji javnih vodovodov na odmaknjeni Rudnici in Prista- vi pri Lesičnem, modernizaci- ja 2,5 kilometrov cest, gradnja pločnika v Imenem, ureditev igrišča vrtca v Podčetrtku, ure- ditev prostorov tamkajšnje knjižnice, pa tudi sofinancira- nje turističnega zemljevida ter novega turističnega kataloga. Prav tako bodo financirali pro- jektno dokumentacijo za grad- njo kanalizacije med Olimjem in Podčetrtkom ter za 120 mi- lijonov tolarjev vredni šolski prizidek v Pristavi. Tam naj bi bil po novem še oddelek vrtca. v šoh pa namesto sedanjih šti- rih kar šest oddelkov. Zanimivo je, da je od štirih pristavških svetnikov eden gla- soval za takšen proračun, drugi se je vzdržal, preostala dva pa sta bila proti. Kot smo že poro- čali, so pristavški svetniki v zad- njem obdobju občini ostro oči- tali, da je njihov kraj pri denar- ju prikrajšan. Občina je seveda ves čas trdila nasprotno. BJ Nov knjižni hram v Dobrni so v ponedeljek slavnostno otvorili novo knjižnico, ki sicer sodi pod okrilje Osrednje knjižnice Celje. Knjižnico so uredili v pritličnih prostorih starejšega objekta, kjer je bila ne- koč ambulanta. Z gradbenimi deli so začeH že februarja, konča- li pa v prvi polovici marca. Pri tem pa niso pozabili na invalide, za katere so posebej uredili zunanje klančine. Dobrnška knjiž- nica bo v prihodnje delovala na dvakrat večji površini kot do- slej, ima pa tudi novo, sodobno računalniško opremo in inter- net. V njej je pet čitalniških mest za branje revij in knjig, vred- nost celotne naložbe pa znaša okoli štiri milijone tolarjev. Bo.J. posvetu Nafta pred Dansko KOEBENHAVEN, 29. mar- ca - Po trčenju tankerja in to- vorne ladje v Baltskem mor- ju je ob južni danski obah na- stal 15 kilometrov dolg naft- ni madež, ki je dosegel dan- ska otoka Bogoe in Faroe ka- kih 120 kilometrov južno od Koebenhavna. Zaradi kata- strofe naj bi poginilo že 1000 ptic. Po podatkih danskih ob- lasti naj bi iz tankerja izteklo 1900 ton surove nafte. Vzrok za trčenje naj bi bila človeš- ka napaka. Granate iz Makedonije PRIŠTINA/SKOPJE, 29. marca - Na kosovsko vas Kri- venik so z makedonske stra- ni priletele tri granate in ubi- le tri civiliste, med njimi tu- di producenta Associated Press Television News, Kere- ma Lavvtona, deset oseb pa je bilo ranjenih. Makedonsko obrambno ministrstvo je za- nikalo, da so za napad odgo- vorne makedonske sile. Kitajci zajeli vohunsko letalo PEKING, h aprila - Nad Južnokitajskim morjem sta tr- čili kitajsko lovsko letalo in ameriško izvidniško letalo. Kitajsko letalo je strmoglavi- lo, ameriško pa pristalo v ki- tajskem vojaškem oporišču na otoku Hainan, kjer so ga ki- tajske oblasti zadrževale sku- paj s 24 člani posadke. Kitaj- ci namreč trdijo, da je kršilo njihov zračni prostor. Poroka homo- seksualcev AMSTERDAM, 1. aprila - V amsterdamski mestni hiši so se opolnoči poročili štirje homoseksualni pari in tako prišU v zgodovino kot prvi ho- moseksualni pari, katerih za- konsko zvezo je uradno priz- nala država. Pari so si izme- njah prstane in prisegH zve- stobo nekaj minut po polno- či, ko je začel veljati nizozem- ski zakon, ki dovoljuje poro- ko med"" homoseksualci. Po- roko je v živo prenašala ni- zozemska televizija. Aretirali Slobodana Miloševiča BEOGRAD, 3. aprila - Srb- ska policija je po nekajurnem pogajanju v nedeljo aretirala nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Milo- ševiča in ga odpeljali v prei- skovalni zapor. Obtožen je zlo- rabe oblasti in korupcije, nje- gov odvetnik Toma Pila pa je poudaril, da se Miloševič ne Čuti krivega v nobeni točki ob- tožnice. Srbski notranji mini- ster Dušan Mihajlovič je v to- rek celo izjavil, da utegne biti nekdanji jugoslovanski pred- sednik Slobodan Miloševič vpleten v »hude zločine«, za katere je zagrožena celo smrtna kazen. Šlo naj bi predvsem za poUtične umore, ki naj bi jih Miloševič po poročanju me- dijev sam naročil. □ DOGODKI Slovenija podobna Portugalski Slovenija je po kazalcih zdravja, izobrazbe in živ- ljenjskega standarda, ki tvo- rijo indeks človekovega raz- voja, skupaj s Portugalsko na 28. mestu na svetu; med 46 državami z visoko stopnjo človekovega razvoja. Glede na primerljive podatke se po letu 1992 indeks postopoma izboljšuje, kar kaže na sicer počasen, a ustaljen in poziti- ven trend razvoja Slovenije. Poročilo o človekovem raz- voju, ki ga financira OZN, že tretje leto pa ga za Slovenijo pripravlja skupina raziskoval- cev znotraj Urada RS za ma- kroekonomske analize in razvoj, so avtorji letos prvič predstavili ne le v Ljubljani, ampak tudi po drugih večjih mestih. Poročilo je za Sloveni- jo sicer ugodno, saj našo dr- žavo uvršča med razvite dr- žave s stalnim izboljševanjem posameznih kazalcev, a tako kot je svet.razdeljen pretežno na razviti zahod in nerazviti vzhod, ima tudi Slovenija svo- ja skrajna pola. Najslabše se tako živi v Pomurski in Po- dravski regiji, ki ji sledita Ko- roška in na 4. mestu Savinj- ska regija, vrh kakovosti živ- ljenja v Sloveniji pa kroji ob- močje od Osrednje slovenske do Obalno-kraške regije. Predstavitev poročila v Ce- lju so v sodelovanju z mestno občino v petek pripravili v Društvu sociologov in polito- logov celjske regije, v razpra- vi pa je bil najzanimivejši tisti del, v katerem so avtorji po- ročila skušali odgovoriti na vprašanja, kako doseči, da bo država zbrane podatke upo- števala tudi pri oblikovanju svojih razvojnih strategij. Da gre v slednje končno, po treh letih, kar je poročilo v vladnih krogih sicer vselej želo poh- vale, do njegove konkretne obravnave pa nikoli ni prišlo, le verjeti, se nadeja tudi ured- nik poročila Matjaž Hanžek, saj je predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek napovedal, da bodo v vladi poročilo obravnavali in ga upoštevali pri svojem delu. L STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ V imenu Društva sociologov in politologov celjske regije je avtorje poročila, Matjaža Hanž- ka, Marto Gregorgič in Majo Kersnik Bergant pozdravila Karmen Gorišek. Zelena luč za Cinkarno Celjski mestni svetniki so v torek sprejeli predlog sta- lišč do pripomb in predlo- gov na javno razgrnitev os- nutka sprememb in dopolni- tev zazidalnega načrta odla- gališča Cinkarne Celje Za travnikom, za tem pa po skrajšanem postopku še sam odlok o spremembah in do- polnitvah zazidalnega načr- ta za to območje. V razpravi so podprli pobu- do Teharčanov za ustanovi- tev mešane komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki Cin- karne, mestne občine in KS Teharje ter vsaj dva nevtralna okoljevarstvena strokovnja- ka in bi sproti reševala ne- predvidene morebitne zaple- te pri sanaciji in rekultivaciji odlagališča. Sprejem odloka, ki ga morajo zaradi lege odla- gališča na tromeji med celj- sko, štorsko in šentjursko ob- čino v enakem besedilu potr- diti tudi občinski svetniki v Štorah in Šentjurju, pa za v Cinkarni načrtovani prehod iz mokrega v suho odlaganje sadre še ne pomeni drugega kot zgolj zeleno luč za nada- ljevanje postopkov in prido- bivanje upravnih dovoljenj. Za gradnjo objektov in na- prav in tudi samo spremem- bo načina odlaganja sadre morajo v Cinkarni pridobiti ustrezna dovoljenja, v po- stopkih pridobivanja pa seve- da dokazati, da se s predlaga- nimi deli ne bodo spreminjali oziroma poslabšali vplivi na okolje. Prav slednje je najbolj skrbelo v okolici živeče kraja- ne med javno razgrnitvijo, v razpravi pa tudi mestne svet- nike. V klubu svetnikov SDS so celo vložili amandma, v katerem so želeli še natanč- neje določiti vse tisto, kar bi morali v Cinkarni zagotoviti k vlogi za izdajo dovoljenja za poseg v prostor. Vendar svet- niki - tudi po obrazložitvi Da- nijela Podpečana iz Cinkar- ne, da kot investitorji na vse- bino amandmaja nimajo pri- pomb - amandmaja niso pod- prli, saj se jim ni zdel potre- ben. I. STAMEJČIČ Sami v trpljenju Svetovna zdravstvena orga- nizacija je letošnji svetovni zdravja, ki bo v soboto, 7. apri- la, posvetila duševnemu zdravju in boju proti izključe- nosti vseh, ki jih je duševna motnja tako ali drugače priza- dela. Teh pa ni malo. Približno 400 milijonov ljudi v svetu trpi zaradi duševnih ali nevrološ- kih motenj ter psiholoških te- žav, povezanih z odvisnostjo, lažje ali težje duševne motnje ima vsak peti mladostnik, mlajši od petnajst let. Mnogi trpijo tiho in osam- ljeni, obdajajo jih predsodki, skrivnosti, sram in boleč pe- čat drugačnosti, na drugi stra- ni trpljenja pa, pogosteje kot smo si pripravljeni priznati, smrt. Lani se je v svetu na vsakih štirideset sekund zgo- dil samomor, zadnjih petnajst let si je v Sloveniji v povprečju vsako leto vzelo življenje 614 ljudi. Duševne in vedenjske mot- nje, o katerih tudi pri nas ne govorimo radi na glas, lahko doživi vsakdo. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so zbrali nekaj regijskih statistič- nih podatkov, ki razkrivajo, da so lani zdravniki specialisti opravili 12.615 pregledov ljudi, ki trpijo zaradi vedenjskih in duševnih motenj. Še enkrat to- liko je bilo pregledov, pri kate- rih so zdravniki samo posumi- li, da gre za katero od oblik duševnih ali vedenjskih mo- tenj. Več kot 1.300 je bilo pre- gledov predšolskih otrok, sko- raj 1.500 šolskih otrok. Največ pregledov (4.516) je bilo zaradi depresivnih motenj, pri tem jih je bilo 128 opravljenih pri šolskih, štirje pa pri predšol- skih otrocih. Sledijo pregledi zaradi suma na shizofrenijo ali zaradi že potrjene shizofrenije (2.362), pregledi otrok in odra- slih, ki imajo epilepsijo (1.027) in pregledi ljudi z Alzheimerje- vo boleznijo (11). Podatkov o številu ljudi, ki imajo težave s prekomernim pitjem, za celjsko regijo ni, v Sloveniji pa je po nekaterih ocenah odvisnih od alkohola več kot 100 tisoč ljudi. V Psi- hiatrični bolnišnici Vojnik vsa- ko leto v celoti zaključi pro- gram zdravljenja odvisnosti 130 ljudi, trenutno jih čaka na sprejem približno 40, ki imajo težave z različnimi vrstami odvisnosti. Vsako leto si v celjski regiji vzame življenje več kot sto ljudi. Celjska podružnica Slo- venskega združenja za du- ševno zdravje bo svetovni dan zdravja obeležila s slo- vesno otvoritvijo dnevnega centra, ki ga je že novembra lani uredila na Krekovem tr- gu 3. Otvoritev bo 7. aprila ob 10.30 uri. Zaradi duševnih in vedenj- skih motenj so lani v regiji zabeležili 2.854 primerov od- sotnosti z dela, bolniški izo- stanek je v povprečju trajal 42 dni. Duševne in vedenjske mot- nje niso plod domišljije, am- pak so resnične bolezni, ki povzročajo trpljenje in inva- lidnost in so boleče breme za obolele in njihove družine. Iz- kušnje kažejo, da se ljudem, ki trpijo zaradi duševne bo- lezni ali možganske motnje, stanje lahko izboljša. JANJA INTIHAR V Nazarjah hočejo čist zrak Nazarski občinski svet na torkovi izredni seji ni nas- protoval sežigu maščob v tamkajšnji tovarni Glin po- hištvo, zato pa so sklenili, da mora tovarna v roku enega leta odpraviti onesnaževa- nje s prahom in zmanjšati raven hrupa. Prav tako bodo naročili raziskavo onesna- ževanja zemljišča v okolici tovarne. Glin pohištvo se je prijavilo na javni razpis za sežiganje živalskih maščob. Ker so do- sedanje raziskave takšnega sežiga pokazale, da se pri tem v okolje ne sproščajo nevarne snovi, je bilo na izredni seji izraženo mnenje, da bodo ob ustrezni pripravi kurišča ljud- je pač morali zaupati strokov- njakom. Krajani Nazarij so namreč za poskusni sežig desetih ton kostne moke in štiriindvajse- tih ton živalskih maščob izve- deli iz medijev, kar je povzro- čilo precejšnje vznemirjenje, občinski odbor za varstvo na- rave pa je na ministrstvo za okolje in prostor naslovil os- ter protest. Marija Sodja Kladnik v imenu odbora pra- vi, da je kostna moka samo pospešila dolgoletno nezado- voljstvo ljudi. Onesnažen zrak v Nazarjah je namreč dolgoletno dejstvo in krajani želijo, da se zadeve končno uredijo. Glinu pohištvo je bilo nalo- ženo, da mora ves čas prede- lave odpadkov spremljati emisije v zrak. Med posku- snim sežigom so ugotovili, da je emisija prahu pri uporabi živalskih maščob višja kot pri mazutu in presega predpisa- no mejno vrednost, vendar je po ugotovitvah Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor to posledica nihanj v tehnolo- giji sušenja iverja in ne posle- dica uporabe maščobe. Za či- stejši zrak bo potrebna sana- cija tehnološkega procesa, zahtevo občinskega sveta o enoletnem roku pa je sprejel tudi direktor podjetja mag. Ivan Glušič. EDI MAVRIČ Paket v skrajšanem postopki Namesto predvidenih pe- tih milijonov tolarjev se bo v celjski občinski proračun letos s komunalnimi taksa- mi nabralo za petino manj denarja. To je posledica zni- žanih komunalnih taks, ki so bile v prvem predlogu že kar nerealno visoke. V Celju so za zadnjo sejo mestnega sveta pripravili pa- ket sprememb odlokov s po- dročja gospodarskih javnih služb. Pripravljeni so bili le za prvo obravnavo, a so svetniki po razpravi dva sprejeli po hitrem postopku, tretjega pa po prekinitvi prejšnji torek v nadaljevanju zasedanja predv- čerajšnjim. Zaradi celovite obravnave oglaševanja na območju mestne občine so najprej po skrajšanem postopku potr- dili spremembe odloka o gospodarskih javnih služ- bah tako, da so kot izbirno javno službo izločili področ- je oglaševanja in plakatira- nja. Kot ena prvih večjih ob- čin v Sloveniji, ki bo imela to področje natančno urejeno, so sprejeU odlok o oglaševa- nju. Tretjega v paketu spreme- njenih odlokov, ki določa plačilo komunalnih taks, so svetniki sprejeli predvčerajš- njim. Čeprav v prvi razpravi ni bilo posebnih pripomb, so v strokovnih službah na zah- tevo župana Bojana Šrota proučili višino komunalnih taks za posamezne dejavno- sti. Na slednje je po kar nel( pritožbah gostincev iz mei nega središča opozoril župi Šrot, ki je menil, da bi moii v Celju vzpodbujati živa nost in pestro gostinsko p nudbo v mestnem središč ne pa slednje v celoti zatret previsokimi taksami. Če n bi gostinec za 100 kvadratn metrov samostojnega gosti skega vrta v Celju plačev kar 300 tisoč tolarjev kom nalne takse, kot je bilo pre videno v prvem predlogu, to po županovih besedah p menilo, da tovrstne ponud v Celju sploh ne bi več bil Tarifni del so zato poprav in takse ustrezno znižali. I. STAMEJČ po držam Hitenje v EU BRUSELJ, 29. marca - venija je z Evropsko unjjj sklenila pogajanja o štir| zahtevnih poglavjih pravn^ ga reda: kot prva kandidatl^^ je zaključila usklajevanja . okolju, kot druga o energe^ ki, zaprla je občutljivo p,^ glavje prostega pretoka pitala ter zaključila pogajanji 0 prostem pretoku blaga. Podmornica v Kopru KOPER, 2. aprila - Ni glavnem koprskem pomoli je peščica protestnikov s pj sanjem transparentov in na pihovanjem balonov simbo lično nasprotovalo prihodi ameriške jedrske podmot niče Norfolk v koprsko pri stanišče. Norfolk sodi v raz red jurišnih podmornic tip Los Angeles, ki so namenje ne uničevanju nasprotnike vih podmornic ter drug plovil. Dolga je 110 metrov široka 10 metrov, na krovi pa je 133 članov posadke Na površini doseže hitros 1 15 vozlov, pod gladino 3 vozlov (tj. približno 60 kilo metrov na uro), pluje pa a jedrski pogon. V Kopru b( ostala do petka, 6. aprila, p zagotovilih ministrstva z obrambo pa ni oborožena jedrskim orožjem. RTVS še brei direktorja LJUBLJANA, 3. aprila | Svetu RTV Slovenija po št rih krogih glasovanja ni u! pelo izvoliti novega genera nega direktorja RTVS, d nobeden od kandidatov prejel potrebne večine gla sov. Člani sveta so se zatj odločili za ponovitev raz{S sa za delovno mesto gene ralnega direktorja tega jav nega zavoda. Zimšek V I DARS? UUBUANA, 5. aprila Vlada danes odloča o zam« njavah v vodstvu Direkcij za avtoceste (DARS). Čla uprave naj bi postal tuc nekdanji celjski župan Jož Zimšek, menda pa se md no maje stolček direktor) DARS Vilija Žavrlana. AKTUALNO 5 Lomljenje prava v kamnolomu ^egradov pravni boj z divjimi najemniki - V Jmartnem ob Paki bi imeli obrtno cono, vendar sami in poceni v nekdanjem kamnolomu na ro- ,11 vasi Gorenje se divja moč nara- ve, ki prerašča prepadne stene, me- z divjim neredom razpadlega jodjetništva. Kot da bi v izkopa- jem kotlu razneslo industrijski ibrat, apokaliptična podoba pa je la trenutke skoraj lepa. No, le če ,aš občutek za lepoto dopušča od- ilopanja, kot so avtomobilske lu- jiine, prepletene z grmovnim zrast- jem, sredi strmih skalnih robov. Usoda nekdanjega kamnoloma je razpeta med gradbeno industrijsko podjetje Vegrad, ki ga je nasledilo od Imarškega podjetja Oljka, in razme- .-oma mlado občino Šmartno ob Pa- ki si je zastavila podjeten načrt azvoja kraja. Šmarški svetniki so na [adnji seji sveta (žalostno) ugotovili, (a Vegradu po ustavitvi del v kamno- bmu Gorenje ni več potrebno plače- fati takse za rudarske pravice, men- apa je nehal plačevati tudi nadome- ilo za uporabo stavbnega zemljiš- I. V razpravi so se pojavili tudi čitki, da je območje kamnoloma redno slabo zavarovano in zaradi Iga nevarno za morebitne sprehajal- e. Po njihovem mnenju bi morali obočje nad skalnim prepadom za- arovati z ograjo, ki bi onemogočala ristop. Glavni republiški rudarski nšpektor Matjaž Cerovac pa je po- asnil, da zakonodaja ne zahteva tako trogih varovalnih ukrepov. »Uprav- iavci kamnolomov morajo namesti- i ustrezne opozorilne table, in z ustreznimi ograjami zavarovati do- stopne poti, ni pa jim treba delovne- ga območja ograditi z ograjo.« Po črki zakona so v'Vegradu svoje dolž- nosti izpolnili. Težavni najemniki Velenjsko gradbeno podjetje je trem zasebnikom dovolilo, da v kamnolomu opravljajo svojo dejav- nost, tako da so tam drobili opeko, žagali les in razstavljali izrabljene avtomobile. Hudo sporna je pred- vsem zadnja dejavnost, saj avtomo- bilski odpad ne izpolnjuje niti naj- bolj osnovnih naravovarstvenih na- čel, kaj šele, da bi v njem kdaj vsaj od daleč povohali zahtevana merila za ravnanje z izrabljenimi jekleni- mi konjički. Župan Občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun je povedal, da so na območju kamnoloma želeli urediti manjšo obrtno cono in se začeli pogovarjati z Vegradom, vendar niso dosegli soglasja. V Ve- gradu so sami želeli oblikovati pro- stor za obrtnike in ga nato tudi tržiti, na kar nismo pristali. Potem smo hoteli odkupiti zemljišče, a so v Velenju zanj postavili izredno visoko ceno.« Matija Blagus, direktor tehničnih služb in razvoja družbe Vegrad pravi, da so gorenjski tuf nehali izkoriščati že leta 1985, od takrat je kamnolom v mirovanju in se je saniral sam, po naravni poti. Demontirali so vse na- prave za izkoriščanje kamna, delav- nice in pisarne pa so oddali v najem omenjenim trem obrtnikom. »Seve- da nismo dovolili opravljanja eko- loško spornih dejavnosti, zato smo zahtevali, naj ustavijo drobljenje opeke in razstavljanje avtomobilov,« trdi Blagus. A so naleteli na gluha ušesa. In pravno kolobocijo. Tako so preprečili drobljenje opeke, vendar pa jim ni uspelo doseči, da bi obrtnik saniral nastalo gradbišče, kljub iz- vršbi ustrezne tožbe in celo zahtevi za rubež, s katerim bi dobili ustrezna sredstva za sanacijo. Podobna je zgodba z lastnikom črnega avtoodpada, proti kateremu so vlažili kup tožb, »saj nam ni plačal niti stroškov za telefon«. Tako je pred izvršbo tožba, vložena leta 1999, s katero so zahtevali, da preneha s svojo dejavnostjo in odstrani železne ostanke. Sreče nimajo niti s podjet- jem Rečičan, ki se je v nekdanjem kamnolomu ukvarjalo z žagarstvom, saj je medtem prenehalo obstajati, v Vegradu pa sedaj iščejo pravnega na- slednika, ki bi mu vročili tožbo za izpraznitev delavnic. Želje po obrtni coni Med zapleti z obupnimi najemniki so v Velenju razmišljali tudi o gradnji manjše obrtne cone za mirno dejav- nost, ki bi jo uredili v nekdanjem kamnolomu. »Občinski svetniki so se strinjali, da v občini obstaiajo potrebe po takšnem prostoru, ludi župan Rakun nas je pozval, na se pogovorimo, kaj bomo storili. Zače- li so s pripravo prostorskih aktov, mi pa smo podjetju, ki so ga pooblastili, izročili ustrezne podatke. Naloga občine je bila tudi ureditev infra- strukture, ustreznih komunalnih pri- ključkov,« pravi Blagos. Vendar po njegovih besedah Vegrad ni našel kupcev, ki bi bili pripravljeni dejav- nost prenesti na novo lokacijo, obči- na pa je izrazila željo, da bi obrtno cono uredila in upravljala sama. »Pripravljeni smo bili prodati naš del zemljišča (z lastninjenjem nekoč družlDenega podjetja je moral Vegrad polovico kamnoloma prenesti na Re- publiški zemljiški sklad), vendar ni- smo dosegli soglasja o ceni. Prodaja bi prišla v poštev še sedaj, vendar pa je treba vedeti, da za nas veljajo tržne cene, saj se ne ukvarjamo z donators- tvom, temveč s poslom,« poudarja tehnični direktor velenjskega podjet- ja. Redni plačniki »Kar tiče nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: velenjska izpo- stava DURS nam je ustrezne izračune za 11.678 kvadratnih metrov zemljiš- ča za leto 2000 in 2001 poslala šele letos. Nanj smo se pritožili, po rešitvi pritožbe pa bomo zahtevano vsoto redno plačali. Tako kot smo jo vsa leta poprej,« zagotavlja Matija Blagus. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GAŠPER DOMJAN Upehana gradbena mehanizacija in kupi zdrobljene opeke so edina sled za obrtnikom, ki ga Vegrad kljub številnim tožbam še ni uspel prisliti v sanacijo kamnoloma v Gorenju. Ta še čaka na dogovor med občino in podjetjem. Podžupan brez dela Žalski svetniki niso potrdili županovega predloga za razrešitev podžupana Gregorja Vovka Petrovskega - LDS bo vrnila udarec J Na seji žalskega občin- l^kega sveta minuli četrtek 'O svetniki obravnavali tu- ^ii predlog župana Lojzeta Posedela za razrešitev po- staja podžupan, čeprav že ''^esec dni ni vabljen na .^kupne kolegije z drugima "ivema podžupanoma Obči- J^Žalec. (I ^upan Občine Žalec Lojze /osedel je svetnikom predla- pl. da o razrešitvi Gregorja Pvka na seji občinskega sve- r glasujejo tajno in do spre- ga novega predloga na tej akciji ostaneta dosedanja Fdžupana Ferdinand Haler f Janko Kos. (j ^ obrazložitvi predloga za [^^^Zrešitev, ki pa ga župan hi /^edložil v gradivu za občin- |ki svet, saj ni želel, da se o tej Problematiki razpravlja »zu- i^i zainteresiranih skupin«, if Zapisal, da je po polovici P^ndata ocenil delo podžu- panov, izvajanje odgovorov in način ter korektnost sode- lovanja, delovanja v svetniš- kih skupinah in povezovanje župana preko podžupanov s posameznimi političnimi strankami, ki so župana pod- prle na volitvah. »Pri podžu- panu Gregorju Vovku Petrov- skem je prišlo do določenih konkretnih razhajanj tako po vsebini kot po obliki, ki so po mnenju župana takšna, da ni možno nadaljnje sodelova- nje,« je zapisal. Zato je po- džupanu pred mesecem dni predlagal, da odstopi in da Občinski odbor LDS predlaga novega podžupana, sicer bo predlagal razrešitev. Gregor Vovk Petrovski, predsednik 00 LDS Žalec, stranke, ki je župana Posede- la (ta je sicer kandidiral kot nestrankarski kandidat) med volitvami pred dvema letoma močno podpirala, dogajanja ni želel komentirati, povedal pa je, da se nesoglasja med županom in stranko LDS vle- čejo že približno leto dni. »Kljub temu, da svetniki mo- je razrešitve niso potrdili, še naprej nisem vabljen na skupne kolegije. Ko je župan prvič predlagal mojo razreši- tev, smo se v stranki strinjali in predlagali, da odstopim. Župan naj bi sočasno predla- gal zamenjavo iz naše stran- ke, vendar se s tem ni strinjal. Želeli smo, da se nesoglasje uredi bolj potihem, saj sem prepričan, da če dva človeka ne moreta sodelovati, v to nima smisla siliti,« je še pove- dal Vovk. Ker se Lojze Posedel z zame- njavo iz strankarskih vrst LDS naj ne bi strinjal, Vovk ni od- stopil in tako je stranka LDS čakala na uradni predlog za razrešitev. Ker svetniki tega niso potrdili, ostaja podžupan še naprej in še vedno mu naka- zujejo honorar za delo podžu- pana, le da so ga očitno po- vsem odrezali z vseh področij dela, za katere je bil zadolžen zadnji dve leti. Župan Posedel je v tem ted- nu službeno odsoten, zato njegove izjave še ni bilo mo- goče dobiti. Vsekakor pa ne- soglasja med občinsko LDS in žalskim županom v pri- hodnjih dveh letih napovedu- jejo burno politično dogaja- nje. LDS bo na županovo de- janje zagotovo odgovorila, mnogi pa menijo, da to po- meni najmanj razpad žalske koalicije, ki je bila po voh- tvah pred dvema letoma, ko se je župan nekaj mesecev zelo zavzemal za to, da so svetniki potrdili vse tri pred- lagane podžupane, videti iz- jemno trdna in obetavna. ALMA M. SEDLAR Tiha podražitev parkirnin z aprilom so se povišale cene parkiranja v Celju. Pov- prečna podražitev za parkiranje je, glede na cene, ki so se zvišale, 15,2-odstotna, pravi Robert Hostnik iz celjskega zavoda za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti (ZPO), obenem pa opozarja, da so nekatere cene ostale nespremenjene. Eden izmed razlogov za dvig cen je bil, da bi vzpodbudili voznike k parkiranju v garažni hiši, kjer so parkirna mesta sedaj pogosto prazna. Tako je potrebno za parkiranje do dveh ur v garažni hiši namesto dosedanjih 100 odšteti 150 tolarjev. Ostale cene parkiranja v garažni hiši so ostale nespremenjene. Parkiranje do ene ure v modri coni bo odslej veljalo 200 tolarjev, do dve uri pa 300. V drugi coni je za enodnevno parkiranje potrebno plačati 350, do štiri ure pa 250 tolarjev. Višja je tudi cena mesečnih dovolilnic za drugo cono, ki po novem znaša šest tisoč tolarjev. Glavni vzrok za aprilsko podražitev cen parkiranja v Celju naj bi bilo usklajevanje cen z rastjo življenjskih stroškov. V Celju želijo s tem omogočiti tudi ustreznejši parkirni režim, zagotavljajo v Mestni občini Celje. Za takšno potezo se je odločil župan Bojan Šrot, ki je ravnal skladno s svojim pooblastilom, po katerem lahko do petine zviša cene parkira- nja. Vozniki so bili v ponedeljek kljub temu neprijetno presenečeni nad višjimi cenami. SŠol, NGL ZVEZA DRUŠTEV DIABETIKOV SLOVENIJE vabi na okroglo mixo v torek, 10. aprila, ob 15. uri v Modro dvorano Celjskega sejma. Tema: Vaše idravje v vaših rokah Okroglo mizo bodo vodili: dr. Jožica Mavčec Zokotnik, sekretarka Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije, prim. Miho Koseij, dr. med., specialist diabetolog s klinike za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Ljubljona, Vlasto Gjuho Koloper, dr. med., predsednica Zveze društev diabetikov Slo- venije. Mentorici in učenci I. OŠ Žalec. No razstavnem prostoru v holi L/j bodo vsak dan meritve sladkorja v krvi, posvetovanja, predstavitve dejavnosti DriKtvo diabetikov Celje In Zveze društev diobetilcov Slovenije. □ GOSPODARSTVO Celjani ustavili mlečno vojno V Ljubljani so sprejeli predlog celjske mlekarne o novih izhodiščnih odkupnih cenah mleka - Izvozne spodbude bodo Arjo vas rešile pred izgubo Kmetje, ki so zaradi preniz- kih cen mleka v soboto zače- li s protestnimi akcijami, so v ponedeljek pozno zvečer umaknili zapore na dovoznih poteh v petih obratih Ljubljan- skih mlekarn. Veliko zaslug pri tem ima Mlekarna Celeia iz Arje vasi, saj so vodstvo največje mlekarne v državi in organizatorji protesta sprejeli novo izhodiščno odkupno ce- no mleka, ki so jo predlagali v celjski mlekarni. Nadzorni svet Mlekarne Ce- leia je namreč v ponedeljek po- poldne na izredni seji sklenil, da bo izhodiščno odkupno ce- na mleka zvišal za lansko inf- lacijo, oziroma za 4,8 odstot- ka. To pomeni, da bo nova ce- na, odvisno od kakovosti, za 2,5 do 2,6 tolarja višja od se- danje in bo v povprečju znaša- la 56,44 tolarja, veljala pa bo od 1. aprila. Sprejet je bil tudi predlog celjskih mlekarn o iz- voznih spodbudah, ki jih bo mi- nistrstvo za kmetijstvo v pri- merjavi z lanskimi povečalo še za 1,3 milijarde tolarjev. Arja vas bo deležna 29 odstotkov ce- lotne vsote spodbud, kar jo bo, je povedal direktor mlekarne Marjan Jakob, rešilo pred iz- gubo. Letos jim je namreč vsak liter predelanega mleka prine- sel en tolar izgube, tako da se je v prvih dveh mesecih nabra- lo že za 11 milijonov tolarjev. Zelo pomembno je, pravi Ja- kob, da je država ponovno uvedla izvozne spodbude tudi za fermentirane izdelke. Zara- di vseh teh ukrepov bo morala mlekarna zaključiti letošnje po- slovno leto z manjšim dobič- kom. »Čeprav nas protest kmetov ni prizadel, smo v pogajanjih odigrali pomembno vlogo, saj je naš predlog nove izhodišč- ne odkupne cene mleka zau- stavil stavko in odstranil zapo- re. Bili smo pač bolj modri od drugih, več smo se bili priprav- ljeni tudi pogovarjati,« meni Marjan Jakob in poudarja, da bi lahko spor zaradi odkupne cene mleka rešili že januarja, vendar takrat Ljubljanske mle- karne niso hotele sprejeti pred- loga, ki pa je bil prav takšen kot v ponedeljek. Jakob je pre- pričan, da se bodo razmere zdaj umirile, s čimer pa se nekate- ri, prav tako dobri jjoznavalci razmer na področju pridelave in predelave mleka, ne strinja- jo. Pravijo namreč, da je pri vsem skupaj šlo za populistič- no dejanje, in da bodo kmeti že kmalu začutili posledice pro- testov ter izsiljenih cen in iz- voznih spodbud. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Marjan Jakob Megra s 510 razstavljavci Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo od 10. do 14. aprila 14. Medna- rodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra 2001. Gre za uveljavljeno se- jemsko prireditev, namenje- no strokovnjakom z vseh po- dročij gradbeništva in seve- da tudi širokemu krogu obi- skovalcev. Sejem Megra je edini specia- lizirani gradbeni sejem v Slo- veniji in v tem delu Evrope. Gradbeništvo je pri nas pomem- bna panoga gospodarstva, saj je v njej zaposlenih'50.000 de- lavcev, od tega 18 tisoč tujih. 13 tisoč podjetij pa na leto us- tvari 282 milijard tolarjev pri- hodka. Letošnji gradbeni sejem je pritegnil tako domačo kot tujo gradbeno operativo, po- nudnike najrazličnejših mate- rialov in opreme ter gradbene mehanizacije. Na 20.000 kva- dratnih metrih površin, od te- ga jih je 9.500 pokritih, se bo predstavilo 510 razstavljavcev iz 22 držav. Med njimi so naj- bolj zastopana domača podjet- ja, sledijo pa razstavljavci iz Nemčije, Avstrije in Italije. Na sejmu sodelujejo tudi razstav- ljavci iz Japonske in Nove Ze- landije. Osnovni poudarek letošnje- ga sejma bo gradnja in sanaci- ja poslovnih in stanovanjskih objektov z uporabo sodobnej- ših, okolju prijaznih gradbenih materialov, izolacij, stavbnega pohištva in ogrevalnih naprav. Bogata bo tudi ponudba klepar- skih izdelkov, talnih oblog in kamnin, barv in lakov. Sejem bodo spremljala šte- vilna posvetovanja in okrogle mize. Pripravili bodo tudi po- slovno srečanje gospodarskih zbornic in podjetij iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Na sejmu se bodo predstavile vse srednje gradbe- ne šole iz Slovenije, Višja grad- bena šola iz Celja in Gradbena fakulteta iz Maribora. LUDVIK KRAMBERGER Turška mačka se krči Celje bo kmalu izgubilo dva znana lokala v središču me- sta. Gostinsko podjetje Turš- ka mačka mora namreč do konca aprila izprazniti slaš- čičarno Na-na na Stanetovi ulici in restavracijo Taverna na Prešernovi. Oba lokala so imeli v naje- mu, saj sta zgradbi, v katerih se nahajata, z denacionaliza- cijo prešli v last prvotnih last- nikov. Objekt na Prešernovi je dobil Emil Čater, na Staneto- vi pa družina Šeligo. Ti so se potem odločili objekte prodati naprej, pogoji najema, ki jih postavlja novi lastnik Aleksan- der Jančar, pa očitno ne ustre- zajo dosedanjim najemnikom. Direktorica Turške mačke Ma- rija Cigoj je povedala, da bo- do ponudbo iz Na-na preseli- li v slaščičarno Mignon na Kre- kovem trgu, ki je v njihovi la- sti, enako pa velja tudi za Ta- verno, saj bodo na račun uki- nitve tega lokala obogatili po- nudbo v bližnji restavraciji Ko- per. Cigojeva je zatrdila, da za- radi sprememb nihče od za- poslenih ne bo izgubil službe. Tiste, ki so doslej delali v Na- na in v Taverni, bodo razpo- redili v svoje preostale gostin- ske lokale. JI Lepša podoba zdravilišča Pogled na Zdravilišče Laško je že nekaj ča- sa prav žalosten. Zaradi temeljite prenove zu- nanjih površine so visoka drevesa zamenja- li gradbeni stroji in delavci, vendar bodo de- la, pravijo v vodstvu družbe, končali najka- sneje do julija. Doslej so v zdravilišču že prenovili kuhinjo, prihodnji teden bo končana tudi prenova glav- ne restavracije. Nad kuhinjo bodo v prvem nad- stropju uredili še seminarsko dvorano, v dru- gem nadstropju pa sedem novih sob. V teh dn« so začeli urejati še okolico, saj željo gostoi ponuditi modernejši način parkiranja avtoni( bilov, novo podobo bo dobil tudi glavni vhod zdraviliški koncept. Direktor Roma Matek prav da bodo jeseni zasadili tudi nova drevesa, pn novljena zunanja podoba zdravilišča, ki je lai zabeležilo rekordno število nočitev in dnevni obiskovalcev, pa naj bi v prihodnje privabila i več gostov. IJ, Foto: G Dve ponudbi za Rogaško Slovenska razvojna družba je dobila dve ponud- bi za nakup nekaj več kot 56-odstotnega lastniškega deleža Zdravilišča Rogaš- ka. Ker obe ponudbi ustre- zata razpisnim pogojem, bo komisija s ponudniko- ma še opravila pogovore, končno odločitev pa bo sprejela uprava razvojne družbe. Čeprav v Ljubljani imen ponudnikov ne želijo razkri- ti, je znano, da se za nakup potegujeta večinska lastni- ca Steklarne Rogaška Rogaš- ka Crystal skupaj z družbo Zdravstvo in podjetje Terme Rogaška. Prvi, ki bi želeli obdržati v domačih rokah vsaj tisto, kar je še ostalo od zdraviliš- kega premoženja, že imajo v lasti hotel Sočo, ki ga želi- jo preurediti v objekt naj- višje kategorije, drugi pa so lastniki največjih hotelov in termalnega kopališča. Končni izid javnega zbi- ranja ponudb naj bi bil znan še ta mesec. Mnogi upajo, da se bo država zdaj dokonč- no umaknila iz Zdravilišča Rogaška, čeprav se v razpi- su ni zavezala, da bo skleni- la pogodbo o prodaji svoje- ga deleža z najboljšim ali ka- terimkoli ponudnikom. JI Mont v prisilni poravnavi v podjetju s 192 zaposlenimi je dobra četrtina presežkov - Krepitev blagovne znamke in zmanjševanje dodelavnih poslo^ Na celjskem okrožnem so- dišču so prejšnji teden potr- dili prisilno poravnavo v pod- jetju Mont iz Kozjega, ki si je zaradi splošne krize, ki že nekaj časa pesti celotno slo- vensko tekstilno industrijo, in tudi zaradi mnogih lastnih slabosti v poslovanju, nako- palo v zadnjih treh letih pre- ko 270 milijonov tolarjev iz- gube. Z načrtom kadrovske, tržne in finančne prenove podjetja se je strinjala večina od 182 up- nikov, prisilno poravnavo so po- trdili tudi delavci, čeprav jih bo kar 55 izgubilo sedanje de- lovno mesto. Program o reše- vanju presežnih delavcev so že pripravili, vendar bo šele pri- hodnji teden znano, koliko ljudi se bo upokojilo, koliko jih bo- do prerazporedili drugam, ko- liko pa jih bo ostalo na cesti. Delavske terjatve, ki jih je na račun neizplačanega dela regre- sa in neizplačanega neizkoriš- čenega dopusta v letu 2000 pri- javilo 152 od skupno 192 za- poslenih, predstavljajo le 9 od- stotkov vseh terjatev, saj so v podjetju večino obveznosti do zaposlenih ves čas redno po- ravnavali. Terjatve, ki so jih do 23. decembra lani prijavili up- niki, znašajo 126,6 milijona t« larjev. V znesek ni vštetih fi milijonov tolarjev dolga Bai ki Celje, ki je Montov največj upnik in ima svoje terjatve a varovane. Po prisilni poravna vi bo Montu ostalo nekaj če 90 milijonov tolarjev dolga,! ga bodo vrnil v enem letu. l! jema je država, ki ji morajo I milijonov tolarjev dolga Vrni v petih letih. Mont, ki ga je sredi pretekli ga leta zapustil dolgoletni d rektor Jože Planine, njegov mesto pa je kot vršilka doli nosti zasedla dotedanja šefic računovodstva Milena Grobe šek, se je vse do leta 1998 i kar dobro »držal«. Kot eno rei kih slovenskih podjetij po ra padu Jugoslavije se je uspešu vrnil na tamkajšnje trge, hkr ti pa je povečeval izvoz lastni izdelkov tudi na druge evro| ske trge, predvsem v Vzhodr Evropo, pa tudi v Nemčijo i Italijo. Žal se je podjetje pr več usmerilo v slabo plačal dodelavne posle, vse bolj pa i se jim začele kopičiti tudi z loge. Lani so namesto načrt vanih 880 milijonov tolarjev u tvarili le 570 milijonov tol^ jev prihodkov, izguba pa je zn šala 170 milijonov tolarjev. N lena Grobelšek pravi, da se b do rešili težav, saj imajo zn no blagovno znamko, dobi proizvodnjo in, nenazadnje,! di certifikat kakovosti ISO 90( Prodajo bodo odslej gradili' bolj smelih marketinških ^ cijah in še bolj razvijali lasti blagovno znamko, dodelavi posle, ki zdaj predstavljajo k 70 odstotkov celotne proizvo nje, pa bodo poskušali zmai šati na 30 odstotkov. JANJA INTlHi* Zakon mora biti naklonjen delavcem Neodvisni sindikati Slovenije so v okviru redne letne skupš- čine sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili stališča do dogovora o politiki plač, novega zakona o delov- nih razmerjih in trenutnega položaja delavcev. Kot je povedal predsednik predsedstva NSS Rastko Plohi, so vsi sindikati glede novega zakona o delovnih razmerjih enotni v tem, da mora pravica do regresa, malice in prevoznih stroškov ostati v zakonu. Neodvisni sindikati Slovenije se bodo v dogo- voru o politiki plač zavzemali za to, da bi se plače povečevale glede na rast dviga življenjskih stroškov. »Odstotek pa ne bi bil za vse enak, ampak bi se nižal glede na višino plače,« pravi Rastko Plohi, ki meni, da bodo sindikati s svojimi zahtevami uspeli in da bo novi zakon ugoden za delavce. Predstavniki Neodvisnih sindikatov so tudi opozorili na podatke za lansko leto, ki kažejo, da je stopnja revščine za 50 odstotkov višja kot prejšnja leta. V najbolj težkem položaju so delavci v Mari- boru, kjer jih je kar 30 odstotkov na pragu revščine. NATAŠA LESKOVŠEK GOSPODARSTVO □ Največji izvozniki ■ Revija Gospodarski ^fgstnik je objavila lestvi- tristo največjih sloven- jlcih izvoznikov v letu 20OO, na katero se je uvr- stilo petintrideset podjetij J širšega celjskega območ- ja oziroma Savinjske re- gije. Celje ima na lestvici le šest predstavnikov, med Ijaterimi pa, najbrž zato, Ijer ni pravočasno posla- lo podatke, ni podjetja Ko- _ vintrade. Na lestvici tudi ni Tima Laško, ki je podatke poslal prepozno, vendar bi se gle- de na milijardo tolarjev iz- voza uvrstil okoli dvestote- jga mesta. Najvišje je spet Gorenje, ki že vrsto let ohranja drugo mesto, ker pa Revoz, ki na lestvici vo- di, prodaja samo Renaultu, je velenjska družba vseka- kor naš največji izvoznik. Gorenje je lani s 77 mili- jardami tolarjev prispeva- lo 3,9 odstotka vsega slo- venskega izvoza in kar 42,8 odstotka regijskega. Najb- ližja na lestvici mu je Cin- karna Celje, ki je z 21,5 mi- lijarde tolarjev izvoza s tri- najstega mesta v letu 1999 napredovala lani na deseto mesto. Ustvarila je 1,1 od- stotka republiškega in 12 od- stotkov regijskega izvoza. Med sto največjih 50 se uvrstili še Unior Zreče, Elektronika Velenje, BSH [Hišni aparati, Poslovni si- stem Aero, Steklarna Ro- gaška, Alpos Šentjur, Co- met Zreče, Novem Žalec, Pivovarna Laško, Inexa Štore, ki se je v primerjavi z letom 1999 povzpela kar za štirideset mest, Etol Ce- lje, Gorenje Notranja opre- ma in SGS Slovenske Ko- njice. V naslednji stotniji so zreško podjetje GKN Atras, ki mu izvoz prav ta- ko krepko raste, SIP Šem- peter, Konus Konex, Tovar- na nogavic Polzela, Glin Ža- garstvo Nazarje, Tekstilna tovarna Prebold, Intermo- da Šmarje, Cetis, Hmezad Export-Import, Glin K&M, Emo ETT in Valji Štore. Na zadnjo tretjino lestvice so se z manj kot milijardo to- larjev izvoza uvrstili Elkroj Mozirje, Feniks Žalec, Ste- klarska šola Rogaška Slati- na, Konitex in Isokon iz Slovenskih Konjic, Emo - Orodjarnna, Veplas Velenje in Par on Laško. JI Gorenje prvič deli dividende Delničarji naj bi si letos razdelili 900 milijonov tolarjev - Visoka rast proizvodnje in prodaje v skupini Gorenje, ki jo po- leg krovne družbe sestavlja še 33 hčerinskih podjetij do- ma in v tujini, beležijo v zad- njih štirih letih 15,7-odstot- no letno rast prodaje. Lani so naredili 2.346.000 gospodinj- skih aparatov, kar je za do- brega pol milijona več kot le- ta 1997. Poleg ugodne ko- njunkture na svetovnih trgih so k povečani prodaji pripo- mogli tudi novi izdelki in teh- nologije ter obsežna vlaganja v trg. Dodana vrednost se je povečala za 18,6 odstotka na 34,1 milijarde tolarjev. Skupina Gorenje je, kot je spo- ročila uprava družbe, lani us- tvarila 132,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in za 7,5 odstotka presegla načr- te. Čistega dobička je bilo 2,7 milijarde tolarjev ali 8,7 odstot- ka več kot leta 1999. Dobiček iz poslovanja in amortizacija sta se povečala za 16 odstotkov, kar je skupini kljub velikim nalož- bam zagotavljalo stabilen finanč- ni položaj. Matična družba Go- renje gospodinjski aparati je lani ustvarila 88 milijard tolarjev či- stih prihodkov, kar je za 20 od- stotkov več kot leta 1999 in za 11 odstotkov več kot so načrto- vali. Čisti dobiček je znašal bli- zu 2,9 milijarde tolarjev in je za 360 milijonov tolarjev pre- segel predlanskega. Več kot devet desetin proi- zvodnje so izvozili, pri tem pa so dobri dve tretjini izdelkov prodali pod lastnimi blagovni- mi znamkami Gorenje, Korting, Sidex in Gorenje Pa- cific. Gorenje na evropskem tr- gu že nekaj časa ohranja 4-od- stotni delež. V državah Evrop- ske unije so ustvarili več kot dve tretjini čistih prihodkov od prodaje, preostanek pa na ob- močju jugovzhodne Evrope, vzhodne Evrope in v prekomor- skih deželah. Največjo rast pro- daje so zabeležili v Nemčiji, na Danskem, v Bosni in Herce- govini, na Hrvaškem in v ZDA, lani pa so se prvič pojavili tudi v Indiji, Alžiriji in Izraelu. Skupina Gorenje je lani na- menila za naložbe 14 milijard tolarjev, od tega so 10,7 mili- jarde tolarjev porabili v krovni družbi. Največ denarja je šlo za dokončanje nove tovarne hla- dilne tehnike in za izgradnjo no- ve galvane. Pomembna so bila tudi vlaganja v nove izdelke, na primer linijo pininfarina in no- vo generacijo štedilnikov 500 milimetrov, ki so se na trgu do- bro »prijeli«. Pri uvajanju no- vih tehnologij in proizvodov so več kot 1,6 milijarde tolarjev na- menili za naložbe v okolje. Go- renje je namreč lani pridobilo tudi okoljski certifikat. Poslovanje v prvih mesecih kaže, da bo Gorenje tudi le- tos doseglo visoko rast proi- zvodnje in prodaje. Ker lah- ko zdaj zaradi izgradnje no- ve tovarne izdelajo na leto do 3,5 milijona gospodinjskih aparatov, bodo prodajo posku- šali povečati predvsem v po- vezavi s kuhinjskih pohiš- tvom. Kot je znano, je Gore- nje pridobilo že več kot polo- vico delnic družbe Gorenje Notranja oprema, že nekaj ča- sa ima v lasti tudi maribor- sko podjetje Marles Pohištvo. Z izgradnjo nove tovarne hla- dilno-zamrzovalnih aparatov so v Gorenju zaključili krog in- tenzivnih vlaganj in ker druž- ba dobro posluje, bodo letos prvič izplačali dividende. Upra- va in nadzorni svet bosta na skupščini delničarjev, predvi- doma junija, predlagala, da bi lastnikom razdelili tretjino ozi- roma 900 milijonov tolarjev lanskega dobička. JANJA INTIHAR Maček v Evropi Celjsko računalniško podjetje se je iz lokalnega prelevilo v pomemben del družbe Hermes Plus Te dni je minilo pet let od ustanovitve podjetja Maček, ki v celjski regiji velja za enega najbolj uglednih na področju računalniškega inženiringa. Januarja lani je podjetje prešlo v last ljubljanske družbe Hermes Plus in postalo njena po- slovna enota, združitev pa je tako Celjanom kot Ljubljanča- nom prinesla veliko koristi in prednosti pred konkurenco. Maček je postal del razveja- ne skupine Hermes Plus, ki ima hčerinska podjetja v osmih dr- žavah srednje in vzhodne Evro- pe in je član dunajske družbe S&T, vodilnega računalniške- ga sistemskega povezovalca s preko sto milijoni dolarjev let- nega prometa. Slovenski del skupine, v kateri so poleg krov- ne družbe Hermes Plus še štiri hčerinska podjetja s 177 zapo- slenimi, je lani izpeljal projekte v vrednosti blizu sedem mili- jard tolarjev, skupni prihodki pa so presegli deset milijard to- larjev. »Združitev podjetja Ma- ček z družbo Hermes Plus je dokaz, da je lahko ena in ena več kot dva,« je ob obletnici celj- ske podružnice, ki so jo pro- slavili s tradicionalnim dnevom odprtih vrat, poudaril predsed- nik uprave Hermes Plus Klav- dij Godnič. »Pridobili smo priz- nane strokovnjake s področja izgradnje in varovanja računal- niških omrežij ter poslovne partnerje in velik del tržnega deleža na celjskem območju, zaposleni v podjetju Maček pa lahko, odkar so del skupine Her- mes Plus, prenašajo svoje zna- nje na celoten računalniški trg v Sloveniji in tudi preko meja, saj smo lani na območju vzhod- ne Evrope uspešno pričeli z mednarodnimi projekti, v ka- terih sodelujejo tudi Celjani.« In kaj po enem letu delova- nja pod streho ljubljanske druž- be meni Brane Maček, ki je bil prej lastnik podjetja, zdaj pa je direktor poslovne enote? »Najpomembnejše, kar smo pridobili z združitvijo, je prav gotovo to, da lahko znanje, ki se je prej kopičilo le na lokal- ni ravni, zdaj prodajamo in uporabljamo po vsej Sloveniji in Evropi. Prepričan sem, da smo s tem preprečili beg mož- ganov iz Celja v Ljubljano in tudi druge večje centre. Celj- sko območje je, žal, gospodar- sko premalo močno, da bi za- dostilo tržnim potrebam, ka- kršne ima podjetje Maček. Z družbo Hermes Plus smo pri- dobili širši trg, po drugi strani pa so tudi celjska podjetja, s katerimi sodelujemo, dobila veliko, saj jim lahko sedaj nu- dimo še boljšo podporo in še več specialističnega znanja kot prej.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ \^''edsednik uprave Hermes Plus Klavdij Godnič in direktor i celjske poslovne enote Brane Maček. finance Vrednostni papirji deinišicih družb Vrednostni papirji investicijsicih družb Tečajnica Borzni indeicsi 8 KULTURA Ave potrdil sloves Na 4. abonmajskem koncertu Zavo- da za kulturne prireditve Celje je v četrtek, 29. marca, v celjskem Narod- nem domu nastopil Komorni zbor Ave iz Ljubljane z dirigentom Andražem Hauptmanom ter pianistom Tomažem Petračem. Težišče koncerta je bilo na sakralni zborovski literaturi (skladateljev 19. in 20. stoletja) različnih skladateljev, gene- racij in šol, ter slovenski ljudski pesmi (v drugem delu). V prvem delu smo uvo- doma slišali motet lacobusa Gallusa Pa- ter noster, qm es in Coelis, sledile so zborovske skladbe skladateljev nemške romantike: Schubertov 23. Psalm, Brahmsov Wenn ein starker geivappne- ter (op. 109, št.2) in Brucknerjeva Ave Maria. Prvi del koncerta so zaključili z deli skladateljev 20. stoletja: O vos om- nes, qm transitis per viarn argentinskega skladatelja Alberta Ginastere; Lauda- mus te švedskega skladatelja Svena-Da- vida Sandstroma ter Festina lente Ren^a Eesperea, predstavnika mlajše generaci- je estonskih skladateljev. Drugi del kon- certa je bil v znamenju slovenskih skla- dateljev. Zbor je odpel štiri skladbe Loj- zeta Lebiča: Mozaiki iz Ajdne na besedi- lo Gregorja Strniše (Mozaiki je tudi na- slov zgoščenke, ki so jo izdali leta 1999), Trauniči so že zeleni, Drumlca je zvomla- na in Lnba vigred se rodi-, ter Vsi so prihajali Emila Adamiča in Polka je uka- zana Ubalda Vrabca. Koncert je zbor zaključil s tremi skladbami ameriških skladateljev Shenandoah Jamesa Erba ter I am his Child in /'m gonna sing pianista, dirigenta in aranžerja Mosesa Hogana. Ansambel je programsko, tehnično, oblikovno in muzikalno dokazal, da z lahkoto obvlada širok izbor pesmi iz zborovske literature. Gosto harmonsko in melodično tkanje, podprto z najpri- mernejšo pevsko zasedbo posameznih skladb, je dirigent znal pravilno preceniti ter interpretacijsko podati z maksimal- nim izkoristkom pevskih glasov. Sami pevci pa so izkazali odlično pevsko kon- dicijo, živahnost in mladostnost, dovrše- nost in nenazadnje zrelost v podajanju glasbene misli. Za to je bil zaslužen Andraž Hauptman, ki je kot izrazno občutljiv, dosleden in natančen dirigent (odlikuje ga bogato znanje in odlično poznavanje stilnih značilnosti raznih ob- dobij zborovske literature) odlično vodil mlade pevce. Omeniti je potrebno tudi pianista Tomaža Petrača, ki je s svojim izrednim tehničnim znanjem in muzikal- nostjo prispeval k dovršeni celotni iz- vedbi koncerta. Komorni zbor Ave spada v sam vrh interpretov vokalne glasbe pri nas in v tujini,'kar dokazuje veliko število nagrad in priznanj. Kljub novim trendom v zbo- rovstvu pri nas in v tujini, pa lahko po četrtkovem koncertu v dvorani Narod- nega doma ugotovimo, da ima klasično zborovsko petje še vedno visoko ceno. K.K. Deset let Okteta plus Petrol Oktet plus Petrol bo v pe- tek, 6. aprila, v celjskem Narodnem domu prazno- val 10 let delovanja. Leta 1991 je Janez Topole povabil pevce k sodelovanju v vokalno skupino, pred- nost pa so imeli zaposleni v Petrolu. V desetih letih so pevci med drugim nastopili v Narodni galeriji v Ljublja- ni, Muzeju novejše zgodovi- ne v Celju, v Bevčah pri Vele- nju so peli predsedniku Mi- lanu Kučanu, v hotelu Špik na Gorenjskem so bili gostje na sprejemu smučarskih re- prezentanc sveta, bili so v Cankarjevem domu v Ljub- ljani in pred dvemi leti tudi na Švedskem. Ob jubileju so izdali drugo kaseto in CD, oboje pa bodo predstavili na jubilejnem koncertu, ki se bo začel ob 19.30. Drugi glasbeni izdelek, na njem je dvanajst pesmi, so posneli v studiu Mimik Mira Klinca v Libojah pod umetniškim vodstvom Matjaža Železni- ka, ki je bil z Janezom Topo- letom tudi producent. V se- danjem Oktetu plus Petrol pojejo Franc Klinar, Bojan Zakonjšek, Peter. Murgelj, Bojan Žnidar, Robi Vodušek, Janez Topole, Ferdo Jakob in Rudi Arčan. TV Mednarodni dan otrošice knjige V Knjižnici pri Mišku Knjižku so ob mednarodnem dnevu otroške knjige, 2. aprilu, pripravili dan odprtih vrat. V knjižnici so gostili pisatelja Ivana Sivca, prireditev pa so obiskali otroci od četrtega do osmega razreda. Predšolske otroke in osnovnošolce od prvega do tretjega razreda je s pravljicami in pravljičnim kvizom zabaval priljubljeni knjižni junak Žiga. Otroci so se lahko udeležili tudi pravljične ure z gledališko igralko Tino Gorenjak in poustvarjanja z Nado Mlinarevič.-Pri Mišku Knjižku so na ta dan pripravili malo knjižno stojnico, kjer si je lahko vsak izmed obiskovalcev, ki je s seboj prinesel kakšen likovni izdelek, izbral knjigo. SK, Foto: GD Lipa proslavila jubilej V soboto zvečer so v Kul- turnem centru Laško nekda- nji in sedanji člani Kulturno umetniškega društva Lipa iz Rečice pri Laškem proslavili petnajst let delovanja. V poldrugi uri programa so se predstavile vse njihove ple- sne skupine: predšolska, otroška šolska, mladinska in odrasla skupina ter nekdanji plesalci, s petjem pa so se predstavili ženski in moški vokalni kvartet ter moška pevska skupina. Umetniški in »duhovni« vodja društva je že vsa leta domačinka Erika Krašek. Še posebej so ponosni na svoj podmladek - njihova predšolska skupina se imenu- je Pipike, predstavili pa so se s plesi in igro »Petelinček piške pase« in »Strašilo«, na harmo- niko jih je spremljal mladi De- jan Kušer. Imenitno pa je bil pred polno dvorano ljubiteljev tovrstne kulturne zvrsti in šte- vilnih prijateljev sprejet tudi splet Bloških pastirskih ple- sov, ki jih je odplesala njihova odrasla plesna skupina, ki če- sto nastopa tudi v Zdravilišču Laško, na prireditvah Pivo in Cvetje ter na raznih revijah. Te že vrsto let s harmoniko spremlja Ivan Kušer, ki od lani opravlja v društvu tudi predsedniško funkcijo. Na prireditvi so podelili tu- di sedem bronastih, šest sre- brnih in eno zlato Maroltovo značko. Zlato je prejela Ange- la Sipek, ki je v društvu plesa- la vseh petnajst let. MOJCA MAROT Štefka vabi V dvorani Forum pri- pravlja Plesni forum Celje jutri, v petek, ob 20. uri gostovanje monokomedije Štefka Valentin. V okviru svojih že uveljav- ljenih Večerov z... so tokrat v goste povabili igralko Alenko Tetičkovič. Predsta- va, ki je bila premierno upri- zorjena februarja pred dve- ma letoma v Gledališču Ptuj, žanje uspehe po Sloveniji. Duhovita, simpatična, za- bavna in inteligentna Štefka Valentin, povzeta po Shirley Valentine iz izvirnika, pa je na svojo odslikavo življenja dolgočasja in sanj, upanja in frustracij, žalosti in veselja opozorila že z vabilom na predstavo - domiselno dopi- snico s pozdravi iz Grčije, ki jih zaključuje z vprašanjem: »Bom storila to, kar bi rada ali to, kar moram?« IS zapisovanja Viktor in Telebajsek Pravzaprav je vse skupaj že izjemno dolgočasno. Dolgo- vezno. Vse preveč pričakova- no. Brez vsakega napetostne- ga naboja. Brez dogodka. Brez pričakovanja nečesa več- jega. Pomembnejšega. Rutini- rano, skratka. Predvidljivo. Tako za aktivnega opazoval- ca v parterju Cankarjevega doma kot tudi za tistega pa- sivnega gledalca doma pred televizijskim sprejemnikom. Pri čemer ima slednji vsaj to možnost, da lahko preklopi na drug kanal. Odide do ku- hinje in si naredi sendvič. Prižge cigareto. Spotoma za- vije še do stranišča. Ja, pasiv- ni gledalec je v bistveni pred- nosti. Oba, tako tisti aktivni kot tisti pasivni opazovalec oziroma gledalec, se dolgoča- sita. Le da ima pasivni mož- nost izbire. Izbira pa je tista kategorija, ki določa kvalite- to. Je sama substanca kvalite- te. Tudi kvalitete življenja. In v tem je eden večjih, če ne že največji problem. Da ni iz- bire. Da smo obsojeni veno- mer na iste obraze, ki nas vedno znova skušajo presene- titi, pa jim to žal ne uspeva, ker so nas tolikokrat in v vsem že presenetili. Ker smo se jih naveličali. In skupaj z njimi vseh tistih šovov in vseh tistih podeljevanj odličij in priz- nanj, nagrad, diplom, plaket, medalj, pokalov...Tudi medij- skih priznanj tipa viktor Roko na srce, v državi, ki premore vsega dva milijona prebivalcev, trideset izjemnih umetnikov in znanstvenikov, enajst dobrih nogometašev in pet košarkarjev, je težko najti eno samo medijsko zvezdo. Tudi z lupo. Zvezde so drugje. So na košarkarskem in nogo- metnem igrišča. Ne pa v me- dijih. Ti so tukaj samo zato, da te zvezde ustvarjajo. In pa- radoksalno; kot zvezde so de- terminirani ravno tisti, ki zvezde ustvarjajo. Brez vsakr- šne logike. Ste že videli kak- šnega voditelja dnevnika, kul- turne kronike, oddaje o umet- nosti, ki bi imel zvezdniški sij? Niste. Še posebej, če te iste ljudi srečate na nogometni tekmi, ko plezajo čez zid sta- diona, ko stojijo v vrsti za »švercanje« na stadion in si od svojih snemalcev izposoja- jo uradne nalepke, s katerimi se lahko prebijejo mimo kor- dona varnostnikov. In ti jih pretipajo kot vse druge smrt- nike tega sveta. Tako kot tudi navijače nasprotnega tabora. Žalostno. In zelo simptomatič- no, hkrati. Postati zvezda za en sam večer. Se preleviti v tistega, katerega nezavedno občuduješ. Maškarada. P^ Ja. Viktorji so kot pust. Le nekaj tednov prepozno. Ljui v parterju, kajpak ne vsi, p kot telebajski z ekranom srei trebuha, skozi katerega proj cirajo lastne sanje postati ti kar je nemogoče - zvezda. K, tisti, ki o zvezdah poroča, fi more tudi sam biti zvezdi Naj bo Miša Molk, ki sam odkrito zavrača svoje zven ništvo, hja, izkušnje pač, i takšna zvezda v očeh svoji gledalcev, v resnici je le medi; ki zvezde proizvaja. Ki j obenem potrebuje, da bi la ko izpeljala svojo oddajo. Ki mi vsi, ki se napajamo iz ja nega življenja. In prav m tisti, ki je dejal, dagrelezai studenec, iz katerega vsi sk paj pijemo. Le da ni davi vode za vse. Dotočno vodo; morajo posili razmer perso\ ficirati vsi tisti namišlje zvezdniki. Ki si niso sai prav nič krivi. Ki so le prt met, maska, v vlogi kan uživajo. Hmm, kdo pa ne Kdo pa si ne želi biti zvez vsaj pet minut v svojem živi nju? Komu pa ni marža ves in blišč kamer in reflektorjev ozadju? Podelitev viktorjev, hmi saj ne rečem, če jih imajo dr gi, pa jih imejmo tudi mi, v lepo in prav, toda podelin jih z občutkom samospoštoii nja, z dostojanstvom, ne /1 zato, ker jih pač že moram In izmislimo si kakšno noi kategorijo. Pa čeprav takšit v kateri bi nastopali zgolj tii z ene televizije. Ce komercin ne televizije nimajo otroški in mladinskih oddaj, pa d kumentarcev, če ne premore, izobraževalnih oddaj in pf\ gramov, to še ni razlog, da kategorije enostavno ne bi (J stajale. Saj gre vendar za šo In za blišč. Za demonstrad, vsega tistega, kar tukajšn medijska scena premore. 1 ko pa že tako in tako zi okrnjeno podobo samo še i duciramo. Žal. Ptedvsem ] se nehajmo sprenevedati, ' 50 vsi tisti ljudje tam v parU ju Cankarjevega doma zvez niki. Ker to niso in ne man biti Tuti kratkih pet minut, enkrat žal. Piše: TADEJ ČATER Kiopčič v Galiciji člani gledališke skupine Kulturnega društva Galicija tri mesece pripravljali uprizoritev komedije Kiopčič, avt( ja Petra Rudaka. Premiera bo v soboto 7. aprila ob 20. uri, ponovitev pa aprila ob 19. uri v dvorani Doma krajanov Galicija. Komedi režira Jože Kranjc, Kiopčič pa potrjuje življenjsko izkušnjo, uči, da ni dobro po nepotrebnem zapletati, ker je vse potrebno tudi razplesti. V komediji nastopajo Peter Vipa^ Vida Lindič, Roman Žagar, Irena Založnik, Simon ArnŠ^ Mateja Ašenberger, Stanka Pečnik, Marjan Žagar, Dejan Br« nik, Liljana Ograjenšek, Edi Doler, Neja Brglez, za luč in glas bo skrbel Ivo Lindič. T. TAV6 KULTURA □ Gradovi na gradu fja Starem gradu nad je že nekaj časa ^pria Galerija likovnih jgl mladih. Jutri (v petek) ijpoldne odpira galerija v j^elovanju z Mestno ob- ojno Celje razstavo s po- delitvijo nagrad in priz- nanj na temo: Gradovi - Ijiilturna dediščina. Več kot 10 tisoč otrok in jjjihovih mentorjev iz 33 dr? ^v z vseh kontinentov je jodelovalo na razpisu Li- |(Ovnega sveta (revije, ki jo fodi in ureja Mihailo Liša- jin in je edina tovrstna revi- ja pri nas) in MOC. Za obisk ^ Celju se je do torka prija- ^lo 13 delegacij iz velepo- slaništev, ki se bodo udele- l^li podelitve priznanj in okrog 70 gostov iz tujine, pogodek na Starem gradu i)0 naznanil praznik v Celju, jSO-ietnico mestnih pravic Biesta Celja. M.R Izbrane pesmi Ceijsicega oicteta v polno zasedeni dvorani Narodnega doma je Celjski oktet s priložnostnim kon- certom pospremil izid svoje prve zgoščenke izbranih pe- smi na njeni poti do ljubite- ljev njihovega prepevanja. Že pred dvema letoma, ob dvajsetem jubileju, so poka- zali svojo zavzetost do resne- ga, poustvarjalnega dela, ki temelji na globokem zaveda- nju o občutljivosti in odgovor- nosti posredovanja glasbene snovi. Oktet in njihov, umet- niški vodja, prof. Alenka Firšt, to vedo, zato so njihovi nastopi vsebinsko zahtevni in glasbeno korektno izvedeni. Program koncerta in plošče je bil raznolik po skladateljih in težavnosti, v glavnem pa ubran na slovensko ljudsko melodiko (Arcadeltova »Ave Maria« je izzvenela kot izje- ma). Petje je bilo ritmično razgibano. Zaradi liričnih te- norjev raje ne segajo v visoke dinamične stopnje, zato so tu- di glasovna razmerja usklaje- na. Oktet je vsled tega prijetno uglašen in pevsko razpoložen. Skladbe so do poslušalcev prišle sproščeno in lahkotno, čeprav skladatelji Uroš Krek, Ubald Vrabec in Samo Vrem- šak tudi pri obdelavi sloven- ske ljudske pesmi uporabljajo bolj sodobne kompozicijske manire. Ponarodela pesem skriva v sebi čer, ob katero se lahko pevske skupine hitro spotak- nejo in zaidejo v neprepričlji- vost; oktetu je uspelo, da so se ji izognili. Imajo pridobljen občutek za ljudsko izraznost in ga utrjujejo z zavzetim po- glabljanjem v bogastvo naro- dovega glasbenega izročila. To je odlika, zaradi katere upravičeno lahko spregleda- mo občasno popuščanje pev- ske intenzivnosti. Izdaja plošče je dogodek, ki ima vsaj dve pomembni raz- sežnosti: ohranja trud in uspe- he Celjskega okteta in njegovo vpetost v kulturno dejavnost našega področja ter je vzpod- buda vsem podobnim pev- skim skupinam, kakšen naj bo resen in odgovoren odnos do umetnosti in njene izročilno- sti. MARJAN LEBIČ Ljubitelji na odrih Te dni se vrstijo tradicio- lalna srečanja ljubiteljskih Nališč, gledaliških sku- Pin kulturnih društev in šol. i Medobmočno lutkovno sre- ]3nje Lutkarije in vragolije je |Pfejšnjo soboto v Hermano- Jem gledališču v Celju priteg- nilo veliko mladih gledalcev f njihovih staršev. Štiri lut- |ovne skupine iz celjskih os- novnih šol so se uspešno pred- pvile tudi selektorici za- r')učne republiške lutkovne Keditve. I Oder mladih za otroška gle- ^'išča in otroške gledališke '^^pine, je bil na odru celjske- ^ CID 3. in 4. aprila. Devet 'roških gledaliških skupin - p iz osnovnih šol Celja (IV. ^dveh iz I.OŠ), OŠ Dramtje, :?nikva pri Grobelnem, Sol- f^Va, Šempeter v Savinjski do- pi ter otroška gledališka sku- pa KUD Vladko Mohorič r^^e so predstavile celjske- mlademu občinstvu ter re- ^^i^liŠkemu selektorju Mihi njeviču. Fvorani Kulturnega doma Izeli pa je bilo območno srečanje otroških in mladin- skih gledaliških skupin. Z igricama Veverička posebne sorte in Kožuhija se je predsta- vila OŠ Braslovče (mentorici Lidija Kovačič in Irena Ku- mer); z igricama Čepica sreče in Nočemo biti dinozavri OŠ Petrovče (mentorici Breda Šip in Janja Goršek); Igre naših dedkov in babic so predstavili mladi iz OŠ Griže (mentorica Janje Ramšak); Pojedino pri Gaju Spektaciju so pripravili učenci OŠ Šempeter (mento- rica Judita Kočevar); s I. OŠ Žalec so se predstavili s prizo- rom Ta glasba (delo mentori- ce Karmen Pokorny), s po- družnične OŠ Galicija so pri- kazali igrico Soviča Oka (reži- ja Sonja Jezernik) in z OŠ Polzela z recitalom Dom za telohov cvet (mentorica Mari- ja Petrovec). Na medobmoč- no srečanje sta se uvrstili dramski skupini OŠ Šempeter z igrico Pojedina pri Gaju Spektaciju in iz I. OŠ Žalec s prizorom Ta glasba. Gledališke vizije pa so na- menjene skupinam, ki pri svojih predstavah uporablja-, jo nekonvencionalni gleda- liški izraz. Medobmočna priretlitev za celjsko regijo bo 10. aprila ob 9. uri v SLG Celje, predstavili pa se bodo: Have Fun Club Gimnazije Celje-Center s Fizgeraldo- vim The Great Gatsby, v an- gleškem jeziku in režiji Zija- ha Sokoloviča; gledališka skupina Vrtnarske šole Celje bo predstavila delo Natakar, deci jabija, prosim! (mento- rici Sergej Jekl in Karmen Volavšek); gledališka skupi- na Svoboda osvobaja iz Slo- venskih Konjic bo predstavi- la Slavomira Mrožka Čarob- no noč (režija Matjaž Šmalc); ŠKAF - Šaleška kul- turno amaterska fronta bo uprizorila Venero javnih stranišč po delu Pedra Almo- dovarja Petty Diphusa, (reži- ja Jamina Žgank) ter MAG CP - Mladinsko amatersko gledališče Center pozornosti Šmarje pri Jelšah z delom Prosimo oprostite (avtor in režiser Luka Sever). Ž. BEŠKOVNIK, T. TAVČAR Otroška gledališka skupina OŠ Petrovče v igri Nočemo biti dinozavri. Racaje do Leva pozimi V celjskem gledališču se pripravljajo na zadnjo predstavo v tej sezoni. To bo delo Jamesa Goldmana Lev pozimi, v režiji Jerneja Lorencija. Delo napovedu- jejo kot kraljevsko zgodo- vinsko igro, ki obravnava angleško zgodovino z bo- jem treh bratov za prestol, zato pogojno spominja na Shakespearovega Kralja Leara. Z vsemi zapleti vred. Z zadnjo predstavo pred zaključkom sezone pa so imeli v gledališču že na za- četku študija nekaj zapletov pri zasedbi glavnega igralca. Umetniški vodja Matija Lo- gar in režiser Jernej Lorenci sta si ob članih domačega ansambla, ki nastopajo v tej predstavi, v glavni vlogi za- mislila še zveneče ime igral- ca Radka Poliča. Ta pa je tako po nekaj prvih vajah zaradi zdravstvenih težav od- stopil od dela. Gledališče je, da bi ujelo rok za zadnjo premiero, naredilo preza- sedbo in k sodelovanju pova- bilo igralca Vlada Novaka iz Maribora, ki je za Racem nekaj časa tudi že vadil Leva pozimi. Zdaj pa lahko že ne- kaj dni Celjani na ulici spet videvajo igralca Radka Poli- ča. Iz gledahšča pa se sliši, da se je vrnil na prošnjo reži- serja, potem, ko se je Vlado Novak, tako kot sprva Radko Polič, odločil, da zaradi zdravstvenih težav ne more nastopiti v tej predstavi. Ker vsaka šola (ali pa vaja) nekaj stane, bo gledališče prav gotovo to dvojno preza- sedbo tudi moralo plačati. Medtem je del moškega igralskega ansambla celjske- ga gledališča nezaseden in se sprašuje, kaj bo z Levom po- zimi na pragu poletja. Bo doživel še kakšno prezased- bo, in ali ga bodo zato name- sto pred poletjem zares igra- li pozimi? MATEJA PODJED prireditve GLEDALIŠČE SLG - Tramvaj poželenje 5. 4. ob 11. uri za abonma Gim- nazija Celje Center; V oz- vezdju postelje 6. 4. ob 10. in 11.30, zaključeni predstavi; Markiza De Sade 7. in 8. 4. ob 20. ter 10. 4. ob 17. uri, na Odru pod odrom, za abonma in za izven; Revizor 9. 4. ob 17. uri za abonma 2. šolski in izven in 11. 4. ob 15.30 za abonma 1. šolski in izven. Dvorana Plesnega foruma 6. 4. ob 20. uri monokomedi- ja Štefka Valentin, v izvedbi Alenke Tetičkovič, v okviru Celjskih večerov z... Kulturni center Laško 6. 4. ob 19.30 gledališka komedija Dobri vojak Josef Švejk, v iz- vedbi gled. skupine KUD Zar- ja iz Trnovelj. Dom kulture Velenje 6. 4. ob 19.30 premiera komedije Amaterskega gledališča Vele- nje »Maratonci tečejo častni krog«. 10. 4. ob 19.30 nagrad- na predstava za abonente gle- daliških abonmajev komedije Opalo ima vsakdo rad, v iz- vedbi Gledališča Toneta Ču- farja z Jesenic. Dvorana L OŠ Celje 5. 4. ob 9. uri medobmočno srečanje otroških gledališč in gledaUš- kih skupin celjske regije. Slovensko ljudsko gledališ- če Celje 10. 4. ob 9. uri medob- močno Linhartovo srečanje - 14. festival gledaliških vizij, v počastitev praznika MOC. Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje 10. 4. ob 18. uri IX. Novačanova gledališka sreča- nja z mladinsko igro »Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna«, v izvedbi mlajših čla- nov KUD Zarja. KONCERTI Narodni dom Celje 5. 4. ob 17. in 19.30 območna revija otroških in mladinskih pev- skih zborov v počastitev praz- nika Mestne občine Celje. 6. 4. ob 20. uri jubilejni redni letni koncert ob 10-letnici moškega Okteta Petrol Celje in Ženskega pevskega zbora Petrol iz Ljubljane. Mestne ulice Celja 10. 4. ob 17.30 promenadni koncert Godbe na pihala KUD Ljubeč- na, v počastitev praznika MOC. Kulturni center Laško 7. 4. ob 19.30 akustični večer folk- rock skupine Hiša iz Trbovelj. Zdravilišče Laško 5. 4. ob 16. uri koncert Pevskega druš- tva upokojencev Celje. RAZSTAVE Galerija Volk Celje 10. 4. ob 18. uri otvoritev razstave »Motivi Celja«, slikarskih del likovnikov, v počastitev praz- nika Mestne občine Celje. Mestna galerija Šoštanj razstava dveh akademikov, sli- karja Rudija Skočirja in kipar- ke Milene Braniselj, do 30. 4. Savinov likovni salon Žalec razstava Portretov akademske slikarke Irine Rahovsky-Kralj. Od 6. do 13. aprila bodo na ogled tudi dela D. Klemenčiča- Maja, ki se bodo prodala na dražbi 20. 4. ob 20. uri. Likovni salon Celje projekt Zmaga Lenardiča in Jasne Hri- bernik, do 7. 4. Galerija sodobne umetno- sti razstave Božidarja-Teda Kramolca, do 20. 5.. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej občasna raz- stava »Prometna pot v Herma- nov brlog«. Pokrajinski muzej Celje do 6. 5. razstavi »Prazgodo- vinska umetnost Slavonije in Baranje« (5. 4. ob 18.15 tudi predavanje dr. Jasne Šimič) ter »Potočka Zijalka - nova izkopavanja«, v okviru razsta- ve danes, 5. 4., predavanja : ob 16. uri Geološka zgradba Olševe, ob 16.15 Mineraloška zgradba ilovnatih plasti Po- točke zijalke, ob 16.30 Izko- pavanja v Potočki zijalki - nek- daj in danes, ob 17.15 Jamski medved iz Potočke zijalke in ob 18. Mačke in kune iz Potoč- ke zijalke. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, stal- ni razstavi. Stari pisker stalna razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«; fotografski atelje Josipa Pelikana razstava »Ce- lje, ki ga ni več«. V okviru razstave Živeti v Celju - 8. 4. od 16. do 17. ure predstavitev urarja, od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 predstavitev modistinje. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje 6. 4. ob 12. uri otvoritev razstave in podelitev priznanj nagra- jencem mednarodnega razpi- sa na temo »Gradovi - kulturna dediščina«. Avla Splošne bolnišnice Celje razstava »7. april - sve- tovni dan zdravja«, do 20. 4.; Galerija Borovo Ida Šprah, do 9. 5.; galerija Volk Dragan Ilič, do 9. 4.; Merx Matej Čepin, do 30. 4; Etol' Janez Pečolar, do 30. 4.; Otto Škofja vas Ljuban Šega, Zoran Jošič in Adolf Mljač, do 25. 4. OSTALO Kulturni dom Trobni dol 7. 4. ob 19. uri tradicionalna kulturno-zabavna prireditev na pragu pomladi »V Trobnem dolu pa rožice cvetijo«, v iz- vedbi domačega društva . Skomarska hiša Zreče 7. 4. ob 19. uri 16. literarni večer »Jaz 'mam en stari znucan koš«. Dvorana Doma IL sloven- skega tabora v Žalcu 5.4. ob 20. uri humanitarno potopi- sno predavanje Toma Križnar- ja o ljudstvu Nube. Muzej novejše zgodovine - ustvarjalne delavnice: 7., 10. in 11. 4. ob 10. uri »vehkonoč- ni mobile«. Mladinski center Celje 5. 4. ob 20. uri potopisno preda- vanje o Indiji, Nejca Šavsa, od 16. do 18. pa angleška delavni- ca za osnovnošolce; 6. 4. od 19. do 21. ure občni zbor turi- stičnih vodnikov, od 16. do 19. ure likovna delavnica; 7. 4. ob 21. uri koncert eksperi- mentalne glasbe; 9. 4. ob 18. otvoritev razstave likovnih del OŠ Glazija, od 17. do 18.30 nemška in od 18.30 do 20. francoska delavnica; 10. 4. od 10. do 15. predstavitev dejav- nosti v EKO šoU, od 18. do 20. pa računalniška delavnica; 11. 4. ob 17. antropološke delav- nice na temo »Nasilje nad otroki«, od 18. do 20. računal- niška delavnica. 10 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Jure pogrešan že leto dni V soboto bo minilo leto, kar je izginil osemnajstletni Jure Plevnik Golob iz Celja - Kriminalisti ga ne bodo nehali iskati v soboto bo minilo leto dni od usod- nega petka, 7. aprila 2000, ko se osem- najstletni Jure Plevnik Golob, dijak Ekonomske gimnazije v Celju, ni vrnil iz šole. Mama Ika ga je čakala do večera, policisti pa so že naslednji dan pričeli obsežno iskalno akcijo, vendar fanta iz Celja do danes še niso našli. V dvanajstih mesecih iskanja so se zvrstila številna pisma in ugibanja o tem, kje bi Jure lahko bil oziroma, kaj se je z njim zgodilo. Policisti so vse informacije (tudi napovedi vedeževalcev) vzeli resno in jih temeljito preverili, vendar nobena sled ni bila prava. Kot kaže, danes niso prav dosti bližje rešitvi kot so bili pred letom dni, saj o akciji iskanja pogrešane- ga Jureta že mesece ni nobene nove informacije. »Mislim, da je edini, ki ve, kaj se je zgodilo z Juretom, njegov prijatelj Rok. Z njim sta se družila nekaj mesecev, ven- dar za to nisem vedela - čeprav mi je Jure sicer povedal vse o tem, kaj počne in s kom se druži.« Kot Ika Plevnik tokrat pripoveduje prvikrat, se ji je zdel Jure od lanskega novega leta nekako bolj zaprt vase in zaskrbljen. »Večkrat sem ga vprašala, kaj mu je in ali je zaljubljen, vendar je vedno odgovoril, da ni in da ni prav nič narobe,« pravi Ika Plevnik danes, ko se ozira nazaj. Da je imel Jure prijatelja, za katerega ni vedela in da naj bi imel veliko denarja, ki naj bi ga trošil tudi tako, da je plačeval pijačo prijateljem in znancem v lokalu Al Capo- ne, kamor sta z Rokom zahajala, je Ika Plevnik izvedela šele po Juretovem izgi- notju. »Glede na to, da se je družil z Rokom, o katerem mi ni prav nič pove- dal, se mi zdi prav mogoče, da so se res ukvarjali s kakšnimi nenavadnimi posli. Vendar ne vem, kaj bi to lahko bilo. Vem pa, da je Jure, če se je vpletel v kaj takšnega, kmalu ugotovil, da to ni prav, saj ima zelo izostren čut za poštenost. Razen tega je že od malih nog zelo varčen z denarjem, zato si težko pred- stavljam, da bi ga, tudi če bi ga imel veliko, zapravljal kar tako.« Rok skopari z izjavami. Pri njem so našli tudi sim kartico Juretovega GSM telefona, s katerega je Ika Plevnik še nekaj dni po Juretovem izginotju preje- mala sporočila, ki so bila napisana tako, kot da jih pošilja njen sin. Krog osumljenih se oži »Na primeru še vedno intenzivno dela- mo in preverjamo več različnih možnosti. Ena je, da je Jure žrtev kaznivega dejanja in druga, da je odšel neznano kam,« je povedal kriminalist Stanislav Brglez, po- močnik načelnika Policijske postaje Celje, ki se z iskanjem pogrešanega Jureta uk- varja, odkar se je akcija iskanja pričela. »V sodelovanju z mednarodnimi službami so razpisani vsi ukrepi, s pomočjo katerih bi izvedeli, če bi Jureta našli v kateri koli od tujih držav, saj Jure še vedno velja za pogrešano osebo. Upoštevamo tudi mož- nost, da je žrtev kaznivega dejanja, zato natančno preverjamo vse možne osebe, ki so bile na kakršen koli način povezane z Juretom v tednih, preden je izginil. Krog teh oseb je že zelo ozek, kljub temu pa zaenkrat še nimamo konkretnih doka- zov, ki bi vodili do enega samega osum- ljenca,« pravi Brglez. Na vprašanje, ali so vsaj za korak bližje rešitvi kot pred nekaj meseci, odgovarja: »Določene možnosti smo v tem času izključili, še vedno pa sta možnosti, da je bil Jure žrtev ali da je odšel neznano kam, od koder se namera- va nekoč vrniti, enakovredni. V zadnjih tednih intenzivno sodelujemo z okrož- nim državnim tožilstvom, iskanje pogre- šanega Jureta pa ne bo, čeprav mineva leto dni, niti za trenutek zastalo ali ostalo v predalu, dokler ne ugotovimo, kaj se je z njim zgodilo oziroma ga ne najdemo,« je še povedal Stanislav Brglez. Kaj se je zgodilo z Juretom, ostaja skrivnost in če to v tem trenutku zares ve samo en človek, je prav neverjetno, da iz njega nihče ne more izvleči dosti več kot to, da je Jureta tisti petek pred letom dni pripeljal domov, potem pa ga ni več videl. Znano je, da je bil Jure navdušen raču- nalnikar, in z računalnikom je zmogel narediti marsikaj, zelo dobro pa se je spoznal na podjetništvo in na ekonomi- jo. Tudi to je ena od možnih sledi; pred- vsem zato, ker je Ik^ Plevnik pred krat- kim Juretov računalnik dala še na zaseb- no analizo. »Povsem so analizirali trdi disk in ugotovili, da je nekdo Juretov računalnik uporabljal še po tem, ko je Jure že izginil,« pravi Ika Plevnik. Raču- nalnik je bil doma, Ika se je po izginotju odselila in je hodila v stanovanje na Škapinovi le enkrat na dan, da bi nahra- nila mačko. »V tistih mesecih nisem do- ma opazila ničesar nenavadnega, res pa je, da se je mačka večkrat zelo čudno vedla, vendar sem to takrat pripisovala dejstvu, da je bila veliko sama.« Prav njuna perzijka je bila tista, s pomočjo katere je Ika Plevnik spoznala, da sporočil z GSM aparata ni pošiljal njen sin. Odgovor na vprašanje »Jure, kje imamo mačjo hrano,« ki ga je pošiljatelju sporočil poslala pet dni po Juretovem izginotju, je namreč bil: »Mami, saj veš, da nimamo mačke.« Iko Plevnik in policiste je to sporočilo dokončno prepričalo, da se je z njenim sinom zgodilo nekaj nenavadnega. Izgi- nil je sredi Celja, sredi belega dne, ob številnih metodah iskanja in ob vseh primerih pogrešanih ljudi, ki so jih krimi- nalisti tako ali drugače, slej ali prej, uspešno našli. Upajmo, da bodo ugoto- vili, kaj se je zgodilo z Juretom, preden preteče še eno leto. Njegova mama se bo v soboto odpeljala na Brezje. ALMA M. SEDLAR Jolanda Thaler Modno kreiranje je njen posel in užitek. Njen dan je, kot sama pravi, poln gibanja, skic, modeliranja, gi- banja skozi prostor in komunicira- nja s strankami. S svojo vizijo oblačil, ki jih je proji- cirala z željo po drugačni, samoza- vestni, urejeni in zadovoljni ženski in seveda moškemu, je začela že kot najstnica. Od vseh skic, modelov in izstopanja v svoji viziji se je odločila za svojo trgovino in to je bil sprva butik Petra, razvoj dogodkov pa je pripeljal do oblikovanja in zaščite lastne blagovne znamke in današnje- ga butika v Celju. Njena želja je bila vseskozi ustvari- ti blagovno znamko za žensko in moškega, ki sta samosvoja, zahtev- na, želita biti urejena, a vendar izsto- pata v svoji perfekciji oblačila. Letno pripravi do pet kolekcij in vse pove- zuje z rdečo nitjo, ki se projicira v kreacijah. Kreacije-designi-modeli pa so del imidža. Mode, ki je ni, ne idealizira. Je kreatorka in ne kostumografka, uži- va v snovanju uporabnega, v snova- nju sanj visoke mode, ki je nosljiva in vedno znova modna. Svoje rezultate je dosegla s samo- disciplino in urejenostjo svojega živ- ljenja, trmo in z željo, da ko si zastavi cilj, vrh doseže, ne glede na njegovo višino. BRANKO GOROPEVŠEK Na tekočem z glasbo V zadnjih mesecih smo se že toliko naposlušali o zlob- nem Napsterju in ubogi di- skografski industriji ter iz- vajalcih, da se človeku kar milo stori pri srcu. Stvar je toliko bolj zanimiva, ker v poplavi mnenj nekako po- zabljamo, da je industrija zabave večja kot kdaj koli. Ali mi boste verjeli, če re- čem, da glasbeni industriji ni še nikoli šlo tako dobro kot danes? Ne verjamete? Pojdite na Musicnewswire (www.musicnewswi- re.com) in prepričali se bo- ste, da imam prav. Pa ne, da gre za stran, ki bi se ukvarjala z legalnimi in moralnimi dilemami v zvezi s programsko opremo, ki omo- goča brezplačno distribucijo glasbe po Internetu. Music- newswire se poleg takšnih in drugačnih novosti v glasbeni industriji ukvarja predvsem z glasbo, z izvajalci, skratka, z novicami iz sveta glasbe nas- ploh. Čeprav je del večjega portala, ki sliši na ime So- nic.net, s katerim se bomo pozabavali kdaj drugič, si go- tovo zasluži ločeno obravna- vo. Zakaj? Zato, ker so na njej zbrane dnevne novice iz sveta glasbe in sicer iz dvaindvajsetih vi- rov. Zato, ker so ti viri svetov- no znani, še več, ker gre za vire, ki sodijo v sam vrh naj- bolj znanih glasbeno orienti- ranih medijev. In seveda zato, ker najdete vse novice na enem mestu. Dovolj? Niti ne? Gremo po vrsti. MTV, Rolling Stone, New Mu- sical Express, BBC, E! Online, Spin, Reuters. Pa zdaj? Bo do- volj? Še ne? Tudi v redu. Bill- board, Country.com, Musj, 365, Vibe Magazine, Virgjf, mega. Radio 1. Hm, ne bo^ več nalagal. To bo najbrž pr^ pričalo tudi zadrtega skepij ka. Čas je, da se posvetim, ozadju te strani. Gre namre za tako imenovani zbiralni novic, news aggregator, p angleško. Sama stran namr? ne hrani nobenih novic, raz? naslovov, s klikom na povj zavo pa se odpravimo nara^ nost na vir, ki jo ponuja. To je kot nalašč za tiste, | jih dogajanje v popularni glas bi zanima, nimajo pa časa bi skati po različnih spletnih revi jah in se ukvarjati z iskanjet novosti. Iščete lahko po kljui nih besedah ali pa po tip novic. Torej, na voljo so kratk novice, recenzije plošč in koc certov, pomembne novice i članki ter novice iz same glai bene industrije. Na njih se lali ko tudi naročite in vsak da vam jih bodo pošiljali v va poštni predal. Najbrž bo oi več, če dodam, da se novic obnavljajo v realnem času? Če bi bili glasbeni uredn kakšnega domačega časop sa, bi si to stran naredili 2 privzeto, verjemite mi. Saj v ste, za tisto stran, ki se va odpre vsakokrat, ko zaženf vaš brskalnik. Pa saj vam treba biti glasbeni uredni kajneda? Dovolj bo, da v; popularna glaslja zanima i postali boste reden obiskovs lec tega naslova. Vasja Ocvii] vasja@slowwwenia.coi Razstava rezbarjev V Kulturnem domu Hoče bo od 7. do 22. aprila razstava umetniških del slovenskih rezbarjev. Otvoritev razstave bo v soboto, 7. aprila, ob 15. uri, kulturnem domu v Hočah, predstavilo pa se bo okoli 8 rezbarjev - modelarjev iz lesa iz vse Slovenije. Na razstavi b sodelovalo tudi nekaj rezbrarjev s Celjskega, med katerin so tudi Rafael Kočina, Franjo Krivec, učenci OŠ Lava, Aloj Podvršnik, Jože Vrečko in Branko Grad, aM AKCIJA Ko udarijo prvošoici prejšnji teden je v akciji fidobivanja novih naroč- ij)cov zmagal l.b razred Os- lovne šole Lava. Komaj se- let imajo, pa že dosega- 5 prve poslovne uspehe. 'jj pa ni naključje. Če drži jjto: »Kar se Janezek nau- to Janez zna«, bodo ne- ■jit še zelo uspešni. Pod iidnim očesom razredni- jrke Ksenije Kraševec in z [robnimi napotki staršev j[tivno sodelujejo tudi v Inigih akcijah, zbrani de- ur pa bodo porabili za ((DČni izlet. Zmagovalci prejšnjih dveh ednov so bih osmošolci, to- lat pa so nas prijetno prese- letili najmlajši. Njihova raz- edničarka Ksenija Kraševec lam je izdala skrivnost uspe- iiega iskanja novih naročni- Dv: »Pripravljali smo se kak- De tri tedne. Otrokom in nji- cvim staršem sem predsta- ila akcijo in nato smo se hipaj odločili za sodelova- je. Starši so takoj priskočili a pomoč svojim malčkom in h ves čas spodbujali, sedaj a smo vsi veseli uspeha. Tu- sama sem verjela vanje in vedela, da jim bo uspelo, saj so zelo pridni in delovni. « Malim nadobudnežem je naj- več naročnikov uspelo zbrati med sorodniki in sosedi, na- jaktivnejša med njimi pa sta bila Urban Fric s petimi in Brina Fras s tremi naročniki. V akciji bodo še naprej sode- lovali in upajo na končno zmago. Če jim bo uspelo, se bodo skupaj s starši zabavali v Gardalandu. Razredničarka jih že od za- četka šolskega leta spodbuja k sodelovanju v razhčnih ak- cijah, saj se ji zdi najpomem- bnejši dejavnik za uspeh pra- vilna motivacija. Tako otroci zbirajo star papir, baterije, tekmujejo v čistoči zob in podobno. Tudi na drugih po- dročjih so zelo aktivni. Poje- jo, plešejo, pišejo pesmi in vehko rišejo, nekaj njihovih izdelkov pa so objavili tudi v otroški reviji Ciciban. Poleg tega veliko otrok obiskuje popoldansko Tuševo šolo prostega časa. Trenutno Lb skupaj z ostalimi prvošoici Osnovne šole Lava pripravlja projekt z naslovom Živeti v Celju, ki ga bodo predstavili ob počastitvi 550-letnice mestnih pravic Celja. Razi- skujejo pomembne staromeš- čanske hiše in že pridno riše- jo... Trinajstim deklicam in pe- tim fantom ni nikoli dolgčas. Zaupali so nam, da se lepo razumejo s svojo učiteljico, jo imajo radi in z veseljem hodijo v šolo. Seveda pa ne bi bili pravi prvošolčki, če ji ne bi včasih tudi malce ponaga- jali. SABINA KRANJEC Foto: GAŠPER DOMJAN Vrstni red v aicciji iViarocniici 2001 po tretjem tednu (upoštevali smo naročilnice, ki smo jih prejeli do ponedeljka, 2. aprila) Šole, ki so zbrale največ naročnikov: 1. OŠ Lava Celje - 26 naročnikov 2. OŠ Štore - 25 naročnikov 3. OŠ Ljubečna - 21 naročnikov 4. Prva OŠ Žalec - 17 naročnikov 5. OŠ Gorica pri Slivnici - 13 naročnikov OŠ Vransko - 13 naročnikov Razredi, ki so tretji teden zbrali največ naročnikov: . 1. 1. b razred OŠ Lava Celje - 14 naročnikov (zmagovalec tretjega tedna) 2. 6. c razred OŠ Franja Malgaja Šentjur - 11 naročnikov 3. 8. a razred OŠ Ljubečna - 9 naročnikov 4. 4. b razred OŠ Lava Celje - 7 naročnikov 5. 5.b razred OŠ Šempeter - 6 naročnikov Razredi, ko so doslej skupaj pridobili največ naročnikov in se potegujejo za končne nagrade ( 500.000, 300.000 in 200.000 tolarjev): 1. 1. b razred OŠ Lava Celje - 14 naročnikov 2. 8. razred OŠ Dobje - 12 naročnikov 3. 6. c razred OŠ Franja Malgaja Šentjur -11 naročnikov 4. 7. razred OŠ Dramlje - 10 naročnikov 5. 8. a razred OŠ Ljubečna - 9 naročnikov 8.b razred OŠ Vransko - 9 naročnikov FOTOREPORTAZA Nastope klovnov, akrobatov, krotilcev divjih zveri in čarodejev, torej vsega, kar sodil cirkuško areno, je bilo konec tedna videti pod platneno streho cirkusa Medrano pd Golovcem. Obiskovalci so malo godrnjali nad visokimi cenami vstopnic, nazadnje pa kljut temu napolnili sedeže in s stisnjenimi zobmi odšteli tudi za fotografijo svojega malčka! tigrčkom v naročju. Cirkusa pač ni v našem mestu vsak dan in zato dogodka ne gif zamuditi. Foto: GREGOR KATI( NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Varčevanje te udari po žepu V Celju ob letni porabi 400 kubičnih metrov zemeljskega plina plačaš več, kot če bi jih porabil še polovico več - Kmalu spremembe tarifnega sistema? f pred tedni smo vzeli pod ^bnogled povišanje cen ze- meljskega plina v Celju. Od Ijpskega januarja do letošnje- « marca so se cene dvignile ^ dvanajstkrat, nabavne ce- - ki jih JP Energetika Celje Lčuje dobavitelju, Ijubljan- j^mu podjetju Geoplin, so se ^gnile kar za 97 odstotkov, ^ergetiki pa smo odjemalci parca - ob enaki porabi - pla- vali za 79,5 odstotka višje pune kot januarja lani. f^V Celju so pred časom spre- p tarifni sistem, ki služi JP bergetika za obračun porabe pneljskega plina. Kot pravi di- ^tor Komunalne direkcije jflestne občine Celje Silvo Ple- loik, so različne cene po tarif- pih razredih postavljene zato, |[er ima javno podjetje z vsemi pdjemalci, pa naj bodo veliki ^ majhni, določene stroške, fatje le-teh uravnavajo z raz- Knimi cenami po tarifnih raz- idih. V Celju so tako odjemalci zdeljeni v štiri tarifne razre- e; v prvega sodijo tisti, ki let- D porabijo do 500 kubikov ze- leljskega plina, za kubik pa d 1. marca odštejejo 115,25 ilarja, drugi razred je omejen porabo od 501 do 4.500 ku- likov (cena za kubik 73,24 to- Kja), tretji s porabo od 4.501 to 40.000 kubikov (cena 72,55 marja) in četrti s porabo nad 10.001 kubika (cena 71,13 to- larja) . Razkorak v cenah je pre- relik; zlasti med prvim in dru- jm tarifnim razredom, smo se irepričali. »Računov ne bom nižala z odpiranjem oken!« Podražitve zemeljskega pli- na so po žepu najbolj udarile odjemalce prvega tarifnega raz- reda. Na velik razkorak med ce- nami zemeljskega plina za pr- vi in drugi tarifni razred nas je opozorila upokojenka, ki živi v enoinpolsobnem stanovanju. Njen dom je v novejšem sta- novanjskem bloku, ki se za raz- liko od marsikaterega celjske- ga ponaša z dobro toplotno izo- lacijo, obrnjen je na južno stran in ima zasteklen balkon. So- govornica nam je povedala, da že vse od leta 1997, ko se je vselila v novo stanovanje, let- no porabi okoli 400 kubikov zemeljskega plina. Poraba si- cer niha za kakšnih 10 do 20 kubikov, odvisno od tega, ka- ko ostro zimo imamo v Celju. Živi sama in pri kuhanju, po- rabi tople vode ter ogrevanju, ko ji preko zime podnevi tem- peratura v stanovanju ne pade pod 22 stopinj Celzija, meje let- ne porabe 500 kubikov zemelj- skega plina ne more prebiti. »O, lahko bi jo, če bi odpirala ok- na in puščala toploto ven,« se ujezi in pribije, da tega ne bo počela, pa naj bodo računi še tako nepravični. »Vzgojena sem bila tako, da je treba račune pla- čevati sproti, da mora človek varčevati in dobro gospodariti z denarjem, ki ga ima,« pravi in dodaja, da je bila prav zara- di tega vesela, ko se je selila v stanovanje z lastnim priključ- kom na zemeljski phn. Zato pa je zdaj, ob dejstvu, da bi pri plačevanju zemeljskega plina krepko prihranila, če bi letno porabila 100 kubikov več ozi- roma bi se v njeni denarnici prav nič ne poznalo, če bi na- mesto običajnih 400 kubikov letno porabila še dobro polo- vico zraven, toliko bolj razo- čarana. Kmalu nov tarifni sistem? Osnova za obračun porabe ze- meljskega plina je v večini slo- venskih občin tarifni sistem. A v primerjavi z Ljubljano, kjer so mejo za prvi tarifni razred s prav tako visoko navito ceno za odjemalca postavili pri" 170 kubikih, se zdi, da v Celju pre- tiravajo z določitvijo porabe. Direktor Komunalne direk- cije Plesnik se s tem strinja, zato tudi pravi, da so JP Energetika že naročili, naj pripravijo nov predlog tarifnega sistema. Kak- šen bo, se bo poznal v denarni- cah majhnih odjemalcev ali ne, je zaenkrat še težko napoveda- ti. Glede na to, da v Celju sodi v prvi tarifni razred le približ- no petina odjemalcev, pa še med njimi niso vsi takšni, ki bi zemeljski plin potrebovali za celotno oskrbo gospodinj- stev (torej za kuhanje, toplo vo- do in ogrevanje). Visoke cene tega razreda torej prizadenejo še najmanj odjemalcev, je naj- bolj pragmatična razlaga prob- lema. »Je pa žalostno, da nek- do, ki porabi manj in z energi- jo skrbno ravna, plačuje višje račune kot njegov sosed, ki je manj skrben in se morda ob- naša razsipniško,« še pravi Ple- snik. Priprava novega tarifnega si- stema ter skrbna obravnava le- tega v matičnih odborih, zatem pa še na zasedanju mestnih svet- nikov, je torej eden prvih kora- kov, ki jih bodo v Celju morali storiti, da bi občani lahko osta- li zvesti svojim prepričanjem in vodilu, ki ga nenehno poudar- jamo; da je namreč z energenti treba varčno ravnati. Slednje naj ne bi slonelo zgolj na zavesti posameznika, pač pa bi se moralo poznati tudi v nje- govi denarnici! In na to bi mo- rali misliti tudi mestni svetni- ki, ko bodo sprejemah konč- no odločitev - Celja s pozimi na stežaj odprtimi okni ter ra- stočo porabo zemeljskega pli- na, ki nenazadnje, čeprav v manjši meri od drugih energen- tov, ob izgorevanju tudi pove- čuje ozonsko luknjo v Zemlji- nem plašču, si najbrž tudi mestni svetniki ne želijo. IVANA STAMEJČIČ Foto: GEGOR KATIČ V Celju varčuješ pri plačilu ogrevanja tako, da odpreš okno. Kozjanske vezenine v Kozjanskem parku so želeli opozoriti na izginevanje vezenin, ki jih je nekoč izdelovalo že zaradi bale vsako dekle. V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi so zato včeraj odprii razstavo Vezenine s Kozjanskega. Predstavljeni so s prazniki povezani izdelki ter vsakodnevni, kot so posteljnina, zavese, namizni prt, stenski prtiči, namizni prtičld, pohčniki in prtič- ki bogcovega kota. Posebnost so rute, imenovane peče, v za- četku prejšnjega stoletja običajni del ženske praznične noše. BJ Kmečke ženske potujejo na morje Devetindvajseti izlet 100 kmečkih žensk na morje v or- ganizaciji Novega tednika in Radia Celje bo v petek in so- boto, 6. in 7. aprila, v Lucijo pri Portorožu z ogledom Po- stojnske jame in Pirana ter vožnjo z ladjico po sloven- skem morju. Srečne potnice, ki smo jih iz- žrebali na kmetiji odprtih vrat Fatur v Slatini pri Ponikvi med - več kot 2 tisoč kandidatkami, se bodo zbrale v petek zjutraj na celjski avtobusni postaji ter se odpeljale prijetnim dogodivš- činam naproti. Tudi tokrat je organizator pripravil lep pro- gram in dobro spremljevalno ekipo. Prvi večji postanek bo že kmalu po odhodu iz Celja v gostišču Štorman v Šempetru v Savinjski dolini, naslednji pa v lepotici podzemnih jam. Po- stojnski jami, kjer letos priča- kujejo izjemen obisk, okoli 500 tisoč obiskovalcev. V av- tobusih bosta skrbela za dobro voljo harmonikarja Janko Mo- gu in Stanko Mikola, v Postojn- ski jami bo pripravila mini kon- cert vokalna skupina Trs, pri sprejemu pred hotelom Lucija v Portorožu pa bo igral poskoč- ne viže Trio Vikija Ašiča z ba- ritonistom Andrejem Bremcem in vokalno skupino Trs. Večer- na prireditev bo tokrat na Bel- vederu nad Izolo, kjer se bosta vsem prej omenjenim pridru- žila glavni ansambel Okrogli muzikanti in čargjdej Janez Jo- šovc z ženo Sabino. Organiza- tor se bo spomnil matere z naj- več otroki, najstarejše in najm- lajše, torta gostitelja pa čaka tisto, ki bo med izletom praz- novala rojstni dan. Med letošnjim izletom se obeta kar nekaj prijetnih do- godkov, pa tudi obisk županje občine Piran, ki bo kmečke ženske pozdravila ob prihodu v hotel Lucijo. S kmečkimi ženskami bo tudi močna eki- pa moških predstavnikov or- ganizatorja, tako da bo res do- bro poskrbljeno za prijetno razpoloženje. Vse potnice bo- do ob prihodu v Lucijo dobile cvetni šopek, sestavljen iz lo- vorja, oljke, rožmarina in na- geljna, ki jih bo tudi v nede- ljo, po vrnitvi domov, spomi- njal na lep izlet. Potnice in or- ganizator pa se bodo tudi to- krat spomnili Anice Pevec, kmečke ženske, ki je pred 29 leti dela pobudo za izjemno akcijo, kakršne ni nikjer drugje v Sloveniji. TONE VRABL 14 NAŠI KRAJI iN LJUDJE V dveh mesecih več kot v nekaj letih Macesnikov plaz drsi - Kmalu pričetek resne sanacije Vlada je sprejela program ukrepov za sanacijo plazov, ki po obsegu presegajo možno- sti lokalnih skupnosti. Vladni ukrep zajema tri plazove na Primorskem in Macesnikov plaz v Podolševi, za katerega sta prometno in ministrstvo za okolje in prostor pripravili preliminarno študijo. Po njej naj bi plaz sanirali v dveh do treh letih. Prva faza predvideva odvodnjavanja na zgornjem delu, z vrtinami pa bodo opredelili način trajne sanacije, vključno z izgradnjo novega mostu na cesti Solča- va - Sleme. »Macesnikov plaz je velik problem,« ugotavlja Janez Ko- pač, minister za okolje in pro- stor, ki si je naravno katastro- fo v Podolševi ogledal skupaj s prometnim ministrom Jako- bom Presečnikom. »Videti je, da je bilo štiriletno delo, z vsemi stroški vred, vrženo stran. Velika napaka je bila, ker ni bilo projektov. Sanacije se je potrebno lotiti z vso re- snostjo. Verjetno bo dolgotraj- na in zanjo bo potrebno zago- toviti neprimerno več sredstev od 126 milijonov tolarjev, ki jih je vlada odobrila za prve nuj- ne ukrepe, « je povedal mini- ster za okolje in prostor. K sanaciji naj bi intenzivno pri- stopili v drugi polovici tega leta, alarmne naprave v spod- njem delu plazu pa bodo na- meščene takoj po podpisu po- godbe s podjetjem, ki bo na- prave montiralo. »Pričakujem, da bo vprašanje alarmnih na- prav rešeno v relativno krat- kem času,« je po ogledu plazu zagotovil Kopač. Največji premiki plazu so bili v zadnjem času zabeleženi pod pontonskim mostom, kjer je plazišče najožje. Po po- datkih Braneta Vlaja z direkci- je za državne ceste je na tem mestu absolutna velikost po- mika 40 metrov v treh do štirih mesecih, razveseljivo pa je, da so pomiki nad mostom manj intenzivni, v samem vznožju plazu pa trenutno pomikov ne zaznavajo. Pred ostalimi pose- gi je nujno potrebno izvesti odvodnjavanje na zgornjem delu, saj praktično vsa voda teče v plaz, v nadaljevanju pa študija predvideva pregradne objekte, s katerimi bodo plaz presekali na več delov. Po raz- pisu in izbiri izvajalca naj bi dela na odvodnjavanju dokon- čali v štirih mesecih. Prometni minister Jakob Presečnik trdi, da bodo zagotovili potreben denar za vzdrževanje ceste Solčava - Sleme in pripravili projekt za nov montažni most. Ko bodo pripravljeni projekti, se bodo po zagotovi- lih obeh ministrov lotili pro- jektov, ki bodo zagotavljali trajno sanacijo plazu. S pravi- mi rešitvami je fizična izvedba možna v največ treh letih, kar je ob sedanjih slabih izkušnjah za Solčavane vzpodbudna, vendar komaj verjetna mož- nost. Krajani Podolševe se s štu- dijo - z nekaterimi popravki - strinjajo. Seveda pa terjajo či- ste račune, saj se bojijo, da bo projektiranje pobralo preveč denarja. Na sestanku z župa- nom Vojkom Klemenškom so ustanovili petčlanski odbor domačinov, ki bo preko obči- ne sodeloval z državnimi usta- novami, nadzoroval dogajanje na plazišču, predvsem pa zah- tevajo, da se projektno in iz- vedbeno takoj pristopi k sana- ciji. V Podolševi zamerijo drža- vi, da jim ni prisluhnila že pred leti, ko so dopovedovali, da je pred sanacijskimi posegi po- trebno najprej speljati vodo iz plazu, tako kot sedaj predvi- deva tudi študija. Krajanov ne zanima, kje bo vlada vzela de- nar, saj je bilo po njihovem dovolj izgovarjanja, zato sle- herno razpravo na to temo odklanjajo. V študiji jasno pi- še, da bo ogrožena celo Solča- va, če ne začnejo s sanacijo. Najprej je torej potrebno ob- varovati ljudi in premoženje, domačini pa bodo pripravili rešitve, ki bodo morale biti sprejemljive tudi za državo. EDI MAVRIČ Foto: CIRIL SEM Janez Kopač, minister za okolje in prostor, si je naravno katastrofo v Podolševi ogledal skupaj s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom. Prostor za žalsko mladino V nedeljo so na Ulici tal- cev l/a v Žalcu (v novem objektu za občinsko zgrad- bo) odprli Žalski mladinski center, ki bo imel vrata za mlade od 12. do 26. leta od- prta vsak dan od 8. do 19. ure, ob petkih do 22., ob sobotah pa od 10. do 22. ure. Med otvoritvijo so nastopili člani žalske skupine Tabu, zbrane pa je pozdravil župan Lojze Posedel, ki je poudaril, da je težko pričakovan mla- dinski center pomembna pri- dobitev za občino in da upa, da bodo mladi v njem pri- pravljali program, ki bo zani- miv za čim večje število mla- dih. Dejavnosti v ŽMC, ki ga vo- di Dominika Sambolič, so se pričele že v ponedeljek, ko so odprli razstavo Tonija Rizma- la. Danes ob sedemnajstih se bo pričela novinarska delav- nica, ki jo bo vodila Nataša Verk, jutri ob 18. uri bo Simon Vošnjak predstavil vtise s po- tovanja v Indiji, prihodnjo sredo ob 17. uri pa bodo mla- dim predstavili delo varuhi- nje v Angliji. Dominika Sam- bolič upa, da bodo prostori mladinskega centra kmalu postali premajhni za vse, ki bodo v njem želeli preživeti prosti čas, župan Posedel pa je ponovno poudaril, da daje Občina Žalec možnost za delo vsem, ki imajo ideje in jih želijo uresničevati, o čemer pričajo tudi kletni prostori Bergmanove vile, v kateri va- di pet žalskih perspektivnih glasbenih skupin. V ŽMC bo deloval tudi informacijski center. Mladi bodo imeli v njem dostop do Interneta, do- bili bodo informacije o prire- ditvah in drugih dejavnostih, med drugim tudi o možno- stih zaposlitve, ki jih bodo v ŽMC posredovali v sodelova- nju z Zavodom za zaposlova- nje. AMS Čistilna aiccija na Jerneju Aktivisti Krajevne organizacije RK Sveti Jernej so pod vods- tvom predsednika Aleša Capla pripravili čistilno akcijo, kakr- šne imajo že od leta 1974: »V teh letih smo zbrali 2.500 ton odpadkov. Odpadke pobiramo po jarkih in gozdovih. Včasih smo najdeno staro železje prodajali in s prisluženim denarjem pripravili srečanje za naše člane, danes pa se to več ne izplača. Kljub opozorilom ljudje še vedno onesnažujejo naravo in se ne zavedajo, da s tem uničujejo tudi sami sebe.« J.G. modri telefon Javna stranišča Bralec vprašuje, zakaj ni v središču Celja javnih stra- nišč. Barbara Leban, sodelavka za odnose z javnostmi Mest- ne občine Celje odgovarja: »Ocenjujemo, da v mestu ni niti možnosti in obenem ne potrebe pb postavitvi dodat- nih javnih stranišč. Javna stra- nišča se nahajajo na mestni tržnici ter na avtobusni in že- lezniški postaji. Zato meni- mo, da jih je dovolj.« BJ Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala novinarka Al- ma M. Sedlar. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vpraša- nja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. Varujte se klopov Celjsko društvo bolnikov z boreliozo je opozorilo, da je letos nevarnost okužbe z Lymsko boreliozo še večja. Na našem območju je klo- pov, okuženih z bakterijo Borelio burgdorferi, vse več, zaradi mile zime pa bo nji- hovo število najverjetneje še višje. Nevarnost okužbe je splošna, saj klopi niso le v gozdu, ampak tudi na vrto- vih in celo na mestnih zele- nicah. Borelioza predstavlja dru- go najpogostejše infekcijsko obolenje v Sloveniji. Vsako le- to je registriranih 2.500 riovih bolnikov, verjetno dvakrat to- liko pa je bolnikov, pravi predsednik društva infekto- log mag. Branko Šibanc, dr. med,, ki zaradi nevednosti ali »skritosti« prvih bolezenskih znakov sploh ne obiščejo zdravnika. Značilen kolobar- jast eritem na mestu klopove- ga vboda se, žal, pojavi le pri slabi polovici okuženih. Zato je treba biti pozoren na vse bolezenske znake, na primer glavobol, povišana telesna temperatura, otekanje skle- pov in vrtoglavica, ki se poja- vijo nekaj dni ali šele nekaj tednov po klopovem vbodu, V zgodnjem obdobju se bolezen ozdraviti pri več kot 90 odstotkih okuženih, p^j desetih odstotkih pa pride do kronične okužbe. Rehabilita, cija traja več let, nekateri bol-^ niki pa nikoli popolnoma ne ozdravijo. Ker razvoj bolezni pri kroničnih bolnikih še nj pojasnjen, je zdravljenje z an- tibiotiki manj uspešno in dol- gotrajno. Zato društvo, ki združuje obolele osebe in njihove dru- žinske člane iz vse Slovenije, povezano pa je tudi s sorod! nimi društvi v Sloveniji, opo- zarja na epidemijo borelioze pri nas in na zmotno mišlje- nje, da je bolezen mogoče vedno pozdraviti le z antibio- tiki. Povzročitelj se namref včasih uspešno umakne v tki- va in se po prenehanju jema- nja antibiotika spet aktivira. Nadaljuje se vnetje, ki lahko privede tudi do invalidnosti. Društvu je lani uspelo, da je Slovenija uradno priznala sta- tus kroničnih bolnikov 2 Lymsko boreliozo in bolezen priznala kot razlog za invalid- sko upokojitev. JANJA INTIHAR na kratko Zveza borcev z novimi člani Krajevni odbor Zveze borcev NOB Občine Štore je na letnem občnem zboru v Vrunčevem domu-Lovskem domu na Svetin medse sprejel enaindvajset novih članov. Borčevska organiz^ cija se je tako povečala na 106 članov. S pomočjo mlajšil 'članov in turističnega društva bodo organizirali čiščenje spo- minskih obeležij in pohod po poti le-teh. Poleg tega skozi vse leto obiskujejo bolne člane in se ob osebnem prazniku spom- nijo vsakega izmed njih. SK Omejitve vpisa Ministrstvo za šolstvo in šport je po zaključenem roku za prenos prijav objavilo informacije o prijavah učenk in učenčevi za vpis v srednje šole v prihodnjem šolskem letu. Srednje šolei morajo do jutri posredovati sklepe sveta šole o predlogu za omejitev vpisa ali predlogu za dopolnitev obsega vpisa. Minin strica bo soglasja k sklepom izdala do 14. aprila, ministrstvo pai bo osnovne in srednje šole o soglasjih k omejitvi vpisa in k! dopolnitvam razpisa obvestilo najkasneje do 18. aprila. S.B. Planinci z novim predsednikom I Planinsko društvo Slovenske Konjice je na svojem občnem zboru izvolilo novega predsednika, Uroša Vahterja, ki je zame njal Jožeta Kamenška, ki jih je vodil dva mandata. Letos želijo konjiški planinci narediti pot na Skalo z jeklenicami in klini; podobno kot je narejena pot na Brinjevo goro, urediti etažo v grajskem stolpu in učno pot. Izdali so zloženko, s katero želijo pridobiti še več novih članov, imajo pa tudi svojo spletno stran na Internetu. Po uradnem delu občnega zbora je alpinist in smučar Davo Karničar z diapozitivi predstavil svoje priprave in smučanje z najvišje gore sveta, Mont Everesta. J.G. Turistični nagelj Urški Med dobitniki Turističnega nageljna, ki jih je za leto 200 podeUla Radiotelevizija Slovenije, je tudi Turistična kmetij! Urška iz zreške občine. Priznanje za izvirnost in kakovos ponudbe je Vilmi Topolšek izročil predsednik nacionaln turistične organizacije Janez Širše. »Dobili smo ga zaradi jasli na kruhu, ki sem jih pripravila svetovnemu sekretarju z turizem, ki nas je obiskal decembra 1999. Jaslice na kruhu s star slovenski običaj. Gospodinje so jih pripravljale v advenl nem času,« je pojasnila Vilma Topolšek. U.K. Prvi tedni v prostorih projektne pisarne Celje-zdravo mesto bo ' četrtek, 5. aprila, ob 16.-uri redno srečanje skupine za podpori dojenju. Tokrat bo tema srečanja: »Rojstvo otroka in prvi tedn z njim.« AB Več za zdravje v Lekarni Žalec bodo 7. aprila, ob svetovnem dnevu zdravjii ponudili ljudem možnost, da .storijo nekaj več za svoje zdra^ je. Omogočili jim bodo merjenje krvnega tlaka in jim pri teJ tudi svetovali, pripravili pa bodo tudi predavanja o sladkorf bolezni, o prehladu in gripi, o alergijah in o zdravem način življenja. ŠPORT 15 Pamplonski biki podaljšali celjsko preliletstiro peti polfinale Celja Pivovarne Laško in znova polom- Razočaranje, jeza, prepiri Teko, Fotex in Barcelono je nasle- lil portland San Antonio in zmagal (Golovcu. Objektivno ugoden poraz ,3 prvi tekmi je Pivovarjem vlival lajvečje upanje za finale doslej, po- ^atni obračun pa je prinesel neslu- 00 nemoč. Sledil je kolaps na vseh fontah, v rekordno nabiti celjski Ivorani in nove nedosanjane sanje. Sojatovo opozorilo Dan pred celjsko tekmo je Šojat )Ovedal: »Vemo, kaj nas čaka. Opravi- ibomo morali velik posel. Govorim )pretakanju znoja in krvi, o težkem )ranju. Osnova je borbenost. Od palcev bom zahteval maksimalno [branost, pametno igro in ne bom Jopuščal salonskega rokometa v ro- kavicah. Ko bomo to doumeli, bomo jišli do pozitivnega rezultata. Pri- pravljeni smo na drugi polčas. Upam, jane bomo prileteU na igrišče kot jata )avov, misleč, da je tekma že odloče- ja. Od prihoda na igrišče moramo /edeti, po kaj smo prišli, brez evfori- e, saj je konec koncev dovolj zgodb o leuspehu in enkrat moramo prebiti udi ta led. Naše rezerve so vsekakor v ibrambi. Popravili bomo napake iz famplone. Težav torej ne bi smelo •ili. Naredili bomo tudi nekaj igral- kih sprememb, tako da bodo dobili iriložnost vsi igralci, posebej v jbrambi. Čakati moramo na svojih 5 ninut, ki pridejo na vsaki tekmi, meh smo jih tudi v prvem polčasu v ipaniji. Če jih dobro izkoristimo in istvarimo aktiven rezultat, ga mora- Jio potem obdržati. Če bomo slučaj- 10 v minusu, se tudi ne bojim, kajti ta ekipa je pokazala, da lahko preotjrne Eid v svoj prid. Pričakujem dobro fzdušje v dvorani, a kljub temu osta- ^m na tleh. Moramo biti pametni, previdni, zbrani, disciplinirani, pred- vsem pa se moramo boriti, kajti le borbenost prinaša rezultat. Ne bodo igrali posamezniki, temveč kolektiv. Umetniški vtis nas ne zanima, po- memben je rezultat. Na treningu smo uigravali nekaj novih kombinacij za morebitno presenečenje. Z njimi i)otn postregel le, če bo potrebno. Me zaupam tradiciji, kajti ta prinaša ispeh, nove kombinacije pa te lahko včasih povsem potolčejo.« Po obračunu je Šojat dodal: »To je lajtežji dan mojega življenja!« Krivec Naše osnovno mnenje je, da je oseba, ki jo iščemo, trener Josip Šojat. Pa s tem ne mislimo, da mora leteti, saj je v tej sezoni opravil veličastno delo. Zdesetkano moštvo je izjemno vodil v težkih bitkah, v sili razmer promoviral Luko Žvižeja, Dragana Gajiča, tudi Branka Bedeko- viča in nenazadnje Renata Vugrinca. Prepričal je Tomaža Tomšiča, da je »svetovni pivot«. A v tekmi leta (in generacije) je bil vse preveč predvidljiv. In nepri- pravljen na pasti, ki jih je nastavil »Danny de Vito iz Pamplone« - dol- golasi Zupo Equisoain Azanza. Brž- kone bi Pivovarji s sobotno predsta- vo ugnali marsikaterega evropskega velikana, a njihov ustroj je bil po- vsem nekompatibilen španskemu - v napadu brez pripravljenih rešitev proti fantastični obrambi 6-0, ter v defenzivi s postavitvijo 3-2-1 nas- proti široko postavljenim Jakimovi- ču, Richardsonu in Garraldi, ki se niso pustili uloviti. Odgovor je bil na dlani - tesno prijeti Francoza in Belorusa! Krivec 2 Zupo (beri Supo) se ni mogel odlo- čiti, ali so bili Celjani tako slabi ali njegovi varovanci tako dobri: »Ne gre za to. Bistvo je v tem, da smo igrali taktično idealno. Na celjsko obrambo smo se pripravljali 14 dni. In na Dejana Perica!« Še na zadnjem treningu je mali Španec terjal od Joseja Hombradosa, da pri vadbi se- demmetrovk simulira Periča. Moral je pred strelom dvigovati desno no- go, Barbeito ter Ambros, Mainer in Martin pa so iskali luknje. Pred pri- hodom v Slovenijo je Zupo našim delil sijajne komplimente in zavajal: igrajo najlepši rokomet, uvrstitev v polfinale je velik uspeh za Portland, dva zadetka nista velika prednost... Mali veliki Španec je zablestel! Nje- gova podaljšana roka na parketu je bil najboljši igralec sveta leta 95. Jackson Richardson Televizija Slovenija je preroško v petek posnela reportažo o fran- coskem rokometnem geniju. Kako bi prispevek izzvenel med končni- co v nedeljo zvečer, če bi bili v finalu Celjani? Odgovora ne bomo izvedeli. Spomnili smo se povrat- ne tekme polfinala LP v Golovcu proti Zagrebu. V prvem napadu gostov je Mirzo Džombo celjski Hrvat Vladimir Jelčič skorajda »ubil« pred skokom s krila. Španci so jo odnesli brez resnejše praske! Začeli so z goloma Richardsona in Garralde po očitnih prekrških v napadu, Islandca pa sta zatisnila oči. Sprehodi v devet metrski pro- stor, kjer bi Celjani morali izpisati No passaran, so bili nato nemote- ni. Zaostanek se je nezadržno ve- čal. Pri 8:14 v 25. minuti je znašal celih 9 golov. Ni res, da je le malokdo verjel v preobrat. Ob od- moru je bilo minus 6, kajti rezul- tat 12:15 je govoril, da rumeno- zelena četa potrebuje zmago s tre- mi zadetki. V nadaljevanju je us- pela le ponoviti dosežek iz Pam- plone, ko je »remizirala« v prvih tridesetih minutah. Vse je bilo postlano za nepozabno noč, a da- ma ni prišla... Vugi in Buco Edina! To je premalo za finale. Skupaj sta Renato Vugrinec in Tomaž Tomšič dosegla 18 golov ob 75 od- stotnem učinku. Le zadetek več - to je bil dosežek vodilne zunanje trojke Portlanda (59%). Junak je bil ned- vomno Jose Javier Hombrados z 20 obrambami. Kar 13 jih je nanizal v prvem delu, ko je zlomil gostitelje in že takrat pokopal skorajda vse upe. Kot hiška iz kart se je sesula celjska zasedba, ob odmoru pa je Alvaro Načinovič poskušal pojasniti: »Rekel bom nekaj, kar morda ne bi smel. Na podu drsi, v zadnjih dveh dneh so ga preveč pološčili. V naše korake se je prikradla nezanesljivost!« Takšne dr- salnice ne pomnimo, a drselo naj bi obojim. Resnici na ljubo lahko priz- namo le, da so večkrat obležali gosti- telji. Obutev Adidas ali Nike, to pa je že močno strokovno vprašanje. Dejs- tvo je le, da boginji zmage tokrat ni uspelo. V ponedeljek si je na trenin- gu Uroš Šerbec zvil gleženj, včeraj- šna tekma DP z Dobovo pa je bila prestavljena v Laško. Hotel Hum Večerja ni bila zadnja, je pa bila burna. Padlo je nekaj obtožb. Sami predvidevamo, da bo običajna iner- cija prinesla slovo Stanislava Kuhn- čenka in Alvara Načinoviča, glede trenerja pa ne bi želeli prehitevati. Pred sredinim gostovanjem v Tr- bovljah so imele Prule v DP tri točke zaostanka za Celjem. V soboto si bosta na ljubljansko - celjskem der- biju kožo reševala tako Kasim Kame- nica kot Josip Šojat. Na Kodeljevo že vabijo slovita Zorana Živkoviča in Velimirja Kljajiča... Na potezi bo Tone Turnšek. V vse ostrejši domači konkurenci še ima bele figure. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Po letu 96 sledi spet španski fina- le, Barcelona pa bo pohod na sedmi naslov evropskih prvakov (šestega zapored) začela v Pamploni. Aleša Pajoviča je stisnilo v grlu Tomaž Tomšič je bil spet fenomenalen v napadu Celje Pivovarna Laško-Portland San Antonio 29:32 (12:15) CELJE - Dvorana Golovec. Gledalcev 3300. Sodnika Gunnar Vidarsson in Štefan Arnaldsson (Islandija) CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Perič, Torlo, Kulinčenko 1 (1), Vugrinec 11 (4), Šerbec, Načinovič 1, Pajovič 5, Stefanovič, Pungartnik, Tomšič 7, Bedekovič 1, Kokšarov 3. Trener: Josip Šojat. PORTLAND SAN ANTONIO: Hombrados, Buligan, Mainer 2, Barbeito 4 (4), Olalla 1, Garralda 6, Martin, Kiseljev 1, Richardson 5, Ambros 1, Erekondo 4, Jakimovič 8. Trener: Zupo Equisoain. Statistika obramb in meta: CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Perič 7, Torlo; Kulinčenko 1-4, Vugrinec 11- 16, Šerbec 0-2, Načinovič 1-1, Pajovič 5-10, Stefanovič 0-1, Pungartnik 0-3, Tomšič 7-8, Bedekovič 1-1, Kokšarov 3-7. PORTLAND SAN ANTONIO: Hombrados 20, Buligan 1 (1); Mainer 2-4, Barbeito 4-4, Olalla 1-2, Garralda 6-14, Kiseljev 1-1, Richardson 5-8, Ambros 1-2, Errekondo 4-5, Jakimovič 8-10. Sedemmetrovke: CPL 5-8; Portland 4-4 Izključitve: CPL 2 minuti, Portland 6 Bistveni potek rezultata: 1-0, 3-4, 5-9, 8:14, 13:15, 14:16, 14:19, 20:27, 24:27, 26:30, 28:30, 29:32. Ne zapuščamo Celja! Ob govoricah po sobotnem ra- zočaranju zaradi poraza naših rokometašev, da naj bi Florijani razpadli, obveščamo vse, da bo- mo ostali zvesti našim asom, saj smo ponosni, da lahko navijamo za tako kvalitetno moštvo. Sedaj tudi sočustvujemo z njimi in jim bomo stali ob strani še vnaprej. Ves trud se bo enkrat poplačal. Dali smo vse od sebe, a večje pozornosti ostalega občinstva ni- smo pritegniU. Zavedamo se moč- ne evropske konkurence, zato ceni- mo prizadevanja vodstva kluba, ki zagotavlja, da ima celjsko moštvo vrhunske igralce. Na sobotni derbi v Ljubljano bomo odpotovali ob 15.30 izpred Golovca. Florijani 16 ŠPORT Črno-beli spomini na zlate čase Pivovarni Laško je do prve letošnje »velike« zmage z mirno roko v ključnih trenutkih pomagal Ivo Nakič, trenutno najslovitejše ime v A-1 košarkarski ligi Rečan, ki bo čez dober me- sec in pol napolnil 35 let, je matični Kvarner zapustil že s 16 leti. Pot ga je najprej vodila v Zagreb, kjer se je s Cibono že leta 1986 veselil naslova evropskega klub- skega prvaka, a ga »Cibosi« niso preveč cenili. Prav nas- protno je bilo v Beogradu, kjer je 6 let navduševal v Partizanovem dresu in tudi s črno-belimi podjarmil Evro- po. Pisalo se je leto 1992. »Na Hrvaškem je divjala vojna, jaz pa sem ostal v oso- vraženi Srbiji in zmagoval. To je bilo za mnoge nedopustno, saj veste kakšni časi so bili, še danes ljudje na stvari gledajo različno... Po osvojitvi evrop- skega naslova sem se vrnil v Cibono, a sporov in iskric je bilo preveč. Vojna je odprla številne rane, ljudje niso osta- li ravnodušni. Sezone 1992/ 93 se ne spominjam rad,« za- čenja zanimivo pripoved Ivo Nakič. Takrat mu je postalo jasno, da na Hrvaškem vsaj še nekaj časa nima česa iskati. Podobno zgodbo bi nam naj- brž povedal tudi slavni Robert Prosinečki, nekdaj nogometaš Crvene zvezde, ki je imel tudi nekaj težav v domovini, toda pravočasno je zapustil jugo- slovansko prestolnico, kjer sovraštva ni bilo moč čutiti v tolikšni meri, kot pri naših južnih sosedih. »Ne bi govoril o tem. Ljudje smo pač različ- ni,« je vse kar želi na to temo reči košarkar Pivovarne Laš-. ko. Slovenska baza Preden se je znašel v mestu piva, se je selil po vsej Evropi. Španski TDK iz Manrese je bil njegov prvi klub izven ozem- lja nekdanje skupne države, nato je igral v Izraelu, se prvič ustavil v Sloveniji - v Krškem, ki mu ga je predlagal sloven- ski reprezentant Marijan Kraljevič. Potem si je služil kruh v Nemčiji in se spet vrnil na Dolenjsko, takrat h Krki. Letošnjo sezono je začel na Poljskem, toda: »Po novem letu smo navezali stike z Laš- čani, ki so bili v kar precejšnji krizi. Ko sem prišel v Tri lilije, sem opazil, da je moštvo v zelo slabem psihičnem stanju, nekaj ni >štimalo<. Na srečo smo se počasi začeli dvigati, kiksov ni bilo več, prihajajo uspehi, ki jih bo - upam - še več.« Najizkušenejši med pi- vovarji proti Krki Telekomu ni imel nikakršnih dodatnih motivov. »Sploh nisem raz- mišljal o nasprotniku. Vselej igram enako: nikogar ne pod- cenjujem, vsakega želim pre- magati, vedno dam vse od se- be,« pojasnjuje precej neje- voljno, kot da ima vsega do- volj, kot da se je naveličal aktivnega igranja košarke. De- luje nezainteresirano, zato vprašanje o njegovem vedenju ne more izostali: »Kakšen pa naj bom? Po šestletnem igra- nju v Partizanu sem postal pravi profesionalec. Odtlej igram izključno za denar. Da ne bo pomote: ne pridem v klub in poberem, kar se po- brati da. Na vsaki tekmi, na vsakem treningu pustim na parketu del sebe. Treniram enako kot ostali, igram po svojih najboljših zmožnostih. Toda..., nekoč je bilo vse dru- gače.« Mar ne bi bilo potem zanj najbolje vrniti se v Beo- grad? »Tudi tam je vse druga- če. Velikokrat ga obiščem, saj je soproga Zorica (nekdanja žena teniškega zvezdnika Slo- bodana Živojinoviča) Beo- grajčanka. V Sloveniji se po- čutim najbolje. Verjemite mi, da bi kje drugje zaslužil bis- tveno več, a gre vendarle za del nekdanje skupne države. Ne počutim se kot tujec, pa še Reka je blizu... In v Celju, kjer stanujem, se počutim izvrst- no. Bolje kot na Dolenjskem. Občutim, da mesto živi s špor- tom, da ga pozna,« se razgovo- ri, a zanimajo nas predvsem stvari, ki ga spominjajo na nepozabne stare dobre čase. Profesor Divac »Nisem se posebej trudil prilagajati novemu košarkar- skemu slogu. S takšnim, s ka- kršnim sem se dokazal, bom še naprej igral, nikoli se ne bom spremenil. Košarka pa je povsem zašla. Ni več duhovi- tosti, ni več ostrostrelcev, vse bazira na fizični moči. Treni- ramo zelo podobno kot ne- koč, a kaj ko se mladi nado- budneži ukvarjajo v prvi vrsti s svojo močjo, bolj kot za mirno roko in domišljijo, skr- bijo za mišično maso. To je zgrešeno, ta miselnost je na- pačna! Naj vam povem samo primer Vladeta Divca. Igra v NBA s samimi temnopoltimi mišičnjaki, pa je vseeno eden najboljših, najbolj cenjenih igralcev, zato je letos nastopil celo na Ali starsu. Vas zanima, kako je telesno pripravljen? Dobro, toda že 3 sklece so zanj prevelik zalogaj. Igra z glavo, na talent. Je velemoj- ster, kakršnih je bilo v nekda- nji državi veliko. Poglejte, ka- ko je sedaj,« se razjezi in po- stane vsaj nekoliko bolj zagret za pogovor, a sledi naša napa- ka in spet vprašanje, ki ni na mestu. Kaj menijo nekdanji soigralci? Ali se sploh še s kom vidi, sliši? »Ah, edini s katerim sem ohranil redne sti- ke, je Aleksandar Djordjevič, tu in tam se slišim še s kom iz nepozabne Partizanove gene- racije, Divca sem že omenil. Kako lepo in žalostno obenem je, ko pridem v Beograd, vi- dim svoj dres, gledam fotogra- fije z naših tekem. Spomini oživijo...« Beseda zastane. Spet ponovi, da je bilo nekoč vse drugače, da mora pozabiti na zlate čase, ki jih tako ali tako ni moč vrniti. Morda z jadransko ligo, o kateri je zad- nje tedne toliko govora. »Dvo- mim. Zamisel sicer ni napač- na, vendar je treba vse do potankosti preučiti. Prav vsi udeleženci se morajo strinjati z idejo in storiti vse za popula- rizacijo košarke. Če bo kdo nezadovoljen, če bo prišlo do kakšnih sporov ali celo zaple- tov, se bo liga izjalovila. Po- tem bodo vsi tarnali, liga pa bo zamrla. Sam nimam po- . sebnih ambicij zaigrati v tak- šni konkurenci. Nekdanje lige namreč ne bo mogoče kopira- ti.« Slovenija gre naprej o naši košarki ima dobro mnenje, boljše kot sredi de- vetdesetih, ko je prvič prišel na »sončno stran Alp«. »Iz leta v leto je bolje, premika se. Kakovost je višja, vendar se bojim, da vse ne bo šlo kot po maslu. Le malo je namreč klu- bov, ki imajo vrhunske pogoje za delo, malo je tudi velikih talentov, malo vrhunskih stro- kovnjakov, ki bi se z njimi ukvarjali. Tu je še en problem - Union Olimpija ki kupi vse kar je mogoče kupiti, pa če- prav potem v Ljubljani večina mladih asov sedi na klopi, namesto, da bi nabirali minu- tažo v manjših klubih.« Zele- no-beli so še vedno v vseh pogledih korak pred ostalimi, tako je bilo nekoč pri nas tudi z zvezdniki, ki so prišli iz elitne jugoslovanske lige. Ivo Nakič je morda edina prava zvezda. »Ne bi se strinjal. Velj- ko Petranovič je navduševal v Zadru, Mileta Lisica je bil svoj čas najboljši igralec Crvene zvezde. Ne smemo pa pozabi- ti niti Matjaža Tovornika in Slavka Kotnika,« se spominja svojih nasprotnikov izpred desetletja in več. Ostali so le redki posamezniki, ki še vztrajajo pod obroči, njegova generacija že počasi razmišlja o upokojitvi. »Tudi jaz, toda težko se je posloviti. Najprej je treba oddelati sezono, v kateri je pred nami vrhunec. Še 2 sezoni bi rad igral. Am- pak samo, če bom zdrav. Ne bom se silil, potem pa pri štiridesetih postal invalid. O nadaljevanju kariere še nisem razmišljal. Vsaj 2 do 3 inačice imam v glavi, morda celo os- tanem v Laškem, kdo ve.« Vse- kakor želi 18 prvoligaškim se- zonam dodati še dve, da bi lahko prišel do jubilejnega števila. Najraje bi ostal kar v Sloveniji, od koder lahko naj- večkrat »skoči« do Reke, kjer ima sicer zelo malo prijate- ljev, saj jo je zapustil že kot najstnik. Misli mu več kot očitno prepogosto uhajajo proti slavnim dnevom beo- grajskega Partizana. V njego- vem dresu je namreč postal Ivo Nakič, kakršnega je spoz- nala košarkarska Evropa. Mar- kanten ostrostrelec ni nikdar zaigral za najmočnejšo izbra- no vrsto Jugoslavije. »Konku- renca je bila pač premočna. Moral sem se zadovoljiti z glavno vlogo v B reprezentan- ci,« se je sprijaznil. A pred koncem pogovora se mu vsee- no zasvetijo oči. »Ali si videl veteransko tekmo med Pivo- varno Laško in Beogradom v Treh lilijah? Joj, užival sem. Jarič, Vilfan, >Digl< in ostali so prikazali tisto, kar ste lahko spremljali nekoč. To je to. Tudi mi smo garali na trenin- gih, vendar smo se, za razliko od današnjih generacij, na tek- mah igrali!« TOMAŽ LUKAČ Foto: GAŠPER DOMJAN Ivo Nakič (z žogo) rad igra v Sloveniji. Celjanke petnajstič zapored Kegljavke Miroteksa vse od leta 1987 kraljujejo slovenskih kegljiščih. Tudi v sezoni, ki se je končaj^ prejšnji konec tedna, niso imele večjih težav in so preprjji. Ijivo osvojile naslov državnih prvakinj. Novo slavje Celjank ni bilo vprašljivo. Po neprijetnein porazu v 16. krogu na gostovanju pri Gorici, bi teorija ob dvej, dodatnih spodrsljajih Miroteksa še dovoljevala zasuk, todj prvakinje so vendarle tako izkušena ekipa, da si kiksa niso dovolile in so domaČo sezono pripeljale do konca tako, kot so si zamishle. Za slovo so v zadnjem krogu v derbiju ugn^j^ kranjski Triglav na njegovem kegljišču s 6:2 v točkah 2710:2621 v podrtih kegljih. Spet je izstopala Biserka Petai( saj je podrla 509 kegljev in je sodeč po trenutni formi prvj favoritinja za osvojitev posamične državne prvakinje, ki jj bomo dobili konec meseca na finalu v Mariboru. T.L Sodelavci, na plan! K sodelovanju vabimo mlade sodelavce, ki jih zanima podrof je športa in imajo s pisanjem na to temo tudi izkušnje. Oglasite s, v redakciji Novega tednika ali pišite na naslov: Prešernova 15 Celje ali naslov elektronske pošte: tednik@nt-rc.si. nakratko Dobrovnik: na državnem prvenstvu v streljanju s stan- dard zračnim orožjem za mlajše mladinke in mladince je SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem zmagala s pištolo. Najnatančnejša sta bila Mate- ja Albreht in Uroš Taškar, ki sta med posamezniki zasedla 2. mesti. Ptuj: na kadetskem DP v judu so Celjani šestkrat stopili na najvišjo stopničko. Zmaga- li so Dragšič, Petkova, Uršiče- va in Dragšičeva (vsi Sankaku) ter Pečovnik in Ferjan (Ivo Reya). Jesenice: na zadnjem letoS njem turnirju za slovenske ho kejistke so slavile Celjanke okrepljene s tremi maribot skimi veterankami. Domačij ke so ugnale s 6:0, Olimpijo 4:0, celovški DEC pa s 4:i (J.K.) I Škofije: Rokometašice PU Nivoja so kljub razprtijami klubu odlično odigrale priji teljsko tekmo proti prvoligai Burji in jo premagale s 35:3] Strelsko sta bili najbolj razpo loženi Savičeva in Kikanovi čeva, ki sta dosegli po 6 zadei kov. (J.K.) Svet GLASBENE SOLE SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR PRI CELJU Dušana Kvadra 29, 3230 ŠENTJUR razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS 12/96), in imeti organizacijske sposobnosti za pedagoško in poslov- no vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Z delom začne 1.9.2001. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delov- nih izkušenj pošljite v 8. dneh po objavi na naslov šole, s pripisom RAZPIS ZA RAVNATELJA. Kandidati se bodo predstavili pred učitelf skim zborom in svetom šole. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. ŠPORT 17 Lavrič v vlogi rešitelja Lokalni derbi odločil Zasavec v velenjskem dresu - Preveč razočaranj za visoko oceno 28. lokalni derbi je desetič jobilo velenjsko moštvo, ki je v zadnjih štirih sezonah s [eljani izgubilo le enkrat, jajpogostejši razplet medse- bojnih dvobojev pa je neod- ločen rezultat (12). Po priča- kovanjih je bilo Ob jezeru lesno, kazalo je na nov remi, lokler se ni prebudil Kle- men Lavrič. 19-letnik, ki ga je pred do- brima dvema letoma snubil ludi celjski prvoligaš, je spret- oo izkoristil natančen predlo- žek Željka Spasojeviča z leve strani in žogo z glavo neu- branljivo zabil pod prečko. Sprva je kazalo, da je šlo za nedovoljen položaj... Toda v taboru poražencev so se spri- aznili s porazom, ko so po iiekajkratnih ogledih video- posnetka ugotovili, da je bil )oložaj strelca res sporen, rendar so odločali centimetri, u so bili na strani Velenjča- pv. Sledila je eksplozija nav- lušenja - posledica drugega etošnjega gola, prvega, ki je )rinesel zmago. Žal jo je vide- 0 vsega kakih 400 gledalcev, med katerimi sta bili morda le Ive tretjini Velenjčanov. V dubski blagajni so pred obra- čunom prodali manj kot 200 fstopnic! Rudar je zdrsnil še globje kot celjski tekmec v najbolj sušnih obdobjih pred leti. Vsak zase v Velenju tamkajšnji »poz- navalci razmer« večkrat po- strežejo z vzroki za slab obi- skih nogometnih predstav, vendar se ne morejo poenoti- ti v mnenjih. Pojasnil je pre- več, skupne točke ni. Če smo pred leti za slab obisk krivili skromne partije ob jezeru, je zdaj to pač nemogoče. Rudar •gra dokaj dopadljivo, trenut- no je res v strelski krizi, toda Priložnosti si ustvarja in slej prej bodo začeli padati tu- <11 goli. Tega se je zavedal tudi 'fener Toni Tomažič, ki je v flneh pred tekmo hladnokrv- poslušal govorice o svoji **2adnji priložnosti.« Ni se Vznemirjal, kajti po morebit- porazu, ki naj bi mu "ojda sledilo prenehanje so- delovanja, bi mirno, s čisto vestjo zapustil Šaleško doli- no. O pritiskih, podtikanjih in redkih slabih razvadah, ki iz- virajo še iz »jugo« časov ima izoblikovano pravšnje mne- nje. »Končno smo uspeli zma- gati v tekmi, kjer sta bili moš- tvi zelo enakovredni. CM Ce- lje Publikum je vnovič doka- zal, da je kakovostno moštvo, čeprav ni pokazal vsega kar zna. Vendarle se nam je na- smehnila tudi sreča, ki je zelo pomemben dejavnik v nogo- metu,« se je raje ukvarjal z oceno srečanja. Pretiranega navdušenja ni pokazal, saj se zaveda, da ga čaka še cela vrsta težjih preizkušenj, zato pa je bil zelo razočaran nje- gov rojak Marijan Pušnik. »Razen obrambnih nogome- tašev so ostali odpovedali, ker so igrali zase in ne za klub. Je pa velenjska zmaga povsem zaslužena,« se je je- zil. Ubijalski ritem Spodrsljaj Celjanov nikakor ni tragičen, saj so pred tem nanizali 8 tekem brez poraza. A strateg meni, da je težava le v načinu, kako izgubiš tekmo. »Ker so se Ob jezeru pojavili menedžerji, so se nekateri igralci želeli izkazati. Če bi igrali tako kot vse letošnje tekme, bi bilo najbrž drugače. Res pa je, da smo izgubili določen del homogenosti, ki nas je krasila, ker je bilo pre- cej naših igralcev odsotnih za- radi reprezentančnih obvez- nosti in nas je trenirala le peš- čica,« je skušal poiskati vzro- ke za slabo igro na sredini igrišča in v napadu. Na Skalni kleti verjamejo v boljšo pred- stavo že v nedeljo, ko bodo gostili Muro in skušali pono- viti igro iz prvega polčasa proti Prekmurcem v 3. spom- ladanskem krogu. Nato pa sledi silovit ritem tekem ko- nec in sredi tedna. »Verjetno bodo v prednosti klubi s šte- vilčnejšo zasedbo, zato nas čaka najtežji del sezone. Mi- slim, da je več možnosti za kakšen padec mojih varovan- cev, kot za nove podvige,« opozarja Pušnik. »Knapi« bodo pojutrišnjem proti sežanskemu Taboru lahko zaigrali bolj sprošče- no, podobno so se včeraj predstavili tudi v Ljubljani na povratni tekmi polfinala po- kala NfZS. Čeprav so že ne- kajkrat letos prikazali zelo solidno igro, se jim nikakor ni odprlo, morda se bo po Lavričevem preblisku, to zgodilo v soboto. »Res, da smo že igrali dobro, a nam v konici napada ni prav nič us- pevalo. Morda bo odslej bo- lje. Sicer pa so stvari jasne: če bi imeli še kakovostnejšo za- sedbo bi bilo vse lažje, tako pa se moramo zavedati s čim razpolagamo in kaj lahko do- sežemo,« ponavlja Tomažič. V njegovem moštvu je dolž- nikov kar precej. Klemen La- vrič, Alen Mujanovič, Andrej Goršek, Milan Boškovič, Špe- tim Babaj in še kdo zmorejo bistveno več, kot so prikazali doslej. Tudi Želj ko Spasoje- vič na prejšnjih tekmah ni navdušil, a je proti Celjanom po pričakovanjih odigral zelo dobro in bil asistent pri edi- nem golu. Morda bo postal še močnejši adut... TOMAŽ LUKAČ Foto: GAŠPER DOMJAN Peter Binkovski (desno) je s soigralci uspel zaustaviti nevarnega Damirja Pekiča. panorama NOGOMET I. SNL 22. krog: Rudar - CM Celje Pubhkum 1:0 (0:0); Lavrič (88.). Vrstni red: Olimpija 43, Maribor Pivovarna Laško 42, HIT Gorica 34, CM Celje Pub- hkum 32, Rudar 31, Primorje 30, Dravograd, Koper, Koro- tan 28, Mura 26, Tabor, Dom- žale 21. II. SNL 19. krog: Aluminij - Eso- tech Šmartno 3:1 (2:1); Smaj- lovič (29.), Dravinja - Beltinci 1:4 (0:1); Poštrak (89.). Vrstni red: Živila Triglav 44, Elan 38, Aluminij 36, Esotech Šmartno 35, Jadran Šepič 33, Zagorje 30, Ivančna Gorica, Nafta 27, Dravinja 24, Železničar Ligro 23, Viator&Vektor, Beltinci 20, Feroterm Pohorje 16, Brda 11, Renkovci 8. m. SNL-sever 16. krog: Usnjar - Stojnci 2:0, Paloma - Mons Claudius 2:1, Vransko - Fužinar 0:0, Zreče - Montavar Rogoza 3:2. Vrstni red: Ptuj 38, Usnjar 37, Paloma 31, Kozjak 28, Zreše 22, Kovinar Mascom 21, Mon- tavar Rogoza, Vransko 19, Krško, Stojnci, Hajdina 18, Mons Claudius, Gerečja vas 16, Fužinar 11. KOŠARKA LIGA KOLINSKA 4. krog II. dela - skupina za prvaka: Pivovarna Laško - Krka Telekom 99:95 (65:63, 47:47, 23:28); Duščak 20, Na- kič 17, Ovčina 15, Jurak, Dragšič 14, Lisica 10, Udrih 9. Rogla - Geoplin Slovan 82:105 (57:73,40:50,20:26); Starova- snik 16, Sivka 14, Zarič 11, Šporar, Dundovič, Benič, Zi- nrajh 10, Temnik 1. Vrstni red: Union Olimpija 51, Krka Telekom 50, Piovovarna Laš- ko 44, Geoplin Slovan 41, Ro- gla, Kraški zidar 37. Od 7. do 12. mesta: Kemoplast Alpos - Triglav 71:64 (54:50, 39:28, 17:13); Novakovič, Misirača 17, Rovšnik 14, Kočar 10, Kahvedžič 9, Tomažin 4. Sa- vinjski Hopsi - Zagorje BZ 86:76 (65:57, 45:30, 24:10); Ručigaj 24, Kobale 19, Hug- hes 18, Cizej 12, Kadič 6, Beli- na 5, Čatovič 2. Vrstni red: Helios, Triglav 38, Kemoplast Alpos 37, Zagorje BZ 33, Sa- vinjski Hopsi 32, Loka kava 30. 1.BSKL 2. krog II. dela: ZM Mari- bor - Elektra 105:92 (77:67, 48:46,24:24); Vugdalič 20, Bo- žič 16, Rizman 15, Tajnik, Mi- hč 13, Karlo 7, Nuhanovič, Zu- pane, Brinovšek, Kovačevič 2. Vrstni red: Koper 42, Elektra 40, ZM Maribor 39, Jurij Plava laguna 36. ROKOMET 1.DRL (ž) 3. krog II. dela: Olimpija - Žalec 24:23 (14:14); Zidar 11, T. in V. Dolar 3, Derčar, Potoč- nik 2, Kline, Korotneva 1. Vrstni red: Krim Eta NR 42, M-Degro Piran 32, Olimpija, Žalec 26. MALI NOGOMET 1.SLMN 18. krog: LI Litija - Maxi klub 4:2 (0:0); Dobavičnik (30.), Adamič (38.). Vrstni red: LI Litija 40, Sevnica 35, beton MTO 33, Puntar Alpko- merc 31, Naja 29, Meteorplast 26, TF Beton 22, Mizarstvo Širovnik 16, Tomaž MP 11, Maxi klub 8. športni koledar SOBOTA, 7.4. NOGOMET I. SNL, 23. krog - Velenje: Rudar - Tabor (20). III. SNL - sever, 17. krog - Maribor: Kovinar - Usnjar, Krško: Krško - Zreče, Ravne: Fužinar - Mons Claudius, Ro- goza: Montavar Rogoza - Vransko (vse 17). ROKOMET 1. DRL (m), 18. krog - Ljub- ljana: Mobitel Prule 67 - Celje Pivovarna Laško (19). Pokal RZS, povratna tek- ma četrtfinala - Žalec: Žalec - Izola (19). NEDEUA, 8.4. NOGOMET I. SNL, 23. krog-Celje: CM Celje Publikum - Mura (17). II. SNL, 20. krog - Kranj: Živila Triglav - Dravinja (17). 18 PISMA BRALCEV prejeli smo Vatikanski sporazum v SMS - Stranki mladih Slovenije menimo, da v mo- dernih demokratičnih druž- bah, kar Slovenija je, ki same priznavajo in spoštujejo ver- sko svobodo na eni strani in za katoliško cerkev, kot eno od mnogih veroizpovedi na drugi • strani, tovrstni spora- zumi niso več potrebni. Ko- nec koncev je tudi katoliška cerkev sprejela načelo ver- ske svobode in izrecno pou- darila (po 2. vatikanskem koncilu), da ne pričakuje no- benih privilegijev. Očitno do- ločene skupine menijo, da je sporazum potreben in si ga želijo. S tem ni nič narobe, če bo osnova sporazuma in de- jansko edina vsebina izpelja- va 7. člena Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: »Država in verske skupnosti so loče- ne. Verske skupnosti so ena- kopravne; njihovo delovanje je svobodno.« Po našem mnenju to pomeni, da^ naj morebitni sporazum ne omenja kanonskega prava nikjer, razen kot neke vrste poslovnik katoliške cerkve, ki ima ustavno pravico, da svoje notranje zadeve avto- nomno ureja. Vsako, tudi le približno omenjanje pravne- ga in ustavnega reda RS in kanonskega prava kot dveh enako kvalitetnih, vrednote- nih in enakopravnih sklopov, pa je nesprejemljivo. Menimo, da je katoliška cerkev pravna oseba zaseb- nega prava in v takšnem du- hu naj bo sporazum tudi pi- san. Predvsem mora biti ja- sno zapisano, da cerkev od države ni neodvisna, temveč deluje v skladu s pravnim re- dom Republike Slovenije, ima pa svojo avtonomijo za zade- ve, ki se nanašajo na notranjo ureditev in red cerkve same, se pravi na tisto religiozno in moralno področje, ki si ga tako ali tako ne lasti nobena demokratična država, ki spo- štuje človekove pravice. STRANKA MLADIH SLOVENUE, predsednik Dominik S. Černjak Radionukieidi v odpadkiii Cinkarne v Novem tedniku, ki je iz- šel 22. 3. letos, je predstavnik Cinkarne (bojda projekta Da- nijel Aleksander Podpečan, univ. dipl.inž. kem., pomoč- nik generalnega direktorja, s sodelavci), na svojevrsten na- čin odgovoril na naše pripom- be, ki smo jih dali ob javni razgrnitvi Osnutka spre- memb in dopolnitve zazidal- nega načrta odlagališča Cin- karne Celje- za travnikom. Pripombe, katerim g. Pod- pečan ugovarja, smo poslali občinam Celje, Šentjur in Što- re, v vednost pa sredstvom javnega obveščanja. V objav- ljenih sestavkih so bile naše pripombe korektno povzete. Javnost se je, v tako objavlje- nem gradivu, ki ga tukaj ne bomo ponavljali, lahko pre- pričala, da smo zgolj opozori- li na obstoječo študijo, ki sta jo, kot raziskovalno nalogo, izdelala dva dijaka srednje tehniške šole, usmerjal in nadziral pa priznan strokov- njak Instituta Jožef Štefan, pod čigar pokroviteljstvom je raziskava potekala. Zelo dvo- mimo, da bi se tak ugleden institut ali njegovi strokovnja- ki identificirali z zaključki na- loge, če bi ti bili neresni ali sporni. Posebej velja omeniti, da tudi ne gre dvomiti v ra- čunsko točnost izsledkov. Matematični del naloge je na- mreč nadzirala profesorica z magistrsko diplomo iz mate- matike. Naš namen, opozoriti na obstoj te študije, ne more biti sporen. (Zanimivo je, da pa je »nekdo umaknil iz prometa« vse dostopne izvode). Študija je nastala v legitimnih postop- kih, njeni nosilci imajo imena in priimke, mentorji pa stro- kovne reference. Postopke, po katerih so bili dobljeni re- zultati in zaključki, je, kot pri vsaki naravoslovni študiji, mogoče preizkusiti in ponovi- ti. Interesna kolizija, ki nasta- ja med hotenji industrije, da doseže čim večji dobiček, ter družbo, ki na drugi strani želi okolje zaščititi pred preko- mernim in nepotrebnim de- gradiranjem bivalnega okolja, ni nov ali lokalni pojav. Stop- nja kolizije praviloma narašča s količino odpadkov, ki jih taka industrija povzroča. Že od začetka industrijskega ob- dobja je opazno, da se indu- strijske korporacije poskuša- jo otresati stroškov, ki jih na- rekuje zmanjševanje škodlji- vih vplivov. Gre za interesno kolizijo med naprezanjem za dobič- kom na eni in javnim intere- som na drugi strani. Javni in- teres poizkuša družba (beri: država) vsaj delno zavarovati z ustreznimi postopki, s po- močjo katerih se ocenjuje po- tencialna škoda, ki lahko na- stane ob uvajanju novfh ali širjenju obstoječih aktivnosti. Katastrofa v Sevezu in drugi podobni dogodki opominja- jo, da taki postopki niso le »nagajanje« ali »informacij- sko onesnaževanje«. Ob tem velja Cinkarno - in osebno gospoda Podpečana - spom- niti na vlogo v načrtovanem sežiganju gudrona, kjer so bili vpleteni PCB in njihovi raz- krojni produkti - zlasti dioksi- ni. Samo takratnemu »veselju- do nagajanja« se lahko Celje zahvali, da nismo v središču našega naseljenega področja pokurili vsega, v mariborskih kotanjah zbranega, gudrona. Kot stranka v postopku, ima Cinkarna možnost, da dokaže nepravilnosti v uvo- doma omenjeni nalogi. V tem postopku naše društvo ni razsodnik ali tožnik. Zelo pa dvomimo, da se bodo znani strokovnjaki Instituta Jožef Štefan pustili poučevati, kdaj, v kakšnih količinah in pod kakšnimi pogoji lahko tehno- loško obravnavani radionu- kieidi postanejo obremenju- joči za okolje. Tudi kemični industriji bo morda počasi postalo jasno, da mora, pri stremljenju za dobičkom, upoštevati vsaj elementarne pravice prebi- valstva, ki živi v neposredni okolici nastajanja in skladiš- čenja odpadkov. Obtožbe o »neprijaznih in netolerant- nih« Slovencih, o namišljeni ogroženosti, nevoščljivosti, poravnavanju starih računov in kar je še podobnih »argu- mentov« v prispevku g. Pod- pečana, je seveda lahko razu- meti kot poskus pridobivanja prednosti v interesni koliziji: dobiček - okolje. Nerodno in ne posebno spretno pa je, svoje - sicer legitimne - do- bičkarske cilje, oblačiti v »mo- ralno« embalažo. V Bruslju prav ta čas pri- pravljajo zelo natančne in stroge predpise o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri pri- dobivanju titanovega dioksi- da. Celjani to z velikim zani- manjem spremljamo. Ko bo- do predpisi sprejeti, jih ne bo- do prav vsi zelo veseli, in tudi želja, da postanejo njihove podrobnosti znane širšemu krogu javnosti, verjetno ne bo prevelika. Bo tudi takrat pri- čakovano »informacijsko onesnaževanje« prikazano skozi podobno optiko? Sicer pa je po svoje zanimiva že hitrica, s katero se želijo izpe- ljati postopki za področje, ka- teremu bodo novi predpisi postavili precizne in ned- voumne meje. Starešina prim. mag. ALEŠ DEMŠAR, dr. med.. Društvo civilna družba Celje Planinca, model za varovanje zdravja in narave Okoli stopetdeset članov in simpatizerjev Društva za zdravo življenje Preporod iz Vojnika si je z velikim zani- manjem ogledalo naravo- varstveno ekološko - kmetijo na Planinci pri Šentjurju. Bili smo ganjeni, ko smo videli, s kakšno ljubeznijo čla- ni te skupnosti negujejo in obdelujejo vsako ped zemlje. Pri tem uporabljajo povsem naravne načine kmetovanja, brez uporabe umetnih gnojil ali katerih koli strupenih »ci- dov«, s katerimi sodobni agronomi neusmiljeno »poli- vajo« našo zemljo in nas ne- posredno zastrupljajo. Na kmetiji na Planinci pa je dru- gače: na povsem naraven na- čin dosegajo večje donose. Njihovo kmetovanje je na izredno visokem nivoju, tako da so si pridobili edino slo- vensko blagovno znamko za ekološko pridelavo - Biodar. Prepričan sem, da bodo šte- vilne kmetije, podobne kot je ta, v prihodnosti glavni vir zdrave prehrane na Sloven- skem. Nekaj izjemnega je njihova rastlinska čistilna naprava, s katero očistijo vse odpadne vode, tudi iz kopalnice, do popolne neoporečnosti. Z za- nimanjem so si jo prišli pogle- dati celo strokovnjaki iz Av- strije, Švice in Irske. Posnemanja vreden je tudi njihov vegetarijanski način prehranjevanja, ki ne le da omogoča sijoče zdravje, tem- več preprečuje vso to nagnu- sno nasilje nad živalmi. Sicer pa je to povsem v skladu z našo vero, ki zapoveduje us- niiljenje ali ne? Na Planinci imajo še veliko načrtov in ciljev. Podpirajo jih številne organizacije in insti- tucije, na primer Ministrstvo •za malo gospodarstvo in turi- zem, Združenje ekoloških kmetov Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Inštitut za ekologijo, Biotehniška fakul- teta Univerze v Ljubljani in številni drugi, ki se zavedajo ogroženosti našega zdravja in okolja. Planinca je enkraten, nad- vse koristen in poučen pro- jekt, od katerega si lahko ob- čina Šentjur še veliko obeta. Kmetija na Planinci postaja zanimiv in potreben izobra- ževalni center, ki ga obisku- jejo ljudje z vseh delov Slove- nije in iz tujine. Zagotovo bo- do njihove izkušnje pomaga- le oživiti marsikatero neob- delano površino. Mnogi člani našega društva so se po pos- vetovanjih na Planinci odlo- čili za oživitev svojih zapuš- čenih kmetij in posestev. Le- pi zgledi vedno vlečejo. MARJAN VIDENŠEK, društvo Preporod, Vojnik O odpiralnem času trgovin Ministrica dr. Tea Petrin je v preteklih dneh izdala no- velo pravilnika o obratoval- nem času prodajaln. V njej je zapisano, da so lahko pro- dajalne odprte tudi ob nede- ljah, kar so pozdravili pred- vsem lastniki večjih verig tr- govin (kot Mercator, Leclerc in drugi). Odločitev je utemeljena s poslovno politiko podjetij in večjo socialno varnostjo, do- datno pa ministrica odločitev utemeljuje z navedbo, da je naša kupna moč blizu kupne moči držav Evropske Unije, iz česar posledično izhaja nuja po prilagoditvi trgovine evropskim standardom. Zna- no je, da je v trgovini večino- ma zaposlena ženska delov- na sila, med njimi zlasti žen- ske, ki lahko s svojo družino, otroki, možem, starši, skupaj preživijo le nekaj nedeljskih uric. Z novo ureditvijo jim je, na veliko zadovoljstvo lastni- kov trgovin, morda odvzeto družinsko kosilo, piknik ali izlet. Tudi trditev, da je naša kupna moč primerljiva z evropsko, kot zatrjuje mini- strica, ne drži. Kupna moč Evropske Unije je še zelo od- daljen cilj (morda ne v prime- ru ministrice), zato menim, da so argumenti, v prid ne- deljskemu obratovanju trgo- vin, iz trte zviti. Bolje bi bilo, da bi ministrica preklicala svojo odločitev in počakala na čase, ko bo naša kupna moč večja in bližje evropski. Prav tako bi se lahko lastniki trgovin odrekli sedmemu de- lovnemu dnevu in s tem tudi delu dobička. Kupci ugotav- ljamo, da je zadosti, da so za potrebe peščice nedeljskih kupcev odprte le nekatere dežurne trgovine. Mislimo, da lahko vsak kupec med de- lavniki poskrbi za prehrano, s tem pa bi nedelja ostala dela prost dan, kot je to pri Sloven- cih v navadi. Podpiramo zahteve sindi- kata delavcev v trgovini, ker je znano, da so običajno vse spremembe v njihovo ško- do. Težko verjamemo, da se bo zaradi dela ob nedeljah povečala socialna varnost; nasprotno, delodajalci bodo delavce prisilili, da bodo ti ostali tudi ob nedeljah brez družinskega življenja. Če je bila ministrica Petrinova ta- ko neprevidna pri izdaji tega pravilnika, potem je nujno, da delodajalci in sindikati najdejo takšno skupno reši- tev, da bi se nedeljsko delo zmanjševalo, saj je ponosen in zadovoljen delavec v trgo- vini boljši, prijaznejši in učinkovitejši. Iz tega sledi, da je več kot potrebno, da se nedelja ohrani kot dan po- čitka in dan družinskega življenja. MO SDS Celje Terme brez prave prhe Sem reden obiskovalec ko- pališč z zdravilnimi vrelci, za- radi bližine pa še posebej po- gosto obiskujem Terme To- polšica. Te so od letos poso- dobljene, dograjene in razšir- jene na zunanji del, zato je to lepa pridobitev za občino Šo- štanj, še večja za kraj Topolši- co in za vse goste, ki tja zaha- jamo. Kot obiskovalca pa me ob vsakokratnem obisku teh term moti pomanjkljivost, da na celotnem kopalnem kom- pleksu, kjer se dnevno izme- nja precej kopalcev, ni niti ene tuš kabine, kjer bi se bilo mogoče in dovoljeno oprhati z milom. Ker sem takšnega prhanja drugod navajen, zla- sti še pred odhodom s kopa- lišča, me omenjena pomanj- kljivost moti, moti pa tudi prenekaterega drugega ko- palca. Z namenom, da bi se ta pomanjkljivost odpravila, sem ob vsakokratnem obisku term v Topolšici tamkajšnje kopalne mojstre na to opozo- ril. Včasih se mi je zazdelo, da jim s tem opozarjanjem že kar »težim«, a sem vztrajal, četudi sem vsakič dobil enak odgovor: da to pač tam še ni mogoče. Vem, da so za takšne na novo zgrajene objekte po- trebna predhodna dovoljenja (uporabno, obratovalno ipd.) pristojnih strokovnih komisij in inšpekcijskih služb, v pri- meru, ki sem ga opisal, pa kar ne morem razumeti, da bi vsi ti »filtri«, sestavljeni iz stro- kovnjakov, ne znali opaziti te pomanjkljivosti, ki vendarle ni tako nepomembna, še manj pa zanemarljiva. Tudi zato ne, ker Terme Topolšica obiskujejo tudi gostje iz mno- gih držav sveta. Nizki norma- tivi v Termah Topolšica so vse prej kot dobra promocija za te terme in tudi za vso Slove- nijo. Te vrstice, ki sem jih napi- sal, so zgolj dobronamerne, v želji, da bi se zadeva uredila v vsestransko zadovoljstvo. VLADO PAREŽNIK, Mozirje Izkušnja z bankomatom K pisanju teh vrstic me je spodbudilo osebno doživetje pri uporabi bankomata. Naj- prej moram reči, da so ban- komati dobra, zanimiva in ra- cionalna naprava v času, ko se nam vsem nekam mudi in nam tako ni treba izgubljati dragocenega časa v vrstah pred bančnimi okenci. Že kar precejšnji del denarnih po- slov opravimo kar na banl^^ matu. Vsak napredek dravljam in bankomate s p^j dom uporabljam. Se pa kdaj zgodi, da ob^ z delovanjem bankomato, nismo najbolj zadovoljni, fvj^ ni se je to zgodilo februafj^ letos. Opraviti sem namerav^ rutinsko storitev s svoj^ bančno kartico LB na istoji menskem bankomatu v mačem kraju v Mozirju. Ban, komat mi je takrat pričakovj. no storitev zavrnil, s pisnih sporočilom, da moja ban^i], kartica ni več veljavna, ter kartico vrnil. Spomnil sem se da sem dal, prav tako v f^ bruarju, na svoji bančni enot LB v Mozirju vlogo za pride bitev nove, »srebrne« bančn; kartice, ki prinaša določen) ugodnosti, saj sem imel zat( pogoje in ponudbo. Nov; bančna kartica mi še ni bilj vročena, bila je še na banki, meni pa je do tedaj veljavi^ že prenehala veljati. Ko sen dal vlogo za novo kartico, n^ na banki na to nihče ni opo. zoril. Seveda se mi to ni zdelj v redu, kar sam jim potem, kt sem šel v banko po novo kai tico, tudi povedal, a te mojj pripombe sploh niso komen tirali. No, za nameček sem zve čer, ko sem hotel na banko matu opraviti storitev z no vo »srebrno« kartico, spe doživel neprijeten dogodet Ob prvem poizkusu banko mat nove bančne kartice n sprejel, ostala je v za to do ločeni odprtini - reži, pre malo globoko, da bi jo ban komat mogel odčitati, i pregloboko, da bi jo lahl sam izvlekel. Ker je bilo i izven delovnega časa banki mi ni preostalo drugega, ko da sem ukrepal po svoje Žena je ostala pri bankoma tu, sam pa sem si šel v bili nji lokal sposodit orodj (pinceto), s katerim sem pi nekaj poizkusih komajda iz vlekel svojo kartico. Sicer pa sem z bankomai zadovoljen, zato me opisan primer ne bo odvrnil od upd rabe le-teh. VLADO PAREŽNIK Mozirji ^zahvale] Ipohvale Jožefov koncert na Ljubečni Godba na pihala KUD Lji bečna ter gostji, dvojčici V sna in Vlasta, so v soboto, 1 marca 2001 pripravili koncei ki je bil namenjen vsem Jož cam in Jožetom. Program prireditve je t prijeten, udeleženci so bili d bre volje. Po končanem ko certu smo bili vsi Jožeti Jožice, skupaj s svojci, pova Ijeni na zakusko, ki jo je p' pravil g. Rezar Jože - Rez; ko. Za prireditev si godbeniki Ljubečne, kot tudi g. Rezarl< v imenu vseh Jožic in Jožefa zaslužijo posebno zahval Torej, prisrčna hvala. jožejuterše Ljubeči MALI OGLASI - IMFORMACIJE 19 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 22 MALI OGLASI - INFORMACIJE KRONIKA 23 nočne cvetke I Igor bo nekoč znal svojim iiukom pripovedovati zanimi- tštorije. Oni dan naj bi pri emu pozvonilo in še preden P dobro odprl vrata, je vanj pri- dela neznančeva klofuta. Iz- ^lo pa se je, da morda taisti fcor le ni nedolžna ovčka. Kak- ^ dan kasneje je vzel pravico i svoje roke in želel prebutati lekega Dušana. Mi smo tako [jeli dve cvetki v eno, on pa lazensko ovadbo. ) Klofute so delili brezplačno jli pa tudi ne) minuli teden ^di v Škapinovi ulici. Sašota laj bi prebunkal moški, ki se enato odpeljal z avtomobilom. ;e vam ne zdi, da se v Celju )repogosto dogajajo različne (lofutavščine? 1 I Naslednja cvetka priča o em, da sosedski odnosi vča- ;ih tudi pokajo po ograjah. Idenka je telefonirala polici- itom in jim potožila, da je so- pd prestavil mejnik in na nje- iižemljici sedaj postavlja ogra- p. Po ogledu so uniformirani nožje prišli do sklepa, da je abolko spora pravzaprav v vi- [ini ograje. Nič več kukanja v »sedovo intimnost... I Anton z vojniškega območ- a zna biti korajžen, kadar ga ina pod kapo. Sprva je doma /pil, nato pa hotel nabunkati ivojo ženo in sinova. Ker pa je Jila teža alkota prevelika, je jmagal na cesti. Policisti, us- niljene duše, so mu z veseljem )riskrbeli topel kotiček v pro- itorih za pridržanje. » Iz vrtnarstva v Arclinu je pre- ekli teden neki zvitorepec »od- iajil« 100 komadov cipres, viso- Idh 50 centimetrov. Kje se naha- ia z zelenjem ni jasno, prav tako k kje jim bo našel rastišče. > Renata očitno »ne čuje do- bro«. Glasnost glasbe v njenem tenovanju naj bi presegla vse neje dobre slišnosti. Ker poli- cisti niso mogli storiti ničesar, la bi lahko sosedje mirno spa- l so netrezno glavo odpeljali; Renata in njen jutranji maček sta morala nov dan pozdraviti f kleti na Ljubljanski cesti. Stopili so jim na prste Zoper pet dvajsetletnikov (T.R, K.K., E.Č., A.M., E.D.) bodo policisti napisali ka- zenske ovadbe zaradi suma povzročitve več kaznivih de- janj na območju Velenja. Omenjeni naj bi z vlomi in krajami v velenjskih pod- jetjih Contect, Breza, v go- stinskemu lokalu Rudnik Pub, v prodajalni Direndaj ter v kleti na Stanetovi cesti v Ve- lenju, povzročili za več kot dva milijona tolarjev gmot- ■le škode. Vsi predmeti, ki so )'h policisti našli pri hišnih Preiskavah izvirajo iz ome- njenih kraj. »Otrok nisem nikoli tepeifc Drago Kragolnik o sencah domnevnega družinskega nasilja - Moj sin ni moril! »Napisali ste, da je moj sin Boris, ki so mu policisti na- prtili umor, odraščal v družin- skem nasilju, jaz pa vam mo- ram povedati, da otrok nisem nikoli tepel, ne svojih ne otrok sedanje žene,« je zatrdil Dra- go Kragolnik, ki se je oglasil v naši redakciji po tem, ko smo v prejšnji številki pisali o nasilniškem obnašanju Bo- risa Kragolnika iz Košnice pri Celju, kot so mu bile priče mnogi Celjani. Na koncu sestavka smo se vprašali o posrednih vzrokih za številna nasilniška dejanja Bo- risa Kragolnika, ki je zdaj v sod- nem priporu zaradi suma, da je maja predlani brutalno umo- ril S4-letnega Danijela Konca. V zaporu je tudi Borisov brat Pavel Kragolnik, ki je v Celju in okolici prav tako znan po nasilništvu. Oba sta odraščala v družini, kjer se je resnično dogajalo tudi nasilje, in to v ča- su, ko sta bila še otroka in mla- doletnika. Nasilje namreč ni le fizično, je tudi psihično, to pa ima lahko še hujše posledice. Pavlu in Borisu je mati umrla, ko sta bila stara trinajst in de- vet let. Nesreča na cesti jo je doletela po tem, ko je odšla od doma s kolesom, okohščine in posledice pa so bile boleče pred- vsem za Draga Kragolnika, ki je imel svojo ženo neizmerno rad in ki je prav zaradi te lju- bezni v zakonu pogosto trpel. O pokojnikih vse dobro, je bi- lo tisto, kar nas je vodilo pri pisanju o družinskih razmerah. Tudi o še živečih, zato smo se izvoru in načinom nasilja v pi- sanju izognili. »Oba sinova imam rad, za oba sem vedno lepo skrbel, a so se vsa moja prizadevanja, da bi šla po pravi poti, kmalu izro- dila. Boris je bil zelo neubog- ljiv otrok, ni se hotel učiti, niti osemletke ni končal, vsako de- lo, ki sem mu ga kasneje pri- skrbel, je kmalu opustil. Ostal je brez dela in brez denarja, hotel je živeti na moj račun in račun moje druge žene, a tako ni mo- glo dolgo trajati. Zvabila ga je cesta, prišel je v slabo družbo, se pri pohajkovanju pridružil svojemu bratu, potem pa so se začele najslabše stvari: neneh- no kartanje in pitje alkohola ter kazniva dejanja vseh vrst. Z drugo ženo sva bila nemoč- na, a sva mu kljub temu poma- gala, si zgradila novo hišo in sinovoma pustila staro. Za zah- valo sva bila velikokrat delež- na vsemogočega: Borisovega zmerjanja, razbijanja in tudi fi- zičnega nasilja. O svoji prvi ženi in njenem odnosu do mene in do sinov ne želim govoriti, rad bi le povedal, da bi se mi godi- la velika krivica, če bi kdo po- mislil, da sem bil do svojih dru- žinskih članov kdaj nasilen. Se- veda so bili prepiri in obtože- vanja, toda svoje žene in otrok nisem nikdar tepel,« je pripo- vedoval Drago Kragolnik, ki svojima sinovoma tudi danes, ko sta oba za rešetkami, ni obr- nil hrbta. »Ko sem Borisa pred dnevi obiskal v zaporih in mu prinesel cigarete, kavo in pri- boljšek, ki si ga je zaželel, mi je zatrdil, da Danijela Konca ni umoril, da je bil nazadnje pri njem, ko sta bila oba pija- na in ga v takšnem stanju tudi zapustil,« je dodal Drago Kra- golnik, ki si zdaj najbolj od vse- ga želi, da bi bile te sinove tr- ditve resnične. MARJELA AGREŽ Mladoletni tatovi Policisti so izsledili štiri mla- doletnike (17-letnega S.A., 16- letnega A.D., 17-letnega M.S., 16-letnega A.M., vsi iz Vele- nja), ki so osumljeni več vlo- mov in tatvin iz trgovin v Ve- lenju. S kaznivimi dejanji naj bi za seboj pustili za okrog 800 ti- soč tolarjev škode. A če se bo- do potrdile policijske domne- ve, da to niso osamljeni prime- ri, bo škode verjetno še več, saj policisti obvestila še vedno zbi- rajo. Med plenom, ki so si ga mladoletniki pri svojem tatin- skem lovu nabrali, so policisti našli tudi kolo z motorjem. V začetku februarja pa naj bi v Gaberkah pogumneži ranili ne- kega kolesarja. Obstajala naj bi tudi velika verjetnost, da so osumljeni kradli po naročilu, saj so ukradene predmete ta- koj prodali kupcem. Zoper če- tverico bodo policisti podali ka- zenske ovadbe na Okrožno dr- žavno tožilstvo v Celju. Smreka ga je zadela v sredo, 28. marca, je prišlo do nesreče pri delu. 30-letni J.P. iz Olimja je v gozdu v bližini Podčetrtka spravljal les. Med podi- ranjem smrek je podrto drevo zdrselo po tleh in ga zadelo v hrbet. Hudo telesno poškodovanega so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Pavličevo sedlo odprto 1. aprila je začel urad- no obratovati mejni pre- hod za meddržavni cest- ni potniški promet Pavli- čevo sedlo. Državno mejo na tem pre- hodu lahko potniki preha- jajo z nacionalnimi potni- mi listinami ali z ostalimi veljavnimi dokumenti za prehod državne meje. Po ve- ljavni kategorizaciji mejne- ga prehoda, lahko poleg dr- žavljanov Republike Slove- nije in Republike Avstrije mejo prestopajo tudi držav- ljani vseh držav članic Evrop- ske unije in državljani dr- žav članic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Lani so razširili in asfaltirali cesto med Slove- nijo in Avstrijo, vendar so jesenske poplave na dveh de- lih na slovenski strani, na odseku med Logarsko doli- no in Pavličevim sedlom, no- vo cestišče poškodovale do te mere, da je trenutno mo- goC samo promet z osebni- mi vozili. minikrimici Avtomobilski plen Dolgoprstneži so si nabrali kar nekaj avtomobilskega plena v noči na torek, 27. marca. V Ška- pinovi ulici v Celju je nekdo vlo- mil v tvvinga in ukradel otroški sedež, voziček, varnostno bla- zino in zadnje vetrobransko ste- klo. D.V. je oškodoval za okrog 200 tisočakov. Za enako vsoto je drugi neznani tat povzročil škodo H.J.L., saj mu je avtomo- bil BMW 525, ki je bil parkiran pred zdraviliščem Dobrna, pu- stil brez vseh štirih koles. Brca policistu 43-letni S.P. je v torek, 2Z mar- ca, enega izmed varuhov reda, ki so ga prišli umiriti, obrcal tako, da je moral iskati zdrav- niško pomoč. Razgretež je na- mreč v Lerchingerjevi ulici v Ro- gatcu kršil javni red* in mir, na- to pa še policistoma Postaje mej- ne policije Rogaška Slatina grozil s kovinsko palico. Razumljivo, da so mu za takšno početje na- pisali tudi kazensko ovadbo. Kadilski tatič Iz kioska ob križišču Ljub- ljanske in Gledališke ulice v Ce- lju si je nekdo v noči na sredo, 28. marca, nabral nekaj čoko- ladic, vžigalnkov, cigar in ci- garet. Za vse to je pozabil po- ravnati račun v višini okrog 70 tisoč tolarjev. Z Jagermeistri mimo blagajne Do čudne peripetije je prišlo v sredo, 28. marca, v celjskem Intersparu. 35-letni Domžalčan J.K. je v nakupovalni voziček naložil 76 steklenic žgane pija- če Jagermeister in hotel mimo blagajne hitro zapustiti trgovi- no. Neobičajni nakup je opazil varnostnik, ki je »kupca« zadr- žal do prihoda policistov. Svo- je čudno nakupovalno namero bo moral Domžalčan pojasniti pred sodniškim plaščem. Roparski napadi Trije mladeniči so v sredo, 28. marca, na parkirnem prostoru za Zdravstvenim domom v Ce- lju obstopili mladoletnega Ce- ljana T.L. in zahtevali mobilni telefon, denar in cigarete. Ko jim je napadeni izročil telefon, so mu grozili še z nožem. Do podobne situacije je prišlo ob istem času tudi na celjski avtobusni posta- ji, kjer so trije nabriteži prav ta- ko grozili dijaku G.K. iz Šmarja pri Jelšah. A so odšli praznih rok in žepov, saj je G.K. za pomoč zaprosil prodajalca vozovnic. Tu- di v petek, 30. marca, zvečer je neznani storilec pristopil do mla- deničev S.Č.(18), D.G. (22) ter od njiju zahteval, da od njega ku- pita prstan. Ker jima je zagrozil s pestmi, sta mu izročila okrog 3 tisoč tolarjev, zatem pa je ene- ga od mladeničev tudi udaril. Zad- nji tak primer so policisti zabe- ležili v ponedeljek, 2. aprila, zgo- daj zjutraj v Gubčevi ulici v Ce- lju, kjer je trojica napadla 19- letnega B.K. ter mu odvzela de- narnico, v kateri je imel okrog 11 tisoč tolarjev. Za storilci po- licija še poizveduje, hkrati pa opozarja mladoletnike na večjo previdi[tost, predvsem v parku, samotmh ulicah in pred šolami, kjer do takšnih primerov pride pogosteje. V primeru napada pa je potrebno nemudoma obvestiti policijo. -prometnenesreče Očividci na plan Do trčenja med vozili in hude telesne poškodbe je prišlo v ponedeljek, 2. aprila, v Kidričevi ulici v Žalcu. Voznik osebnega avtomobila, 30-letni G.J. iz Žalca je zavijal proti Bevkovi ulici, ko ga je začel prehitevati 17-letni voznik kolesa z motorjem S.G. iz Žalca. Vozili sta trčili, motorist pa je utrpel hude telesne poškodbe. Policisti naprošajo morebitne očividce, da pokličejo 113 in pomagajo razjasniti okoliščine nezgode. Trčila v pešca Tridesetletna A.V iz Kasaz je v ponedeljek, 2.aprila, pri pol- krožnem vzvratnem obračanju na parkirnem prostoru Osnovne šole v Petrovčah trčila v 60-letnega pešca. F.M. iz Šempetra je v trčenju dobil hude telesne poškodbe. Radarske kontrole bodo... • jutri, 6.aprila, dopoldne na območju Mozirja, popoldne na območju Laškega; • v soboto, 7. aprila, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne na območju Rogaške Slatine; • v nedeljo, 8.aprila, na območju celotne celjske regije; • v ponedeljek, 9.aprila, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v torek, lO.aprila, dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Mozirja; • v sredo, 11.aprila, na območju celotne celjske regije; • v četrtek, 12. aprila, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic. m 24 ZANIMIVOSTI tračnice Varuhovi trenutki Matjaž Hanžek: »A da sem sedaj jaz varuh človekovih pravic?« »Kdo ve, kakšne težave bom moral reševati!« »Sem si kar mislil...« Foto: GREGOR KATIČ nasmeh, prosim! Viktorija Tovornik iz Dobja, Štefka Krajnc iz Kozja, Vinko Aristovnik iz Celja in Jožica Kralj iz Tin- skega so prispevali šale. Zahtevna žena »Moja žena me spravlja v blaznost. Stalno zahteva le denar, denar...« »Kaj pa počne z vsem tem denarjem?« »Ne vem, ji ga nikoli ne dam.« Policist Policaj rešuje križanko in tuhta ob geslu »žival s hiši- co«. Nenadoma ga preblisne in v kvadratke zapiše - kuža. Mize Pri šanku vpraša Janez kolega: »Zakaj pa piješ mi- že?« »Veš, zdravnik mi je strogo prepovedal pogledati v koza- rec.« Golobčka »Slišal sem, da vaša sose- da živita kot dva golobčka.« »Res je. Enkrat prileti sko- zi vrata eden, včasih dru- gi.« Formula 1 v Celju Na Petrolovi bencinski črpalki pri Intersparu v Celju je bil na ogled pravi dirkalnik Formule] Gre za Jaguarjev model, ki je bil tokrat namenjen reklamiranju motornih olj in maziv, hkrati p paša za oči za radovedneže. Foto: C Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji priloŽ imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dni na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu...' fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Izpolnite kupon in dogovorjenega dne vas bo obisl naš fotoreporter. Kupone pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Dijaki 4.E razreda Srednje ekonomske šole Celje so imeli maturantski ples 19. januarja. Ob j nepozabni priložnosti je nastala fotografija, na kateri so: Andreja Plazovnik, Dobi^ Vučenovič, Karmen Vodovnik, Jasmina Pungartnik, Mojca Krajnc, Laura Tanjšek, Ni* DemcLČ, Simona Oderžan, Saška Založnik, Petra Mesojednik, Mateja Potočnik, Ur^ Cimperman, Teja Sevšek, Svetlana Dakič, Marjanca Filej, razrednik Stane Rozman, Sfl Piki, Gregor Avbreht, Miha Mirt, Sašo Prevolnik in Boštjan Božič. Trenerjeva žeja Trener rokometašev Portlanda Zupo Eguisoain Azanza: najslajše pivo v življenju. NASI KRAJI IN LJUDJE 25 V pričakovanju velike noči v predvelikonočnem času I v Šmartnem v Rožni doli- pripravili razstavo zani- Lih izdelkov krajanov, v jdeljo pa je v dvorani kul- fiiega doma nastajala tudi pn metrov visoka butara, I zdaj stoji pred cerkvijo jetega Martina. Razstava je bila prikaz naj- [jličnejše prostočasne us- prjalnosti ljudi iz desetih za- jjcov krajevne skupnosti uartno v Rožni dolini. To- jt je bila vsebinsko narav- ina na prihajajoči največji jrkveni praznik. Organiza- irske zasluge za razstavo, ki aj bi postala tradicionalna, re pripisati vsestransko ak- vnim članicam krajevne or- inizacije Rdečega križa, redvsem pa predsednici Ma- ji Trobec, ki je s svojo zami- ijo navdušila ostale članice J k sodelovanju pritegnila levilne avtorje izdelkov, pri- azanih na razstavi. Za kakovost in pestrost izstave, ki so jo odprli v so- oto, so poskrbeli slikarji- riterji (Jože Škorjanc, Jan- Krajnc in Dušan Lednik), idelovalec lesenih skulptur Jojz Pongrašič, Marija Ga- er, ki je navdušila s svojimi slikami«, nastalimi z leplje- jem posušenih cvetnih venč- ih in drugih listov, pa Jerica rčan s svojimi gobelini. Ana ovak je v času razstave iz- elovala cvetje iz papirja, He- lena Zupane je iz voska iz domačega čebelnjaka izdela- la sveče, svoj prostor pa so zapolnili učenci krajevne šole in varovanci Doma Nine Po- kom iz Grmovja; prvi z buta- rami, pirhi in starinskimi predmeti za peko kruha in prazničnih dobrot in drugi prav tako z živopisanimi pirhi in drugimi velikonočnimi okraski. Sicer pa je veliko raz- stavno omizje krasilo še mnogo drugih ročnih izdel- kov, krajanov, zlasti kulinarič- nih po zgledu stoletne praz- nične tradicije, za vso to po- stavitev pa je poskrbela Cirila Kugler. V nedeljo dopoldne je v razstavni dvorani nastajala velika butara iz šibja in puš- pana, takšna kot že po tradi- ciji stoji pred cerkvijo, okraše- na s pomarančami in pisani- mi trakovi. Zanjo so se trudili šmartinski šrangarji, ki so la- ni kar petkrat popestrili kra- jevni ženitni obred s tem sta- rodavnim običajem. V nede- ljo so ti mladci, med izdelova- njem približno osem metrov dolge butare in ob spremljavi s harmoniko, prepevali stare domače pesmi ter stresali pri- ložnostne šale, šrangar Mar- cel pa je med tem pletel koša- ro, kot ga je te veščine naučil njegov oče in kot sta to znala njegov ded in praded. »Razstava, ki smo jo poi- menovali V pričakovanju veli- ke noči, je naletela na zelo lep odmev, tako pri avtorjih iz- delkov kot pri ostalih kraja- nih, ki so si prišli ogledat vso to pisanico izvirnosti, pestro- sti in nadarjenosti naših ljudi. To sicer ni osnovna dejavnost naše organizacije Rdečega križa, a je uspeh te razstave pokazal, da kaže s prikazi ohranjanja stare tradicije, obi- čajev in najrazličnejše ustvar- jalnosti domačinov nadalje- vati. Zato že razmišljamo o naslednji razstavi, to naj bi postavili v adventnem času, pred tem pa bomo zbirali sta- re fotografije, ki beležijo mi- nule, že nemara pozabljene ali izginule lepote in zanimi- vosti našega kraja ter utrinke iz življenja v davnini. Pri tem računamo na sodelovanje vseh naših ljudi, ponosnih na svoj kraj in njegovo dedišči- no,« nam je na nedeljskem sprehodu po razstavi poveda- la Marija Trobec. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Šmartinski šrangarji so pletli osemmetrsko butaro, Arčanov Marcel pa tudi košare. Marija Trobec (na desni), glavna organizatorka razstave, ob njej Ana Novak, ki zna iz papirja narediti na desetine pisanih rož in šopkov. Razstavno omizje, polno lepih in zanimivih izdelkov ter kulinaričnih mojstrovin. 26 INFORMACIJE Slovenska vina so najboljša Do sobote bo Ljubljansko sejmišče v znamenju sejma, v znamenju 40. mednarod- nega sejma prehrafforizmov Med petimi dobitniki »priz- nanj« letošnje slovenske borze humorja so kar trije s Celjske- ga. Anton Babič iz Bistrice ob Sotli je lani, ko je sodeloval na borzi prvič, prejel 3. nagrado za aforizme. Letos je prejel priznanje za priredbo Prešer- novega Povodnega moža. Bistričan Babič daje pred- nost pisanju aforizmov. Napi- sal jih je približno sedem tisoč ter jih precej uredil po temat- skih sklopih. Njegove, aforiz- me je odlično ocenil že pokoj- ni novinar in pisatelj Peter Kavalar, s katerim je bil sku- paj v bolnišnici. Doma ga je spodbujala k pisanju sestra Bernarda Babič, pomočnica direktorja sektorja zakladne- ga in mednarodnega poslova- nja Banke Celje. Uspešni Bistričan, po pokli- cu strojni tehnik, je nadaljeval študij na tehniški fakulteti v Mariboru, vendar ga je moral zaradi bolezni prekiniti. Da- nes živi na manjši kmetiji ter se preživlja s priložnostnim delom. V domačem kraju je vključen v mešani pevski zbor, sodeluje v predlani usta- novljenem šahovskem klubu (pred tem se je posebej navdu- ševal za problemski šah ter sestavil 130 šahovskih proble- mov) ter ljubiteljsko igra ko- šarko in mali nogomet. Pred nekaj leti je uspešno igral v medobčinski ligi malega no- gometa, predvsem kot vratar. Med dobitniki priznanj le- tošnje slovenske borze hu- morja je prav tako domačinka Dubravka Berc-Prah iz Pri- stavice v Rogaški Slatini. Priz- nanje je prejela za Blefsikon moške pameti, kratko zgod- bo, s katero v šaljivem tonu posnema strokovno spisje. Na slatinski borzi humorja je so- delovala že leta 1998, ko je bila njena kratka zgodba o srečanju dveh ljudi, ki sta bila nekoč zaljubljena, med naj- boljšimi. Pred nekaj leti je uspešno sodelovala tudi na na- tečaju haiku poezije v okviru literarne revije Apokalipsa. Kot profesorica slovenskega jezika je učila na srednji eko- nomski in vrtnarski šoli v Ce- lju, trenutno pa živi predvsem za štiri mesece staro prvoro- jenko Štelo. V prostem času zelo veliko bere, zlasti roma- ne Milana Kundere. Posebno pozornost namenja gledališ- ču, saj je bila v ekonomski šoli mentorica gledališke skupine, s katero so dvakrat sodelovali na Linhartovih dnevih. S so- progom Dragom si rada ogle- data predstave v celjskem gle- dališču, prav tako spremljata delo obeh gledaliških skupin iz Šmarja pri Jelšah. Med dobitniki priznanj bor- ze humorja je prav tako Irina Kralj iz Velenja, ki je poslala družbeno angažirane pesmi in humoresko. S priznanjem borze se je ponašala že predla- ni, dvakrat pa so jo uvrstili v ožji izbor. Objavo v katalogu si je prislužila tudi na natečaju slovenskega trienala satire in humorja Aritas Šmarje pri Jel- šah 1998. Njeno poezijo so najprej opazili med izbranimi mladi- mi pesniki in pisatelji Slove- nije v Radljah, pred dvema desetletjema. Zadnje desetlet- je piše predvsem kratke zgod- be za različne časopise in revi- je, pred nekaj leti so bile njene pesmi v zborniku šaleških li- teratov Hotenja, v televizijski oddaji Besede (komisijo sta sestavljala prof. dr. Janez Bo- gataj in prof. dr. Marko Snoj) pa je prejela za pisno nalogo meseca, na temo kolin na Slo- venskem prvo nagrado. Zdaj piše zajetno knjigo o kmečkih opravilih in prazni- kih iz Topolšice, kjer je odraš- čala na kmetiji kot najstarejša od petih otrok. Njena prva pesniška zbirka Iskrice je izšla predlani, v založbi Pozoj Vele- nje. V njej so hudomušne otroške pesmice ter njene za- nimive ilustracije. Na velenj- skem gradu je že predstavila pravljico Martinček Martin, ki jo namerava izdati v knjižni obliki. Irina Kralj dela kot sodna zapisnikarica pri sodniku za prekrške v Celju. Poleg pisa- nja rada riše na svilo in les. Na sprehodih nabira cvetje, ki ga potem doda svojim slikam in voščilnicam. Vsa njena druži- na je povezana z likovnim in literarnim ustvarjanjem. Njen soprog Edvard je slikar, sta- rejša hči srednješolka Anja je imela med drugim objavljeno futuristično zgodbo v ljub- ljanski ženski reviji, osnovno- šolka Nina pa zelo rada riše. Ribišici car s kratko zgodbo o dogodivš- činah mladega policista se je uvrstil v ožji izbor letošnje borze Maks Lorger iz Celja, predlanski dobitnik prizna- nja. Oče šesdh otrok je nas- ploh zelo vedre narave, v družbah znan po pripovedo- vanju šal. Izvira iz Obsotelja, iz Rogin- ske Gorce pri Pristavi, od koder je bil kot leto dni star otrok med vojno izseljen v Srbijo. S starši so ostali v Banatu kar nekaj let, tako da je.bil v tamkajšnji šoli vse do 4. razreda. Nato se je družina vrnila v Slovenijo ter je šolanje nadaljeval v Celju. Maks Lorger se je kmalu zapo- slil ter delal tri desetletja, vse do stečaja, kot manipulant blaga na terenu v Merxu. Po tistem je moral za dve leti na borzo dela, zadnja tri leta pa dela v Kovino- tehni oziroma Merkurju, kjer je na čelu skupine, ki dela v okvi- ru javnih del na področju logi- stike. Lorgerja poznajo kot navdu- šenega ribiča, kar dvakrat pro- glašenega za celjskega ribiške- ga carja. Prav tako je zbiralec starin in velik ljubitelj glasbe, zato igra v prijetnih družbah kitaro in sintesajzer. V mladih letih je veliko igral nogomet kot vratar celjskega NK Olimp, pozneje je bil progla- šen za najboljšega vratarja celjske sindikalne lige. S soprogo Jožico, upo| Jenko Topra, živita na celji *Lavi. Od njunih šestih od] slih otrok so sinovi Jank Stanko in Matjaž zaposleni Tušu (dva sta jadralna pada ca), hči Tanja v furnirni Merkscha, Jelka v tovarni m gavic Polzela ter sin Bojan invalidskem centru Sonček. Iz celjske regije je v ožjei izboru letošnje borze humoi ja s kar dvema prispevkom« poslanima z različnima šif« ma prav tako literat Viljem H Rupret iz Kozjega. Letos jen natečaj poslal več kratki zgodb in zabavno pesem. Lai je bil uspešen na literarnei natečaju za kratko zgodbo R dia Slovenija, na katerem j bil njegov tekst futurističoj. vsebine med trinajstimi n; boljšimi. Vilijem K. Rupi (takšen je njegov psevdonir je izdal pred nekaj leti pesni; ko zbirko V sožitju z nemi rom, pozneje je izšla pri z| ložbi Mondena Grosuplje nj» gova ilustrirana zbirka mir dinske poezije Mačji kašelj, BRANE JERANK Sabina Ozmec iz Maribora Anton Babič iz Bistrice ob Sotli Dubravka Berc-Prah je iz Rogaške Slatine Irina Kralj je Velenjčanka Maks Lorger je Celjan \ Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraževanja / sejem vse za otroka / sejem eko Osrednji dogodelc siovensicili šol Mag. Franc Pangerl, direktor Celjskega sejma d.d.: »Če ocenjujem Festival vzgoje in izobraže- vanja kot sejemski projekt, sta me njegova širina in strokovni pristop pri izvedbi posa- meznih sklopov presenetila. Temelji so do- bri, potrebno pa ga bo še nadgraditi s še širšim izborom in znotraj tega selekcijo predstavitev. Možnost predstavitve bi mora- li dobiti vsi vrtci, osnovne in srednje šole, pa tudi univerze, pri čemer pa je pomembno, da se projekt festivala vključi v izobraževal- ne programe. Le tako si bodo lahko dosežke ogledali tisti, ki jim je festival namenjen: mladi, njihovi vzgojitelji in učitelji ter tudi starši. Starše bomo lahko pritegnili tudi z večjo popularizacijo festivala. Ko bodo vide- li, da so jim festivalske predstavitve in doga- janja lahko v oporo pri razmišljanju in sveto- vanju otroku na življenjski poti, bodo našli pot nanj. Letos še ni šlo brez težav, vse pa izvirajo iz kratkega časa, v katerem je bil priprav- ljen. Razpis zanj je bil objav- ljen šele konec decembra, za- to ocenjujem, da je bilo ven- darle veliko narejenega. Kar smo zgradili, je dobra osnova za naprej. Upam, da bo raz- pis za festival 2002 objavljen že maja in da bodo znani vsi pogoji za postavitev novega festivala konec poletja. Po- tem bo lahko festival še bis- tveno boljši, seveda, če ga bodo šole vzele za svoj pro- mocijski projekt, če bodo uvi- dele, da je to prostor za iden- tifikacijo šole in njenega vključevanja v okolje. Vzgoja in izobraževanje sta pomem- bna porabnika proračunske- ga denarja, zato je prav, da javnosti predstavijo svoja vi- denja, svoje programe, svoje znanje, zmožnosti, novitete. Ko se bodo tega v polni meri zavedle, se bo učno vzgojni del festivala prepletel tudi s poslovnim. S tem seveda ne mishm, da bi festival postal potrošniški. Ne. Ostati mora festival znanja, dosežkov, vsega tistega, s čimer se lah- ko ponaša naš, po številu majhen narod, v Evropi in svetu. Festival vzgoje in izobraže- vanja bi lahko postal po števi- lu in vsebini osrednji dogo- dek slovenskih šol, saj gre za aplikacijo teoretičnega zna- nja, za prvo neposredno sre- čanje šole z življenjskim in delovnim okoljem. Za uspeh letošnjega festi- vala imata velike zasluge Za- vod Republike Slovenije za šolstvo in center za poklicno izobraževanje, potrudila se je tudi celjska občina. Od šol- skega ministrstva pa pričaku- jem, da bo dal festivalu v prihodnosti kot glavni akter več svoje note. Potem bo fe- stival živel in rasel. V Celju, kjer je tudi uspešno vzklil.« Festival na temo? Predsednica Programskega sveta FVI 2001 in direktorica Zavoda RS za šolstvo, profesorica Metka Zevnik, ocenjuje, da je festival uspel: »S festivalom sem zelo zadovoljna. Če opazujem šole in nastopajoče, so vsi zelo veseh. Mislim, da se tu dogaja pravi festival. Ob zaključku bomo sedli za mizo, tako organizacijski kot programski odbor, zbrali vsa dejstva, vse pripombe in naredili končno oceno. Pr- ve ugotovitve kažejo, da je bilo obiskovalcev več kot doslej in da je bila ponud- ba pestra. Nekatere spremljevalne dejavnosti so bolj, druge manj obi- skane. Programski odbor je že pred začetkom festi- vala svetoval vsem, ki so predstavljali svoje projek- te, da naj povabijo tisto publiko, ki jih tematika zanima. Naj jim pošljejo vabila oziroma kako dru- gače napravijo promocijo. Izkazalo se je, da je tam, kjer so to storili, obisk zadovoljiv, tam, kjer so to prepustili naključju pa seveda obiska ni bilo. V takšni pestrosti ponudbe je težko najti tisto, kar te resnično zanima in ob pravem času. Mislim, da bo s stahšča programskega odbora potrebno razmišljati tudi o tem, da bi morda namenili festivale tudi bolj zaokroženim tematskim sklopom, da ne bi imeli vedno vsega, ampak bi bili festivali podrejeni neki temi.« Načrtov je ogromno Slavica Kresnik, vodja projektasejma Vse za otro- ka in družino: »Moje mnenje o sejmu Vse za otroka in gospodarskem delu Festivala vzgoje in izo- braževanja je pozitivno in tu- di odzivi razstavljavcev so pohvalni. Seveda pa se bo morda tudi našel kdo, ki ni bil zadovoljen. Kljub temu je bil obisk dober, pravilno smo izbrali segment in tukaj se je porodilo veliko idej. Tako smo denimo pomislili na to, da bi v prihodnje malce več tržnega prostora namenili predstavitvam oziroma bili v pomoč vodstvom šol, ki smo jih letos v nekem delu malce pogrešali. Del festivala je na- mreč odpadel, tako kot tudi nekatere prireditve izven celjskega prostora, na primer srečanje v Portorožu. Prav zato si želimo, da bi bile vse tovrstne prireditve združene na festivalu v Celju - da bi bili tukaj tudi posveti ravnateljev, posameznih projektnih vo- dij, da bi v ta segment bolj vključili športnike itd. Skrat- ka, načrtov je ogromno. Upam samo, da bomo imeli čas in energijo, da bomo vse to tudi udejanili.« Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraževanja / sejem vse za otroka / sejem eko Festival prestal preizkušnjo Breda Obrez, vodja projektne skupi- ne: »Z obiskom festivala oziroma vseh treh sejemskih prireditev smo zelo za- dovoljni. Dogodek bi težko primerjali z drugimi, kajti tovrstnega festivala, ki je pravzaprav nadgradnja vseh prireditev s področja izobraževanja, pri nas še ni bilo. Tako smo si pridobili izkušnjo, ki jo bomo lahko v prihodnje nadgrajevali. Na sejmišču je bilo vse dni zelo živahno. Prav vsi razstavni projekti so bili deležni dovolj vehke pozornosti, kar dokazuje tudi zadovoljstvo predstavnikov vrtcev in drugih šolskih ustanov, ki so se pred- stavljali. Vendar pa si pri razstavnem delu sejma Vse za otroka želimo nekaj več odzivnosti. Namreč, če že govorimo o vseslovenski prireditvi, ki nenazadnje sega tudi preko meja in je edinstven dogodek v tem delu Evrope, ocenjuje- mo, da bi lahko interes za tržni nastop izkazalo nekaj več slovenskih in tujih podjetij, ki delujejo predvsem na po- dročju izobraževanja, produkcije otroš- kih izdelkov ipd. Upam, da smo s to prireditvijo uspeli dokazati, da je po- membno)biti zraven<. Tako bomo lahko tudi naslednje leto lažje prepričali tiste, ki danes še niso z nami, da se za to odločijo. Sejem Eko ni pokazal vsega, kar se dogaja na področju ekologije. Ves čas smo govorili, da je za to področje name- njenih premalo sredstev in da imamo neurejeno zakonodajo, vendar pa me- nim, da tukaj možnosti razvoja so - seveda če bodo imeli za to posluh odgo- vorni na področju zakonodaje in institu- cij, ki vlagajo v razvoj.« 1 rekli so Celje je krasen gostitelj Slavko Deržek član organizacijskega od- bora Festivala vzgoje in izobraževanja: »Mislim, da je festival uspešen. To je resnično pregled kreativnosti in inova- tivnosti s strani dijakov, učiteljev in profesorjev. Mislim, da je tudi Celje kot mesto prav krasen gostitelj tega festiva- la. Dogodki na festivalu so si lepo slediU, prav tako pa tudi dogodki v okviru občinskega praznika. Na samem festiva- lu je opazno, da so bile osnovne šole bolj pripravljene predstaviti različne za- nimive projekte, manj zanimanja pa je s strani srednjih šol. Prav s celjskega po- dročja je, po mojem mnenju, odziv pre- majhen. Za prihodnje leto predlagam, da se vse dogaja v prostorih Celjskega sejma, da se modra dvorana uporabi za gledališke predstave, pevske zbore in da se ni potrebno seliti s sejmišča v center mesta. S tem bi center mesta manj živel s festivalom, kljub temu pa mislim, da bi bilo bolje, če bi se vse dogajalo tu.« Obisk strokovnih prireditev Strokovne prireditve Festivala vzgoje in izobraževanja je v štirih sejemskih dneh obiskalo skoraj 9 tisoč obiskovalcev. Ude- ležili so se predstavitev različnih progra- mov in projektov, predavanj, seminarjev, okroglih miz... Ta številka organizatorje seveda zadovoljuje, kljub temu pa opozar- jajo na nekoliko slabši odziv srednjih šol. Učimo se skupaj! Na Festivalu vzgoje in izobraževanja so danes predstavili projekt e-Schola - Učimo se skupaj! Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Center RS za poklicno izobraževanje, ministrstvo za šolstvo v okviru programa Računalniško opismenjevanje sodeluje v tednu eSchola, ki bo od 7. do 11. maja. Dejavnosti v Sloveniji bodo potekale od aprila do konca maja, otvoritev pa je bila prav danes na sejemsko izobraževalni prireditvi Festival vzgoje in izobraževanja v Celju. Poglavitna tema dnevov eSchola je praktična uporaba informacijske in komunikacijske opreme pri poučevanju ali učenju. Kompostiranje in sejanje Pred halo D, kjer je postavljen 6. sejem Eko, si je mogoče ogledati tudi del sodobne mehanizacije, ki lahko bistveno izboljša kvaliteto ravnanja z odpadki. Ujeli smo prikaz ločevanja odpadkov podjetja Roks&W iz Ljubljane, ki se ukvarja s tehniko kompostiranja in sejanja, in njenega glavnega moža, Matjaža Rusa. Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraževanja / sejem vse za otroka / sejem eko Odlični zemljevidi Agencije Maestral Srebrno zibko Celjskega sejma je prejela Agencija Maestral iz Zagreba za enkratne zemlje- vide z različnih po- dročij s primernim didaktičnim ^pristo- pom za osnovne šole po ugodni ceni. Pri- kaz je grafično zelo dobro obdelan, ani- matorji pa si zaslu- žijo vso pohvalo. »Veseli smo, da smo dobili to nagra- do. Gre namreč za de- lo velike ekipe v zad- njih osmih letih. To niso bih samo ilustra- torji, ampak tudi ljud- je, ki so delali na računalnikih, v montaži, zgodovinarji, strokovnjaki za ribe, živali, rastline... Vsi skupaj so se potru- dili in na en plakat dali vse, kar je pomembno za otroke na vseh področjih. Pomembno se nam je zdelo, da vidijo stvari, o katerih so prej samo slišali, niso pa vedeU, kako izgledajo in kje jih najdejo.« Srčki Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur Kmetijski in gospodinjski šoli Šentjur je komisija podeli- la priznanje za prikaz vpetosti tradicionalnega kulturne- ga izročila v sodobne oblike poučevanja. Bernarda Vodopivc, učiteljica praktičnega pouka: »Nagra- da je v prvi vrsti presenečenje, v drugi pa veselje in izziv za nadaljnje delo. To pomeni, da bi se radi še čim večkrat predstavili v takšni obliki. Tokrat smo na Festivalu vzgoje in izobraževanja predstavljali delavnice. Izdelovali smo medene srčke, povabili k sodelovanju obiskovalce in jim srčke tudi podarili. Festival je se nam zdi kar v redu, mi smo zadovoljni tudi z obiskom.« Naravoslovni krožek drugače Vrtcu Murska Sobota je komisija programskega sveta Festivala vzgoje in izobraževanja podelila priznanje za ustvarjalno predstavitev naravoslovnega krožka, pri če- mer še posebej izstopa učinkovitost komunikacije med razstavljavci in obiskovalci. Dane Katalinič, ravnatelj vrtca Murska Sobota: »Govoriti o tako realni presoji je težko. Na vsak način je to za nas veliko presenečenje. Na nagrado nismo računali, sicer pa na tovrstni vsebini delamo že dobro desetletje. Če smo dobili tako visoko priznanje na tako bogati udeležbi, na tako kakovostnem razstavnem prostoru, kot je bil ta prvi festival, nas nagrada tudi obvezuje, da moramo še bolj delati kot doslej. To so naši prvi vtisi, s temi vtisi odhajamo domov, kaj se je na tem festivalu zgodilo, pa bomo najbolj vedeU po nekaj dneh.« Šolski sejemski radio Posebno priznanje programskega sveta Festivala vzgoje in izobraževanja je dobila osnovna šola Vojnik za posebne radijske in televizijske oddaje. Majda Roje, ravnateljica OŠ Vojnik: »Nagrade smo zelo veseli. Prosili so nas, da bi letos prevzeli koordinacijo dela šolskega radia. Nekaj izkušenj na tem področju imamo, seveda pa je potrebno veliko znanja za obdelavo radijskih oddaj. Ker smo bili v dvorani L, smo morali oddaje posneti na CD rome in brez profesorja Uraniča nam to ne bi uspelo. Mladi novinarji in mentorji smo se prijetno počutiU v Celju. V sejmu smo uživali, veliko časa pa nismo imeli.« Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraževanja / sejem vse za otroka / sejem eko Ljubezen do otrok v kuharski knjigi Kuharska knjiga Za otroke kuhajmo zdravo, ki jo je v samozaložbi izdala Emilija Pavlič (EMILI) iz Kopra, je dobitnica kar dveh prestižnih sejem- skih priznanj: priznanja Mestne obči- ne Celje za kakovost, tržno zanimi- vost in izvirnost izdelkov ter prizna- nja Celjskega sejma razstavljavcem na sejmu Vse z otroka - bronaste zibke. Knjiga Za otroke kuhajmo zdravo je na izreden odmev naletela tudi med obiskovalci sejma, saj je nekaj posebne- ga: ker je to edini učbenik o prehrani otrok od najnežnejše dobe do odraslo- sti, ker upošteva vsa načela zdrave in v Sloveniji tradicionalne prehrane, ker po- nuja tudi pestro sestavljene jedilnike za šole, vrtce in dom in ker je knjigi prilo- žena tudi nadvse uporabna disketa. Pa še nekaj je čisto posebnega - njena avtorica. Emilija Pavlič je vodja prehrane v vrtu v Semedeli pri Kopru in skrbi za zdravo prehrano 800 otrok. Kuharica po pokli- cu je nadaljevala izobraževanje na svo- jem področju vse do izpita za mojstrico kuhanja. _bbKnjigo sem začela pisati iz protesta,« pravi. »Že pred leti sem uved- la jedilnike brez mesa, pa je bil zaradi tega velik vik in krik. Dokazala sem, da so lahko obroki brez mesa enako ali še bolj kakovostni in tudi okusni. Pri tem sem se opirala na stare recepte, ki so jih naše mame čuvale stoletja. Ni se mi zdelo prav, da čuvamo zemljo, da čuva- mo jezik, tradicionalna prehrana pa nam uhaja iz rok. Vse bolj smo zasvoje- ni s tujo literaturo, s tujo prehrano.« Enako pomembna kot želja po ohrani- tvi tipične slovenske kuhinje pa je bila želja, da bi otroci jedli zdravo: »Sporoči- lo moje knjige je, da imejmo radi otroke, da bodo oni spoštovali nas.« Knjiga pa je tudi neke vrste spomenik kuharicam, umetnicam, ki ne posegajo po »instant« hrani, ki so jim tudi juhe iz vrečk, ki otrokom ne dajejo paštete, celo pecilne- ga praška ne uporabijo pri peki. »Kuha- rice smo umetnice. Žehm, da bi tudi ministrstvo spoznalo vrednost takega dela in nas ne bi metalo v isti koš s tistimi, ki hrano samo pogrevajo,« doda. ŽeU pa si tudi, da bi ministrstvo zame- njalo brezspolni naziv »organizator pre- hrane« z bolj domačim: gospodinja. Po prejemu dveh blestečih sejemskih priznanj ni mogla skriti ganjenosti: »Zelo vesela sem, da sem zbrala pogum in denar in prišla na ta sejem. Sem ena redkih Slovenk, ki je postavila svoje delo na ogled, na ocenjevanje. A če človek zagovarja svoje delo, svoje videnje, mu to da pogum. Nisem se ustrašila kritik in šla sem v drag projekt samozaložbe. Prizna- nja potrjujejo tisto, v kar sem verjela že od začetka. To je čudovit občutek.« Obisk sejemskih prireditev Prve tri dni si je festival vzgoje in izobraževanja ter sejma Vse za otroka in družino ter Eko ogledalo 10.850 obisko- valcev s kupljenimi vstopnicami. Orga- nizatorji ocenjujejo, da bo danes na sej- mu še približno 4 tisoč obiskovalcev s kupljenimi vstopnicami, torej bo skupni obisk dosegel 15 tisoč ljudi. K tej številki je treba prišteti še vse nastopajoče, ki so na sejem prišli z brezplačno razdeljeni- mi vstopnicami (1930) in 3200 ljudi, ki so bili dežurni na svojih razstavnih pro- storih v okviru Festivala vzgoje in izo- braževanja. Skupaj je bilo tako na Celj- skem sejmu po oceni organizatorja v štirih dneh blizu 20 tisoč obiskovalcev. S posiuliom do otrok Tradicionalno sejemsko priznanje Zlata zibka za celovito ponudbo za vrtce in šole ter devetletko si je prislužilo ljubljansko podjetje Ultrales, ki deluje že od leta 1993, na slovenskem trgu pa se aktivneje pojav- lja zadnjih šest let. Posebna pohvala je veljala risalnemu kotič- ku in elementom, ki omogočajo spremembo in namensko organizacijo prostora za igro in učenje. Direktor podjetja Robert Zaje je po- vedal: »Nagrada nam vsekakor pomeni vzpodbudo za nadaljnje delo. Festivala smo se udeležiU zaradi promocije podjetja, zlasti pa programa, namenjenega otrokom v vrtcu in šolah, ki jim skušamo pristopiti na čim bolj prijazen način. To je za nas prvo tovrstno priznanje in nasploh prvi sejem, ki smo se ga udeležili. Nagrade smo seveda veseh, za nas pa pomeni vzpodbudo za nadaljnje delo.« Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraŽevanja / sejem vse za otroka / sejem eko Sejem za stroko Domen Turnšek, vodja projektne sku- pine 6. sejma Eko: »Sejem lahko ocenimo tako ali dru- gače. Po razstavnih površinah in številu razstavljavcev ne moremo biti zadovolj- ni. Osnovni razlog za premajhno zani- manje za udeležbo na sejmu Eko, ki je edini tovrstni sejem v Sloveniji, je neu- rejenost zakonodaje na tem področju. Po drugi strani pa so bile spremljajoče strokovne prireditve dobro obiskane. Očitno so bile izbrane prave, aktualne teme. Sejem je obiskala ustrezna ciljna skupina, zato so bili tudi razstavljavci zadovoljni. To je specializiran sejem, ki ni namenjen najširšemu krogu obisko- valcev. Zanimiv je za stroko, za tiste, ki se pokUcno ukvarjajo z ekologijo in varovanjem okolja. Pričakujem, da bo sejem Eko v prihodnosti postal mesto, kjer se bodo zbrali in predstavili vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s to problemati- ko, predstavili novosti, izmenjali izkuš- nje. Pri tem si želimo še tvornejše vklju- čevanje ministrstva za okolje in prostor, pa ne le v samo sejemsko dogajanje, pri čemer je bil letos narejen pomemben korak naprej, ampak tudi s sprejetjem vrste ukrepov, ki bodo nadgradiU delno že sprejeto zakonodajo. Sejem Eko je vredno gojiti, saj postaja zaradi približe- vanja Evropski uniji vse, kar je poveza- no z varstvom okolja, iz dneva v dan pomembnejše.« Pohvala najbolj ustvarjalnim Med dobitniki priznanj programskega sveta festivala za ustvarjalno predsta- vitev na razstavnih prostorih sta tudi OŠ Sv. Ana iz Slovenskih goric, ki se je predstavila s projektom »Timsko delo« in OŠ Toneta Čufarja Maribor za predstavitev stare učilnice in pouka v njej. Bistvo projekta »Timsko delo« OŠ Sv. Ana je vsestransko medsebojno sodelovanje učiteljev in učencev iz dveh različnih razredov. Tokrat so bili v dve skupini združeni prvi in drugi ter tretji in četrti razred. Prednosti takšnega dela so dobri medsebojni odnosi, sproščenost sodelujočih in boljši učni rezultati. Po besedah ravnateljice Sonje Filipič so se za sodelovanje na festivalu odločili z namenom, da prikažejo vsakodnevno delo na šoli na področju razvojnih projektov. »Z organiza- torji in nasploh celotno prireditvijo smo zelo zadovoljni. Priznanje nam veliko pomeni, saj je s tem poplačan naš trud. Ko se predstavljamo, namreč upoštevamo veliko vidikov. Vsekakor vsebinskega, pa tudi estetskega, stilnega in druge. Sodeč po kriterijih, ki smo ji slišali, smo zadovoljevali prav vse, in smo iskreno veseli nagrade.« OŠ Toneta Čufarja iz Maribora se je predstavila s starodavno učilnico, ki je vzbujala pozornost skorajda vsakega obiskovalca. Učiteljica in šest učencev so prikazovali učne ure pred kakšnim stoletjem. Po mnenju komisije programskega sveta festivala, ki jih je izbrala kot ene najbolj ustvarjalnih, še posebej izstopa estetska in interaktivna predstavitev kulturne dediščine. Jožica Debeljak, ki je odigrala vlogo stare učiteljice, je po podelitvi nagrad povedala: »Zelo smo presenečeni in še bolj veseli, da smo prejeli nagrado. Otroci kar žarijo, jaz pa tudi. Vsi smo zelo veseU in šiba prav zagotovo ne bo pela. Ves naš trud je poplačan.« Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraževanja / sejem vse za otroka / sejem eko Skriti kotiček na koncu ogromnega sejma Sejemsko navdušenje obiskovalcev je veliko, vsepovsod veliko zanimivih razstavnih prostorov in prijaznih raz- stavljalcev, ki te povsod zelo prijazno sprejmejo. Veliko strnjenih in radovednih glav, in seveda tudi naših vsevednih se je zbralo pred likovno delavnico srednje šole Sevnica. Razstavni prostor se je skrival prav v kotu, tako da smo se prav pošteno trudile, da smo ga našle. To je pravi skriti kotiček na koncu ogromnega sejma, kot smo ga poimenovali. Pokazali so nam ideje za velikonočne pisanice, poslikavo telesa, nove tehnike slikanja na svilo in zanimiv način okraše- vanja cvetličnih lončkov. Zelo smo se navdušile nad zanimivi- mi motivi, zato smo se odločile, da vam razkrijemo skrivnost teh prelepih lončkov. POTREBUJEMO: • Lončen cvetlični lonček • Apno • Lak za premaz • papirnate prtičke z motivi, ki ga želite imet na lončku POTEK DELA: • Cvetlični lonček pobarvamo z apnom (apno predhodno zmešamo z vodo) in počakamo, da se posuši. • Z lakom za glino najprej naredimo prvi premaz in ponovno počakamo, da se posuši. • Iz prtičkov izrežemo želeni motiv, ki ga položimo na lonček in ga ponovno premažemo z lakom. • Nato počakamo, da se posuši in lonček je končan. Sedaj pa si le poiščite lepo rožico, ki vam bo pridno rasla v lepem cvetličnem lončku. Ajda Tomazin Novinarka VSEVEDNEŽA OŠ OREHEK KRANJ Izbrani med najboljšimi Kot novinarki šolskega glasila VSEVEDNEŽ sva si ogle- dali kakšno konkurenco ima naše glasilo! Najine ugotovitve? Pod najinimi (tudi novinarskimi) prsti so zašumeli listi na katerih mladi novinarji zapisujejo svoje ideje. Misel g. Mohor- ja (očeta šolskega novinarstva), da je Slovenija na področju šolskih glasil na zavidljivem položaju, ni iz trte izvita. Res je! Glasil je veliko, hkrati pa so vsa zelo kakovostna. Ponosni sva, da sva tudi midve del te novinarske nadarjenosti. Čestitava vsem novinarjem in glasilom, ker so zbrali pogum in se udeležili tega natečaja. Zaradi prihodnosti novinarstva in ker si želiva, da bi beseda NOVINARSTVO napredovala v vseh pogledih (in ne bi zamr- la) si želiva, da bi se vsi novinarji šolskih glasil Slovenije zbrali in pogovorili o možnosti večjega razvoja. Nina Čebela & Nataša Česen OŠ Orehek, Kranj Iz Celja v McDonald^s Takoj ko smo vstopile v notranjost sejma smo se spotaknile ob sejemski vlak! Z njim smo se novinarke Vsevedneža slikale in povprašale po voznem redu. Med drugim nam je tudi povedal, da bo danes (petek 13.), ko bo ura odbila 11.00 zapeljal v središče mesta Celje. Za popestritev dogodka pa nam je obljubil, da nas bo popeljal prav do McDonald'sa. Nataša Česen & Nina Čebela, OŠ Orehek,Kranj Navihani cik-cak Na Celjskem sejmu so me prepričali spretni frizerski di- jaki iz Kranja, tako da sem se zaupala njihovemu delu. Kmalu je bila opazna razlika, ko so se mi na glavi pojavili »cikcakasti tovsterji«. S pri- pomočki, ki jih imenujejo krikerji, nastajajo frizure, ki so danes zelo občudovane. To je posebna naprava, ki s pomočjo visoke temperature in valovitih šablon , naredi lepe kodre. Dijakinja je povedala, da se te spretnosti učijo pri pouku. ko med prakso ustvarjajo fri- zure na svojih sošolcih. Če- prav ima šola naziv Srednja tekstilna, obutvena in gumar- ska šola v Kranju, se tukaj svojih spretnosti učijo tudi frizerji. Tjaša Udir, novinarka Vsevedneža OŠ Orehek Kranj Bilten Celjski sejem J 0.-13.april 2001 festival vzgoje in izobraževanja / sejem vse za otroka / sejem eko Čas za anketo Celjski festival vzgoje in izobraževanja nam je postre- gel s številnimi prireditvami in razstavnimi prostori raz- ličnih šol. Nekaj izmed raz- stavljavcev nama je prijazno predstavilo svoje predstavne prostore in nama zaupalo svoje mnenje o sami organi- zaciji in obisku sejma. II.OŠ ROGAŠKA SLATINA Razstavni prostor je name- njen predstavitvi programa COMENIUS, ki teži k boljši kakovosti in krepi evropsko razsežnost šolskega izobraže- vanja tako, da spodbuja med- narodno sodelovanje med šo- lami. Predstavljeni so izdelki šole, katere so naredili otroci sami. Ta njihov program pote- ka že drugo leto in razstavlja- jo že drugo leto. Z obiskom so zadovoljni in se bodo radi vr- nih. OŠ BEŽIGRAD UUBUANA V zadnjih letih, ko je prišlo do velikega napredka v tehno- logiji, so se tudi šole začele posluževati predavanj s po- močjo računalnikov. Osnovna šola Bežigrad tu predstavlja shkovno dopolnjevanje pou- ka zgodovine, ki poteka preko računalnika. Slike so na disku in narejene v programu power point. Z razstavnim prosto- rom so zadovoljni, le za var- nost opreme bi organizatorji lahko bolje poskrbeli. OŠ DRAVUE-revija BUČKA Skoraj vsaka šola ima danes ali šolski radio ali pa šolsko glasilo, tako je tudi oš Dravlje izdelala prvo slovensko revijo za pomoč pri učenju katere avtorica je Mojca Klug in ta revija je namenjena predšolskim otro- kom. S samim sejmom so za- dovoljni le obisk bi bil lahko večji. ŠOLSKI CENTER POKLIC- NA IN TEHNIŠKA ELEKTRO IN KEMIJSKA ŠOLA Poleg osnovnih šol pa se predstavljajo tudi srednje šole in ena izmed njih je kemijska šola, ki je na svojem prostoru postregla s številnimi poizku- si, ki so pritegnili pozornost vsakega obiskovalca. Katja Geč in Nika Radjenovič Zadovoljni z obiskom Zanimalo naju je, kaj si o festivalu mislijo razstavljavci. Ustavila sva se pri štirih predstavljenih šolah in enem izmed vrtcev ter jih povprašala o naslednjem: KOLIKO ČASA STE PRIPRAVLJALI GRADIVO ZA TUIO\JŠNJO PREDSTAVITEV? OŠ Bežigrad: »Program smo pripravljali kar eno leto.«; OŠ Senovo: »Ves projekt smo pripravljali od oktobra do marca.« Vrtec Fram: »Predstavitev temelji na enoletnem projektu z naslovom Prometna vzgoja nekoč in danes. OŠ Primoža Trubarja: »Projekt, ki ga -predstavljamo, smo snovali od sredine septembra. OŠ Ivana Tavčarja: »V našem kotičku predstavljamo vse letošnje projekte od začetka šolskega leta. KAJ OBISKOVALCI PRI VAS NAJBOLJ OPAZIJO? OŠ Bežigrad: »Računalnik, na katerem si s pravilno, rešenim zgodovinskim kvizom prislužijo nagrado.« OŠ Senovo: »Vla- kec, ki ga sestavlja lokomotiva ter štirje vagončki.« Vrtec Fram: »Vsem opazni prebarvani fičko, ki je povezan s projek- tom. OŠ Primoža Trubarja: »Obiskovalce privablja naša delavnica in dobro urejena scena.« OŠ Ivana Tavčarja: »Da- nes se ljudje ustavljajo pri nas, da si ogledajo kleklarice.« ALI JE ŠTEVILO OBISKOVALCEV DOSEGLO VAŠA PRIČAKOVANJA? OŠ Bežigrad: »Da, predvsem včeraj jih je bilo zelo veliko.« OŠ Senovo: »V primerjavi z drugimi sejmi jih je bilo tu malo manj.« Vrtec Fram: »Da, obisk je bil velik.« OŠ Primoža Trubarja: »Da, ob tem pa bi še vse skupaj 8. rožnika povabila v srednjeveško Laško.« OŠ Ivana Tavčarja: »Da.« Meta Dagarin in Matej Svoljšak, novinarja Loške medle OŠ Ivana Dolenca, Šk. Loka Pogovor z Metko Zevnik v sredo smo v studiu ŠVOK - a (šolski vojniški kanal) gostili gospo Metko Zevnik, direktorico Zavoda RS za šolstvo. Kaj vas je najbolj navdušilo na letošnjem festivalu? Navdušile so me predvsem šole. Najprej in predvsem, ker se predstavljajo zelo inovativno, ker iščejo nekaj posebnega v svojem kraju, v svoji šoli ali na svojem področju. Iščejo novosti, poglabljajo se tudi v zgodovino. Kot sem videla, celo v sednjeveški potek šolstva, materialov itd. Raziskujejo pa tudi sodobne trende in pristope, kar sem videla v različnih šolah frizerske stroke, v šolah z živilsko stroko, iščejo nove, drugačne pristope, tudi drugačne energetske vire - videli smo sončno peč. Na tem našem festivalu je videti dosti zanimive- ga. Tudi nastopi učencev in dijakov so zelo-živahni. Kakšno vlogo pa ima Zavod RS za šolstvo na samem prizorišču? Zavod RS za šolstvo je eden od organizatorjev FVI 2001 poleg Centra za poklicno izobraževanje in Celjskega sejma. Zavod RS za šolstvo je močno zastopan v Programskem svetu festivala. Sama sem predsednica sveta. Pravzaprav smo mi dali temeljni ton tej prireditvi: čemu naj bo namenjena. To sedaj kaže geslo, da je ustvarjalnost, inovativnost nova kako- vost. In tudi pri vaši šoli vidimo, kaj pomeni ustvarjalnost in pa tudi inovativnost, saj marsikaj naredite za svoje področje kar na vaši šoh. To je res. Zanima me tudi, kako ocenjujete letošnjo prireditev v primerjavi s tistimi iz prejšnjih let. Za to oceno je še malo prezgodaj. Danes je drugi dan. Ko se bo festival iztekel, bomo opravih resno analizo, kaj je bilo dobro, kaj bo potrebno popraviti. Kar pa že sedaj lahko rečemo, sta dve komponenti: Prva zelo pomembna, da je na voljo več prostora, kar pomeni, da se je lahko prijavilo več nastopajočih, več tistih, ki predstavljajo svoje delo. Ocenjuje- mo, da je kar za tretjino več udeležencev. To je zelo pomem- bno, da pridejo vsi, ki želijo pokazati, kaj imajo, kaj znanjo. Druga komponenta je vpetost celega mesta Celja v to prireditev. Res, da sovpada s pomembno obletnico - 550 letnico mestnih pravic. Zato je to preraslo v pravi festival, kjer se stvari odvijajo na le v teh sejemskih prostorih, ampak tudi po vsem celjskem mestu, zunaj in znotraj kulturnih institucij. Mojca Klenovšek, novinarka Vojniškega klopotca in ŠVOK Plešoči osliček »Al bo seme kal pognalo, kdor ga seje, sam neve ...« Še tako neumni osliček, ki ne zna rigati, zna pa plesati, lahko postane glavni vzrok, da se dva lopova, katerih kraje že rastejo čez tisočico, prelevita v zvesta moža. In njun poslednji greh? S prefinjeno zvijačo ukradeta oslička, ki bi jima priplesal kaj konkretnega za želodec, prepleten s pajkovimi mrežami. Vendar osliček, vajen nežnih, spodbudnih besed na dolge uhlje, pokaže svojo železno trmo in se na vsa štiri kopita upre nadrejenima Širkiju in Plompiju. Prebrisanca ga prodata lastniku, ostarelemu Pepiju. Razkrinka ju in zapre. V jetništvu se pokesata ter prisežeta, da ne bosta več kradla in se bosta poročila z dvema gospodičnama Azelejo in Amalejo. Svojega pretiranega finega značaja pa igralki verjetno ne kažeta na OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki, pač pa samo pred občinstvom in režijsko taktirko ga. Tatjane Košak, ki je za gledališki krožek izbrala igro pisatelja Erika Vosa in jo predstavila na dan 13. aprila v hali E. »Al se bo ob igri kdo zamislil, kdo odkril, kaj bistvo je...?« Da bi bitja s preveč prebrisanimi mislimi srečali oslička, ki bi jih s svojim plesom spremenil v boljše ljudi. In ti bi svet začeli spreminjali z dobrimi dejanji. Marija Demšar, novinarka Loške medle OŠ Ivana Dolenca, Škofja Loka