751. štev. V Liuhljani, ponedeljek dne 19. januarja 1914. !..•«* •» 1(1. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeijkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*60; • pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. —* Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so St pošijja upravništvu. « m Telefon številka 118. ra NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništve: 3 Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se oe vračajo. Za oglasa se plača: potit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut m Telefon številka 118. or Jubilej. K SOOIetnlcI ustoličenja zadnjega vojvode Korotanskega. Letos bo minulo 500 let od one dobe, ko je bil poslednji vojvoda Koroške ustoličen po tvobodnih koroških slovenskih kmetih. 50Q let je od takrat, 500 let, odkar so poslednjič nastopili v toli pomembnem trenotku koroški Slovenci v vsej svoji narodni pomembnosti. Kot svetel žarek se nam zdi ta poslednji, veliki dogodek v zgodovini Slovencev, zlasti onih na Koroškem. In 500 let je zopet, odkar pričenja ta svetel žarek bledeti, toliko časa. da ga konečno docela ne zagrne tema tujčeve nadvlade, okrutna pest nikdar sitega a vedno do skrajnosti požrešnega germanstva. Od onega zadnjega veselega dne v zgodovini Slovencev, zlasti pa še onih Korotana, je pričela velika žaloigra, ki jo vidimo danes: poginjanje naših slovenskih koroških bratov v svoji lastni zemlji. Sicer imamo tudi še v desetletjih minolega stoletja zaznamovati par svetlih pojavov, a ti so le mimoidoči, slični žarku plamena, ki šine še enkrat v temo, predno poleže m ugasne ... Dolžnost vseh onih, ki čutijo slovensko in narodno, je, da se to leto spomnijo velikega a tudi po-slednega dne, ko je bit na Gosposvetskem polju venčan iz roke Slovenca zadnji, svobodno voljeni vojvoda Koroške. In mi, štajerski Slovenci, onim tožnega Korotana, mar nimamo mnogo sličnega z onimi na Koroškem? Ne veža nas le ista narodnost — vežejo nas tudi iste narodne težkoče. Naša dolžnost pa je, da so kot narodni graničarji spomnimo prvi naših trpečih bratov Korošcev. Enketa slov. narodnih društev v Mariboru je vsled tega sklenila, da priredi dne 22. marca 1.1. veliko 500 letnico ustoličenja zadnjega vojvode korotanskega. 5001etnlca je zamišljena v smislu velike slavnosti. Otvo-rila jo bo živa slika»Usto!ičenje vojvoda«, tej bo sledil »Tugomer« in zaključek bo zopet živa slika »Vojvoda podeljuje fevde«. Seveda je to. kar poročamo danes, le zunanji obris onega, kar nameravamo. Podrobnosti objavimo v par dneh, t. pr. čim se bo program določno fiksiral. 2e danes pa se obračamo do slovenske Javnosti, da nam pomaga pri našem trudu, dati stvari čim sijajnejše lice. Dne 22. marca k»£e dolžnost vsakega zavednega Slovenca v Maribor! 8* Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina *! ,mm£55 Delavska zavarov. proti nezgodam v Trstu. O tej zavarovalnici pisalo se je že mnogo v naših novinah, ali kakor se vidi, se nikdo ne premakne od kompetentnih faktorjev in reče: do tu a dalje ne. Prvič je ta zavod, ki bi moral delovati za vse enako, skoz in skoz pristranski. Laški jezik je njega službeni jezik, v samem uradu, kakor tudi izven njega, da izgleda, kakor da je ta zavod samo za Italijane tam kje sredi Italije. Gospoda, ki v tem zavodu vedri in oblači, se niti ne zmeni za dejstvo, da se ta konštitucija nahaja v Avstrijskem mestu, ki je takorekoč največje Slovensko mesto, gospoda se ne zavedajo, da so člani tega zavoda v ogromni večini slovanske narodnosti, bi bili, če bi bila pravila tega zavoda le količkaj pravično sestavljena, to gospodo gotovo z železno metlo pomedlo že zdavnaj na laško gnojišče. Tega vsega se ta preobjestna gospoda ne zaveda, pa deli pravice, ki bi jih vse narodnosti morale v enaki meri vživati, popolnoma po svojem laško liberalnem receptu. Poglejmo pisarne. Povsodi tablice, ali nikjer niti črke slovenske ali hrvaške. Napis na vratih in v veži izgleda, kakor bi se v ti luči nahajal laški konzulat, ne pa zavod, katerega vzdržujejo Slovani. A uradovanje? Na Kranjsko že še včasih pošljejo kakšen dopis s slovenskim tekstom na nemški tiskovini, a v Istri in Dalmaciji obstojajo za nje menda sami laški uradi in ljudje. Kako se pa postopa z delavci slovanske narodnosti, bi vedeli pa ti najbolje povedati. Kako pa postopajo z delodajalci, ki morajo po zakonu imeti prijavljene svoje delavce pri zavarovalnici, je groza. Taki delodajalci sploh nikoli ne vedo, kaj prav za prav dolgujejo zavarovalnici, ker nikoli niso dov«ij plačan. Ko so storili proračun za pol leta in vnesli v ta proračun znesek, ki so ga plačali za to dobro svojim delavcem, pošljejo proračun in znesek, ki pripada po njih podjetju odmerjenem odstotku, zavarovalnici, in si mislijo, da so s tem storili že svojo dolžnost, ki so jo po zakonu dolžni storiti. Pa ni tako. Čez par let pošlje jim zavarovalnica po svoje storjen račun za toliko let nazaj in Pravi, da morajo plačati ta znesek v teku par dni, a proti samovoljnemu odnierjenju zneska po zavarovalnici morejo vložiti rekurz na namestništvo v Trstu. Delodajalec stori rekurz ali plačati mora znesek, ki mu ga je zavarovalnica odmerila, vseeno, ker ga drugače sodnijsko zarubijo (!?!) Če je to pravilno, naj premislijo ljudje, ki zakon poznajo in pa ljudje, ki ga poznati morajo. Vprašal bode kdo, ja, kako pa pride zavarovalnica do tega, da po tolikih letih zopet tirja od delodajalca več, kakor je on že plačal za vsakega pol leta posebej. Poslušajte in strmite I Kaj tacega se more res le pri nas dogoditi. Vsak delodajalec je dolžan, da prijavi svoje delavce po imenu in številu pri okrajni bolniški blagajni. Okrajna bolniška blagajna računa po mezdi od poedinega delavca v do-tičnih odstotkih tedenski oziroma mesečni prispevki na sledeči način: Podjetnik N. ima vposlenih 20 de- Albanski ples. Tragikomedija za predpust. r • • • ■• • *. ': - »I .V. SlMffltf % W i e d (pride v Albanijo oblečen v najlepši fraki v predpustnem razpoloženju, prav svatovske volje. Dela se, kakor da bi ne bil oženjen. Tudi lice ima mlado. Albanija sedi na stolu, kakor se spodobi gospodični, ki čaka na ples. Oblečena je najmodernejše (pa ne ala tango!) Na glavi ima albansko čepico v znamenje, da še ni opustila svoje narodne noše (morebiti bi tudi sicer ne imela moderne obleke, če bi ji drugi ne plačali!) Obraz se ji drži prijazno na srnelj. kal^or vaom ka- dar se jim približuje plesalec. Wied se prikloni (po dunajski modi in začne:) Dražestna Albanija, Vid se tebi kla-ni-ja, Berchtold, zvest prijatelj moj, me seznanil je s teboj. Kar se je začel predpust, gre en glas od ust do ust, ti najlepša si deklet kar pozna jih zdanji svet. Kar Evropa ima princes, ti najboljša si za ples. Vem da mnogo imaš snubačev, barantačev in bahačev — toda vedi, jaz sem Vid, princ premožen in slovit, Carmen Silva mi je teta, lepo noto ti obeta, starodaven je moj rod, ki je spoštovan povsod. Z Berchtoldom sva kakor eno, vkup dobljeno, vkup zgubljeno, meni plane vse pokaže (zase*, zraven tudi vse blamaže). Viljem me ima prav rad, z drugimi sem kakor brat. Za bodoče gospodarstvo preskrbe mi svoje varstvo, da pa ne bom kralj zastonj, plačajo več tisoč kron. Jaz sem tud’ plemenitaš, ako roko meni daš, ti — postala boš kraljica, ali celo cesarica, ves tvoj rod bo plemenit, kakor jaz tvoj ženin —- Vid. Albanija (se najpreje nekoliko namrdne, potem pa odgovori« Veš kaj Vid, vsak človek, da, po prijatljih se spozna. Ti si tudi Švaba tak, in vsem drugim si enak. Če imaš denarja kaj, rada vzamem, daj ga, daj za ženitev in za ples je v Evropi več princes Ti različne znaš jezike, jaz pa nimam te olike, če takoj bi zdaj se vzela, slabo bi se razumela. Kar prijatlov si naštel, vsak bi fam me rad imel. Berchtolda in Viljema pri nas dobro vsak pozna. Oba dajeta denar, to za nas je glavna stvar, Garmen Silva pesmi dela, jaz bi pa drugače pela, še drugače, po domače, da srce in glava — skače. Jaz plesalcev imam več, tudi njim sem silno všeč, vsi bi radi mal’ plesali in roko mi v zakon dali. Tudi Berchtold tvoj snubač ni od mene šel drugač. Jaz plesalca zbrala bom malo zaplesala bom, ti pa zraven gledal boš če si zame pravi mož. zraven vpije: hop, hop, hop kot da poka srbski top, — Esad pravi: ha, ha, ha, kar kdo vzame, to ima, trala trala hopsasa moja boš Albanija. Vid to gleda in strmi, se prav žalostno drži, misli si: če je tako kaj ostalo zame bo. Esad pravi; Saperlot, kdor bi hodil mi na pot, jaz ga zgrda zapodim in vse Švabe postrelim. Vid to sliši: ojej, jej, ljubi Berchtold, kaj bo zda), s to Albanijo ni špas, tu nevarno je za nas. Esad vpije: Le sem ž njim, se nikogar ne bojim, vam sem Skader dal, zato zdaj Alban’ja moja bo ... Ko to sliši ubogi Vid, je bil špasov kmalu sit, in premišljal je tako, da se kje pritožil bo. Esad pa: Kaj Dunaj, Rim, jaz za sultana držim, mi v Alban’ji smo doma, kar kdo vzame, to ima. P . i * * - v,| Zadaj pride Esad-paša nič Albanije ne praša: Halo, ti Albanija, zdaj boš z mauoj plesat šla. Je krog pasa jo piijel in vrteti jo začel, da so iskre se kresale kot da puške bi streljale, Ko to sliši Vid, takoj, misli: »Slaba je z menoj«, se na pot domov poda, s potom sreča — Berchtolda. Britko Vid se pritožuje Berchtold pa ga pomiluje: potem skleneta tako: pa plešiva med sebo. Res sta skupaj zaplesala sta z nogami cepetala Berchtold pravi: trarara, vsak en košek več ima.., A Albanija vesela se je med plesalce vsela, misli si: O Berchtold, Vid, pojta se oba solit... Z ene strani Izmael - Kemal Jo prav nežno jo objemal, a na drugi Esad-paša prav ponosno se ponaša. S tem je bil ta ples končan, vsak je šel na svojo stran, Berchtold je na Dunaj šel, Vid je diplomat postal, Kemal demisijo dal — Esad je Alban’jo vzel. LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine (Dalje.) Sama, zaničevana, ponižna, razjedena od gneva in obupa, sem zagledala nekega dne v tvojih očeh ža-[^k sočutja... Šla sva drug druge- kramn Dir0tl * * * P° ce^e drd sva sva Jovn F,orenci> po cele noči svoie vz7iČ ° zvezdah- Učil sl me več: razodeTsi^61™^* In *toril si gijcev. Tebi pPn„( skrivnosti Bor- liti, da sem spoznala sloveči otrov Lukredjl Tebi° Z Imam zahvaliti, da sem se naučila znanosti, ki dela človeka enakega Bogu, ker mu daje pravico in oblast nad življenjem in smrtjo. Naučila sem se, zapreti smrt v pečat na prstanu, l vonj cvetlice, med liste majhne in celo v poljub ljubimke. In n dste ure sem bila mogočnejša od sem*ilCev* z^aj z oblastjo Cezarja In sm,?Žila d«^vno si,° A1<*sa.nd^ tisteva u”0sni usmev Lukrecije! Od Renat začenja moja sreča, zanjo Bil bi se imam zabva,\t' stojalo ~ h V.?p!ačan, kakor ti le pri-To stS* s\n°steljo s kraljico!« Čne zas'ini-i n° '7r>°ved, polno mra- ene zasanuvosH, je TOravila Kalil- rina de Medičis tiho, kakor da govori sama s seboj. »In zdaj,« je dodala, »zdaj, ko sem postala kraljica, zdaj, ko se je dotaknil moj prst vseh mojih sovražnikov po vrsti, zdaj, ko hočem zgraditi na vrhu razvalin vseoblastno moč, ki se ji bo divil ves svet — zdaj mi začne govoriti o preteklosti! Renat, včeraj je mrtev, Samo jutri šteje zdaj! Otrok? Po čemu bi ustavljala svoje misli ob tem bitju, ki je izginilo? Otroka je pobrala gotovo kaka ženska in ga odnesla s seboj. In ker si mu bil vlil smrtno seme, se je gotovo vrnil čez dva meseca v nebitje. iz katerega bi se itak ne bil smel dvigniti...« Rudžieri je prijel Katarino za roko in jo stisnil na moč. »Pa če sem se varal?« je dejal zamolklo. Katarina Je osupnila; nje usta grlu6 odprla’ a krik se je zadavil v maihno^°Aif l",a doza strupa Pre- ie novJol p VSe ie ZKodi! Čudež,« le povzel Renat. »Ako otrok živil« ca 16 ZaS,°,ra,i' “nalii- MeftSla zvezde no oni strašni noči! In zvezde so mi odgovariale vedno, da živi! Zaman sem upal. da se varam! Zaman sem ponavljal svoje račune — vedno iznova se je glasil neizprosni odgovor: on živi!« »Prokletoi« je ponovila kraljica s takšnim glasom, da je stopil mrzili znoj na Rudžierijevo čelo. »Nisem vam pravil tega,« je povzel zvezdogled, »marveč hranil sem zase vso grozo, vso bridkost in vse kesanje. Toda poslej, kraljica, bi bilo molčanje zločin... zločin zoper vas, ki ste ostali božanstvo mojega življenja!...« Katarina de Medičis pa je bila med tem pomirila svojega duha s tisto silo značaja, ki je delala njo samo še strašnejšo od njenih strupov. Sluteča bližino dogodka, v katerem se je mogla skrivati zanjo strahovita pretnja, mu je sklenila iti hladno naproti. Premagala je razburjenost — ne svojega srca, ki ie bilo okame-nelo, nego svoje domišljije, katero je vodila s krepko trdnostjo. »Bodisi.« je dejala, »revica, da oirok živi. Ali pa naj me to vznemirja? On živi. toda nikoli ne bo vedel, kdo je! Živi, toda kdo ve kje, v neznanem kraju, sin brez imena, najdenec, siromak po vsej priliki. On živi, toda inidva ne veva, kje Je, kakor ostane njemu vekomaj neznano ime matere, ki ga je rodila!« »Katarina,« je rekel Rudžieri, »oborožite se z vso silo svoje duše: otrok je v Parizu — videl sem ga!« »Videl si ga!« je kriknila Katarina. »Videl si ga! Kje neki?« »V Parizu, saj vam pravimi« »Kdaj? Kdaj? Tak govori vendar !« »Včeraj!... A pred vsem, ali veste, kako je ime ženski, ki ga Je vzela k sebi ter ga otela in vzgojila? ...« »Kako ji je ime? ...« »Ivana d’Albret!...« »Oh, usoda!...« Katarina de Medičis je vstala in se odmaknila, kakor da je zagledala mahoma prepad pred seboj. Ako bi bilo treščilo pred njo, ne bi bila mogla osupniti bolj. »Usoda!« je povzela, tresoča se v krčevitem drgetu, »Moj sin — živ!... Dokaz mojega prešestva v rokah moje zaklete sovražnice!« »Ona še gotovo ne ve tega!« Je jeknil Rudžieri. »Molči, molči!« je hropla ona. »Ako je Ivana d’AIbret vzgojila tega otroka, potem ve, kdo je!.. Kako je izvedela. Tega si ne morem pojasniti! Toda pravim ti, ona ve! Oh, zdaj vidiš, da mora umreti! Zdaj vidiš, da me slutnje niso varale, ko so mi pokazale v njej zapreko, ob katero se spotaknem! Ah, Ivana d’Albret! Poslej ne gre med nama več za boj dveh častihlepnic in vladeželjnic! Nič več ni vprašanje to, ali bo vladal tvoj rod ali moj!... Med tabo in med mano je zdaj boj na življenje in smrt... in tista, ki pogine, boš ti!« Hripaje in sikaje so ii uhajale te besede. Nato pa se je pomirila stopnjevale, in kmalu so bile njene prav- kar še tako burne prsi podobne brez-gibnemu mramorju. Njene bleščeče oči so ugasnile. Postala je zopet mrzli kip... mrlič, kakršen je bila v minutah pokoja. »Govori!« je dejala nato. »Kdaj in kako si izvedel to reč?« Skoraj ponižen, prestrašen nad gnevom, ki ga je bil izzval on sam, je odgovoril Rudžieri: »Včeraj, madain. Prihajal sern baš od onega mladega moža.« »Ki jo je otel?« »Da, od Pardajana. V trenotku, ko sem stopil iz gostilne, sem zagledal prikazen, ki me je osupnila tako, da sem kar okamenel: mož mi je prihajal naproti. In lasje so se mi naježili. Zdelo se mi je, da sem to Jaz sam! Jaz sam! Jaz, ki grem naproti sebi samemu! Toda jaz, kakršen sem bil pred kakšnimi štiriindvajsetimi leti! Jaz. a pomlajen: kakor da se gledam v začaranem ogledalu, ki kaže obraz za Četrt stoletja mlajši.« Rudžieri si je potegnil z roko preko oči, kakor da hoče pregnati prikazen. »Nadaljuj!« je velela kraljica hladno. »Moja prva misel je bila, da blaznim. Moja druga, da naj skrijem svoj obraz. Zakaj, če bi me bil vDei ta človek, gotovo bi bil njegov vos isti, kakor moj... Ko me ie minila osuplost, sem videl, (ie gre 011 v hišo. ki sem jo jaz zapustil...« lavcev. med temi 10 zidarjev no 4 krone, 5 delavcev po 3 krone in 5 delavcev po 2 kroni mezde na dan. Bolniška blagajna (s percentualo 3%) mu računa za teh 20 delavcev na mesec znesek od 32 K 50 v, t. j. 2%, ki jih morajo plačati delavci in k temu Vs 16 K 25 v, ki jo mora plačali podjetnik, skupaj toraj 48 K 75 v, za 6 mesecev pa 292 K 50 v. Ta znesek mora plačati podjetnik bolniški blagajni, kateri bi pa koma pol toliko znašal, če bi se podjetniki zavedali, da imajo pravico po zakonu od leta 1888., 30^3, št. 33 iu pa po pravilih za okrajne bolniške blagajne najpozneje 25tega vsakega meseca blagajni predložiti pisanim potom, koliko dni so v dotičnem mesecu njegovi delavci delali, oziroma koliko dni vsled dežja, mraza, praznikov ali domačih opravil, mislim na polju v vinogradih i. dr. niso delali kar mora bolniška blagajna vsled gorinavedenega predpisa zakona vzeti v ozir in ne sme za dotične dneve računati riikakih prispevkov. Tega pa 90So podjetnikov ne ve in morajo plačevati blagajni prispveke, kakor da bi njih delavci delali celi mesec, to se pravi 25 dni. To kar so dolžni podjetniki glede plačila storiti pri bolniški blagajni pa niso dolžni storiti zavarovalnici proti nezgodam. Pri zavarovalnici niso dolžni prijaviti po imenu svojih delavcev ampak so dolžni, kakor že rečeno, prijaviti vsakega pol leta znesek, katerega so v dotič-ni dobi plačali svojim delavcem. Ker pa zopet 90% podjetnikov ne vodi zapiske in če jih tudi vodijo, pa Jih ne hranijo leta in leta, ampak vzamejo, da se je vsak mesec povprečno delalo 15 dni, kar popolnoma odgovarja resnici, če se vzame, da se v zimskih, jesenskih in spomladanskih mesecih, ko včasih po cel mesec dežuje, pada sneg ali Je pa vse zmrznjeno niti 10 dni ni dela. 1 ega pa neče vedeti uprava zavarovalnice, in se ne ozira na račun, ki ga da podjetnik, ki spada k stavbinski stroki s 3:36%. Ta podjetnik je na podlagi kakor som gori omenil povprečnih 15 delavnih dni na mesec, storil račun pravilno za svojih 20 delavcev na sledeči način: 10. zidarjem po 4 K na dan sem plačal v tem pol letu znesek od 3600 K, 5. delavcem po 3 K znesek od 1350 K in 5. delavcem po 2 K znesek od 900, skupaj sem plačal vsem 20. delavcem v dotičnem polletju za 90 dni znesek od 5850 K, od katerega zneska plačam zavarovalnici po 3:36% znesek od 196 K 56 v, In s tem misli da le svojo dolžnost proti zavarovalnici v polni meri storil, kar se mu tudi mora priznati. Pa ni tako. Zavarovalnica s tem ni zadovoljna, ampak vpraša dotično okrajno bolniško blagajno, v katere okrožje se dotični podjetnik nahaja, kateri znesek je bil predpisan, recimo v I. polletju 1912 na ime podjetnika N., in dobi odgovor, da znesek od 292 K 50 v. Tu pa začne prav za prav tista vnebovpijoča krivica, ki jo počne zavarovalnica s podjetniki. Zavarovalnica ne vzame pgdjetnikovega priznanja, da je plačal svojim delavcem za pol leta 5850 K. kakor je podjetnik izračunal na gori omenjeni način, ampak znesek, ki je predpisan pri okr. boln. blagajni pa pravi: Ti si izplačal v dotičnem polletju tojim delavcem 9750 kron, ker si izplačal boln. blag. znesek od 292 K 50 v kakor 3% od plače, ki si Jo izplačal svojim delavcem In zato si ti nam dolžan, ne kakor sl sam priznal 196 K 56 v, ampak 327 kron 60 v, t. J. 131 K 04 v več. To je diferenca, ki jo zavarovalnica najde v polletju pri podjetniku z 20. delavci. To pa zavarovalnica ne stori v dotičnem letu, ampak šele po par letih, pa iznaša taka diferenca pri podjetniku N. v teku štirih let nič manj kakor samo 1048 K 32 v, kateri znesek mora plačati, ker ga drugače sodnijsko (ne vem po katerem zakonu, menda po tis'em, ki ji daje moč da na ta način samovoljno računa prispevke, kateri zakon pa do danes še ne obstoji) zarubi. Naj torej visoko c. kr. namestništvo v Trstu pove, če je to vnebovpijoča krivica ali ni, kar dela delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu. Ali se misli visoko c. kr. namestništvo že enkrat premekniti in poseči v to sršenovo gnezdo, ter storiti že enkrat red? Podjetnikom se pa že danes priporoča, da se organizirajo, oziroma skličejo shod na katerem naj proti tem razmeram, tako protestirajo, da jih bodo faktorji, ki so dolžni čuvati njih interese, slišali in da bodo storili svojo dolžnost. Zakon dovoljuje zavarovalnici, da se pri okrajni bolniški blagajni informira glede prijavljenih delavcev po-edinih podjetnikov, ali nikjer pa ne stoji pisano v zakonu, da more zavarovalnica na lastno roko in na tako krivičen način spravljati podjetnike ob težko zasluženi denar. Štajersko. Maribor. (Priporočljiv obrtnik.) Nekoč je postal iz zlatninarja Tručla, zlatninar Trutschl, t. pr. iz Slovenca — Nemec. Ker pa nobena stvar na svetu ni v stanu zatajiti svojega rojstva, se tudi zlatninar Trutsch rad spominja svoje materinščine. Zlasti ob sredah in sobotah dopoludne, kadar je v mestu mnogo slovenskih de-želanov, govori prav gladko — slovensko. Izven svoie trgovine, zlasti tia cesti pa je ta možakar vedno zelo vročekrven German. Če sliši slovensko govorico, mu njegova »nemška« kri ne da miru in nahruli vsakogar. Seveda, po znani junaški navadi mariborskih Germanov, je vedno takoj kar najhitreje — odkttri. Priporočamo tega moža slovenski javnosti, da ga na moč podpira. Slovensko gledališče v Mariboru. Pri prihodnji predstavi »Legionarji«, ki se vprizori v nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. uri zvečer, se bo izvajalo več pevskih točk z zalednim sodelovanjem godbe Glasbenega društva. Naši igralci so dopoldne v pisarni tržko-občinske-ga urada v Laškem trgu za čas ostale najemne dobe, to je do 30. junija 1916. Izklicna cena znaša 12 K na leto. Vsakdo, ki hoče lov v najem vzeti, mora v začetku dražbe položiti vložnino v gotovini v visokosti izklicne cene ali v vrednostnih papirjih. — Največ nudeči mora takoj plačati dražbene stroške, enoletne najemnine enako, kavcijo v gotovini ali v vrednostnih papirjih in za ko-lekovanje po lestvi II. potreben znesek. Dražba je podvržena potrditvi okrajnega glavarstva. Brežice, če tudi le naša trgovina že precej dobro stoječa, vendar še marsičesa nedostaje. Resnica je sicer, če trdijo trgovci, da so naši ljudje nezavedni, kajti vsak čas se še vidi kuharice ali dekle zavednejših rodbin, ki jih nese veter mimo slovenske trgovine. Je pa tudi krivda na strani trgovcev samih in je gotovo nepravilno, če se ne posreči dobiti manjših trgovcev, posebno še hrvatskih. Če le čas dopušča, naj gre trgovec med ljudstvo, kjer se vse zve in marsikoga pridobi zase. Gotovo je tudi nekaj čudnega, če slovenska trgovina ne plačuje poljskih pridelkov po istih cenah, kot nemška. Ako je že pri 1 kg fižola razlika 4 v, bo šel gotovo kmet tja, kjer se mu dražje plača. Dolžnost naša je, da si pridobimo utrjeno'trgovstvo, če hočemo tudi v narodnem oziru trdno stati, zato tudi ne bo izostala nepotrebna graja. Gradec. (Za razkritje južnega tečaja.) Kot znano, se bavi avstrijska antarktična družba (družba za preiskovanja ob juž. in severnem tečaju) z idejo avstrijske ekspedicije na juž. tečaj. V seji te družbe dne 16. t. m. na Dunaju, koji je prisostvoval tudi slavni raziskovalec Norden-skj&ld, je bil izvoljen za voditelja ekspedicije v kraje ob juž. tečaju dr. K8nig iz Gradca. Družba je kupila v Nemčiji potrebno ladijo, ki jo je prekrstila na ime »Osterreich«. Odplula bo letošnje poletje v Buenos Aires, v južno Georgijo in od tam dalje proti tečaju. Ustvariti nameravajo tudi medpostajo. Sodno imenovanje. Odvetniški kandidat dr. vit. pl. Frohlich v Gradcu, je imenovan sodnikom v Weizu. O zverjadi dolgo ni bilo nič slišati. Pravijo, da še vedno razsaja v gozdovih nad Voitsbergom, koder mori divjačino. Napravila Je že ogromno škodo. Posestniki lovišč so sklenili, na lastno pest love v svolih prav pridno na delu in ne stavijo me- ......................... .... je svoji požrtvovalnosti. To pač naj \ revirjih. Ce se ne posreči zveri z a slavno občinstvo vpošteva in napol- treti, bode na pomlad priskočila vla ni dvorano do zadnjega kotička. Ta narodna igra s petjem in godbo bo gotovo vsakemu posefniku predstave nudila dovolj užitka in zabave. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Glavni trg 22. Dramatično društvo v Mariboru opozarja cenjene občinstvo že danes na veliko slavnost 500 letnega ustoličenja koroških vojvod, katero pri-rede narodna društva mariborska dne 22. sušca 1914 v vseh prostorih Narodnega doma pod vodstvom Zgodovinskega društva v Mariboru. Klub »Narodni Pipec« v Mariboru vabi vse interesente na eksistenci kluba na redni občni zbor dne 30. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v kmečki sobi Narodnega doma. Občinski lov v Laškem trgu. Vsled smrti jdosedanjega najemnika občinskega lova na Laškem, vrši se v smislu § 15 in 33 lovskega zakona z dne 21. septembra 1906. dež. zak. št. 5. iz 1907. licitacija tega občinskega lova v izmeri po 130.1005 ha v petek dne 30. januarja 1914 ob 8. uri da z vojaki. Začasno zasledovanje je vsled snega zelo otežkočeno, da, skoro nemogoče. Tiskarsko gibanje. Konec tiskarskega štrajka pričakujejo za danes, v pondeljek 19. t. m. po vseh štajerskih tiskarnah. Rlhterovcl pri Radgoni. (Smrt v studencu.) Dne 10. t. m. je šla pre-vžitkarica R. Pelz.PO vedo. Ob 5. popoldne so jo šli iskat. Našli so jo v ozki cevi studenca, z glavo v vodi, utopljeno. 10 minut poprej je šla z vrčem k studencu, v katerem je bilo do 35 cm vode. Zgubila je ravnotežje in padla v globino. Ker je bil vodnjak preozek, si ni mogla pomagati. Stvar je nekam zagonetna. Snežni zameti trajajo še nadalje po vsej Štajerski. Železniški promet je tnožno vzdrževati le z velikimi zamudami vlakov. Ptuj. (Vaška bitka.) O polnoči dne 11. t. m. so se skregali v neki okoliški krčmi kmetje m fantje, zadnji iz Prepol. Kmetov je bilo 30, fantov 16. Prišlo je do pretePa m kmetje so fante izrinili iz hiše. Enega, ne- sr.-nlaini- . m,« , .,L.i..r—i .... Tl... ' 11 Kega Jakoba Poseka, so sl kmetje »vjeli« in ga pretepali. Fantje so razbili zaprta vrata in ga rešili. To pa je kmete spravilo ob ves razum. Oborožili so se s puškami in revolverji in ustrelili 17krat za fanti. Težko ranjeni so fantje: Tone Žunkovič, Jakob in Ivan Pesek. Sagadin, Turk, Gojčič in Kirbiš so lahko ranjeni. Prepeljali so jih v mariborsko bolnico. Kozle. (Zmrznil.) Stari Jaka Drenski je šel 10. t. m. domu. Vsled ledu in snega je zelo težko hodil. Ko je prišel tik do domovja posestnice Dobravc, je tako oslabel, da se ie zgrudil. Par ur pozneje so ga našli zmrznjenega. Maribor. (Prijeten gost.) 46!ctni vrtnarski pomočnik Viljem Plihal je prišel v Maribor in prosil mizarskega mojstra A. Hotzla v Grajski ulici za stanovanje, ki je je tudi dobil. V noči na 14. t. m. pa je v zahvalo ukradel Hotzlu 36 K gotovine in srebrno »tula« uro iz zaprte omare, na to pa neznano kam pobegnil. Dnevni pregled. »Dan« dobi prihodnjo nedeljo prilogo. To bo ilustrovana, humoristična »Bodeča Neža«, ki bo bodla in pikala vsakega, ki bo to zaslužil in ki bo skrbela za smeh. Naročniki »Dneva« bodo dobili »Bodečo Nežo« za tnal povišek, to je 2 K za celo leto, kar je za 52 številk v letu pač malenkosten znesek. Prvo številko dobe vsi naročniki, drugo pa le tisti, ki nam pošljejo vsaj delno naročnino. ali ki nam vsaj izjavijo, da nam naročnino v kratkem pošljejo. Po trafikah bo stala »Bodeča Neža« po 6 v. Kdor pa hoče, naroči lahko samo »Bodečo Nežo«, da se mu pošilja na dom ali jo dobiva po pošti. Za tistega pa velja »Bodeča Neža« za celo leto 4 K. Posledice... Na Dunaju hočejo graditi podzemske cestne železnice, (tramvaje), kakor imajo take železnice že vsa velika mesta. Ampak za tako reč treba denarja, več denarja, kot ga morejo zbrati na Dunaju. Zato so Dunajčani takoj pomislili na Francijo, kjer je dosti denarja, da ga posojuiejo po celem svetu. Ampak Berchtold je s svojo politiko dosegel, da ne dajo Francozi v Avstrijo niti vinarja in Dunajčani si sedal razbijajo glavo, kako bi prišli do denarja. Razun testa Dunajčane grozovito Jezi, da so posoditi Francozi ogromne milijarde Rusiji in Srbiji, Dunaju pa niti par milijonov ne marajo posoditi. Berchtoldu naj se zahvalijo. »Piccolo« sliši travo rasti. Pic-colo« je znan kot najbolj lažnjiv list na jugu Avstrije. Njegovi dopisniki si kar izmišljujejo razgovore z raznimi visokimi osebami in so tako drzni. da te osebe tudi imenujejo. Kal zato, ako pride potem dementi! »Piccolo« dementija kratkomalo ne priobči in njegovi čitatelji mislijo, da je to res imeniten in izborno informiran list. Sedaj priobučje razgovor z »nekim« (katerim?) visokim častnikom srbskega generalštaba, ki je baje izjavil, da je Srbom pred vsem na tem, da je Italija z njimi in da ji priznavajo Trst, kar naj Slovenci akceptirajo. Seveda je ta »razgovor« izmišljen kot toliko drugih, ki jih je lažnji-vi »Piccolo« Že priobčil. Pred vsem je splošno znana stvar, da srbski oficirji, posebno višji generalštabni oficirji s tujci nikdar ne govorijo o politiki. Pa tudi glede Italije in o Trstu posebej mislijo Srbi čisto drugače kot to javlja »Piccolo«, ki je pri- občil samo svoje in "svojih čitateljev pobožne želje. Tudi »Slovenec« )e P" tem napravil napako, ker je priobčil to »Piccolovo« raco pod naslovom »Značilno mišljenje srbskega častnika* »Piccolovi« dopisniki vendar niso — srbski častniki! »Sibirski mraz v železniških vozovih«. Pod tem naslovom pnobčul« »Slovenec« notico, v kateri pravi, da le v vlakih, ki vozijo na Gorenjsko, tako hud mraz, da potnfkl In delavci, ki se vozijo zvečer, prezeba e‘o v kupejih kakor na prostem. Končno pravi »Slovenec«: »Ne vemo, ali železniška uprava tako štedi s premogom ali kaj?« — O, ne, za »udobnost« potnikov skrbi železniška uprava l Na onih progah, ki tečejo po nemškem ozemlju, gotovo ni tako preskrbljeno za »udobnost« potnikov, ampak za Slovence, ki jih zastopajo v državnem zboru klerikalni poslanci,, je že treba nekaj storiti in železniška uprava jim omogočuje zmrzovanje v železniških vozovih. Prepričani smo, da oni Albanci, ki na stroške avstrijskih, torej tudi slovenskih davkoplačevalcev študirajo na avstrijskih šolah, ne zmrzujejo. To pa zato, ker je v Avstriji bolj preskrbljeno za vsakega iz tujega privandranega človeka, kot za avstrijskega davkoplačevalca, posebno ako je ta — slovenske narodnosti. Kdo ve, ako se s premogom, ki tako varčujejo t njim na gorenjski železnici, ne greje v Skadru — Isa Bolje-tinac? Iu zdaj naj kdo pride... »Slovenec« se jezi, ker povodom spuščanja v morje novega drednota »Szent Istvana« ni bilo na Reki nikjer hr-vatske zastave, četudi spada Reka po svoji geografični legi in nravno pod Hrvatsko in četudi je večina mornarjev hrvatske narodnosti. Na koncu piše »Slovenec doslovno: »Če se reče, da so Ogri tega najbolj krivi, se jim dela krivica, zakaj Ogri ne bi ničesar mogli, če ne bi tam, kier bije srce cele države, Hrvatov, pustili vedno na cedilu in sicer v zahvalo za to, da so za to državo krvaveli in s svojo krono iz proste volje ovenčali glavo Habsburžanov. In zdaj naj kdo pride in se čudi iredenti na jugu.« Tako pise »Slovenec«, ki se je že tolikokrat čudil »iredenti na jugu« in denunciral Hrvate. Srbe in Slovence. CeS. da so nelojalni, da škilijo čez mejo, da konspiriraio s Srbijo itd. Spomnimo se samo »Slovenčeve« pisave za časa zagrebškega veleizdajniškega procesa, za časa aneksilske krize, potem 1. 1910 pred razpustom ljubljanskega občinskega sveta in v mnogih drugih prilikah! Kam pridemo tako? »Slov. Narod« imenuje v notici, za katero pa ne verujemo, da je bila napisana v uredništvu novomeškega klerikalnega agitatorja dr. Ogrizka — pritepenca in tujca, ker stanuje (grozno!) pol ure izven mesta, pa je vendar predsednik »krščanske zveze*. Rekli smo že, da ne verujemo, da bi bila notica napisana v uredništvu »Slov. Naroda«, temveč jo je uredništvo gotovo prejelo iz Novega Mesta in jo v dobri veri priobčilo v listu, ne da bi jo kdo poprej natančno prebral, ker uredništvo se ne bi moglo postaviti na tako ozkosrčno stališče, kot se ie postavil pisec notice, gotovo kak pregoreč novomeški lokalni rodoljub. Pa tak lokalni patriotizem se mora iztrebiti, tako daleč se ne smerno spozabljati, da bi imenovali Slovenca v slovenskemu mestu pritepenca zato, ker je morda rojen v pragSta^iiiMšmmi FRANCE STA JER: Evropsko ravnotežje. I. Kralj Janez, ki se je poročil s princeso Jelko, se ni omehkužil, marveč je nekoč bojevito prekoračil meje svojega kraljestva. Zdelo se mu Je namreč, da mora on ustvariti evropsko ravnotežje. Sprva je bil srečen. Toda lepega dne je vstala tam daleč v Aziji krepka armada in se hrabro zakadila vanj ter ga popolnoma porazila. Oba kralja sta bila v bitki smrtno ranjena. Ko je torej čutil kralj Janez, da se mu bliža zadnja ura, je bridko zavzdihnil: »Ah, Jelka, dušica, srnica I Ravnotežje me Je zmotilo, čemu nisem ostal doma zapečkom in te objemal, o Jelkal Prokleto ravnotežje! Dajte mi vodel Dajte mi sliko kraljice, da jo poslednjič objamem!« In kralj je krčevito stisnil lepo sliko, in tako neskončno hudo mu je bilo, ker je vedel, da bo umrl kmalu. Potem se je onesvestil in ponavljal v vročičnih sanjah venomer njeno sladko ime, dokler ni izpustil svoje duše . . . Sovražna armada pa je zasedla Janezovo kraljestvo. Bridko je žalovala mlada vdova, da se je smilila celo divjim sovražnikom. In najstarejši vojskovodja je dejal: »Tu na se- veru je mraz, sneg. dolgočasje. Naj gre lepa kraljica v naše dežele, da se potolaži na jugu ...» Kraljica pa Je zaihtela: »Kaj me briga jug! Kaj me briga cvetje breskev in mandeljev! Ah, dajte mi Janeza, mojega dobrega, pridnega Janeza!« Nek mlad general si je mislil, da bi morebiti potolažil kraljico, če bi Ji razodel svojo ljubezen. Zato jo je sladko pogledal in dejal, rahlo se le dotaknivši: »Lepa kraljica: vi imate srce, in jaz imam srce . . •« Kraljica pa se je razjezila in zavpila: »Ti bom tako primazala, da boš kar na tla padel!« Mladi predrzneš sl ie pa rekel v duhu: »Kaj me bo zmerjala ujeta, sovražna kraljica!« In ie stegnil svoje roke. da bi vroče objel Jelko. Toda Jelka mu je prislonila par silnih klofut, da so odkrito priznavali izkušeni generali, češ, ml bi ne mogli tako krepko klofutati, dasi so imeli pesti kakor kamne, s katerimi oblože Vipavci pošto, če divja buria. To junaštvo lepe sovražnice je vsem imponiralo. Odslej so jo častili kraljevski: In ker so izgubili svo- jega samskega kralja v bitki, so izvolili Jelko za kraliico in io slovesno peliali v svole dežele Rumenjakov, daleč na jugu . . . II. Rumenjaki verujejo v druge bogove. Tam imajo tudi druge preroke. V neki samotni hišici blizu prestolnice Rumenjakov je bival mlad puščavnik, ki je svetoval generalom, naj gredo z vojščaki proti severu na izprehod, ker jim bo sreča mila. Mladenič je prišel iz daljnih krajev. Ne-katerniki so trdili, da naravnost iz devete dežele. , x , Okoli njegove hišice so žarele pomaranče in opojno dphtele cvetke. V grmičevju je prepeval slavček, in če je bil puščavnik dobre volje, ga je spremljal, kar pa ni motilo nikogar, niti nočnega miru. Da ga ne bi morilo enolično dolgočasje vsled brezdelja, je mastil prerok iz rož olje, in zaprl v steklenice zgoščeno, duhtečo pomlad. Dvorišče je pa pogrnil ^ Sadrovino in jo potrosil s krizantemami. Toplo solnce je naglo sušilo lepo cvetje. In ta prah je zažigal puščavnik v svoji hišici, ker je Cul na neki inozemski eks-portni akademiji, da se s tem uniči lužni mrčes. Kmalu so ga začeli posnemati Rumenjaki. Ko se je torel izborno izpolnilo njegovo prerokovanje, so mu podarili generali zaradi zaslug za narod par sodov nalboHŠega vina. Slava 'n vino sta ga naglo upiianila. In ko ga je povabila nova kraljica na dvor, je tako čudno kolovratil, da so vzklikali Rumenjaki: »Zopet bo prerokoval. Modrost ga kar zanaša!« Dasi je puščavnik motno gledal, je kljub temu koj spoznal lepoto kraljice Jelke. In čutil je, kako se ga vedno bolj ovija pijanost. Kraljica ga je pa ljubeznivo pozdravila in ga pozvala, naj sede in prerokuje kaj lepega! . ... Puščavnik se je trdo usedel m začel govoriti: »Kaj Vam bi prerokoval? Kaj? Kraljica se bo zopet poročila in bo rodila 51 otrok « Lepa kraljica je zardela in vzkliknila: »Ah, molčite, prosim, mol- čite!« ... , Puščavnik ii le pogleda! v oko In nadaljeval: »Kralji in bogataši naj se pridno ženijo. Ljudstvo pa naj bo pametno. Že itak živi težko. Preroki naj se ne oženijo nikdar. Jaz se ne bom nikoli. Poroka je za preroka prevsakdanja stvar. Prerok bi sploh ne bil več prerok, če bi se oženil. Kajti potem bi prerokovala njegova žena stvari, ki se nikdar ne izpolnijo . . . Prerok mora sploh sovražiti žene. ker prehudo konkurirajo z njim!« Kraljica se Je nasmehnila In ga vprašala: »Ali vi sovražite žene?« Prerok se je žalostno namuznil: »Da. ampak zato. ker me ne marajo. To se pravi: marale me bi že morebiti, če bi jih poročil. A jaz sem puščavnik in kaj naj bi počel z ženo? Jaz hrepenim le po tem, da bi smel nailepši ženi poljubiti vsak teden čeveljčke. To mi bo zadoščalo!« Lepa kraljica je pogledala v zrak in je rekla v zadregi: »Vi ste sanjač!« „ . .. Samotarec se je priklonil: »Kdo ve? Nekoč sem pač sanjal o neki lepotici. Dušo sem ji naklonil v sanjah. Potem sem ji začel pisariti zaljubljena pisma, razglednice, in sem jo rotil, nai mi podari vsaj sliko. Slika stane 30 krajcarjev. Lepa deklica mi ni niti odgovorila. Končno sem si mislil, da morebiti niti pisati ne zna. Zato sem začel pisati drame, da bi vsa! gledala in poslušala. Vso dušo sem vlival v spise. Zdi se mi, da zato danes sploh -tč nimam duše. Toda uprizorili mi niso niti ene. češ to ni za ljudstvo. Ali pa, to sploh dtamc niso. To me je razjezilo. Postal sem nestrpen. Jaz sem eden izmed tistih, ki hitro žive in hitro umrejo. Naši očaki so pušill pipo. sl brball s preudarkom nosove in učakali lahko desetletja. Jaz čakam deset dni. in že me zapusti potrpežljivost in ravnotežje. Toda kaj bi čakal dalje, ko vem, da niti 300 dni n*' bom več živel. Saj veste kai le ameri-kanski dvoboj? Kdor potegne črno ,drugem kakem slovenskem mestu ali vasi in tujca zato, ker stanuje pol ure izven mesta, oni lokalni patrioti, ki tega ne razumejo, ne bi smeli reflektirati na gostoljubnost slovenskih listov. V tem nam bo dal gotovo prav tudi »Slov. Narod«. »Slovenec« bi se rad zmuznil. Pa ne pojde. Ako bi bil res škof proti itemu, da so njegove ovce hodile občudovat Johančine čudeže, bi bil gotovo in lahko dal svojim župnikom zapoved, da naj te obiske prepovejo. Sk°f tega ni storil, župniki tudi ne. Zakaj? ? Odgovor leži na dlani. S te strani operite škofa in duhovnike, če morete! »Slekel sem starega človeka« ,-1— tako je pisal neki hudomušnež Učitelj StomSkar šmartinskemu dekanu in ga prosil za ondotno učiteljsko mesto. Poprej pa je svojemu prijatelju tako-le modroval. Čemu bi ne Potegnil tolstega farčiča, če na videz slečem suknjo poštenja in se ogrnem s hinavščino, ki mi bo vsipala svetle kronce v žep, poleg tega pa še druge ugodnosti. Živel bom lahko prav po albansko in vsi me bodo zagovarjali. naj bom še tak potepuh. V naši kranjski Albaniji drugače ni mogoče. Skoda, da tega ne sprevidijo vsi učitelji. Kranjski farčiči niso zdravi, če Jih ne vlečemo. Mislim, da me razumeš, ako bi bil ti učitelj, ne dvomim bi ravnotako storil. Toda, tl sakramenska duša, glej, da me ne izdaš, sicer ti zavijem vrat. — Služ-bica mi je zagotovljena, ko dobim nekret — brate — pila ga bova na »pereat« črnih farških duš. —- Komentarja ni treba. Plazovi. Z gor blizu Monako-Vega se valijo povsod te dni velikanski plazovi, ki napravljajo ogromno škodo. Tragedija vsled pomanjkanja. (le dni se Je pridružil vrsti samomorov In samomorilnih poskusov vsled bede še en slučaj. Zgodil se je v Pur- kersdorfu na Nižje Avstrijskem. V Maverbachu je živel do meseca li-Btopada preteklega leta čisto mirno In srečno življenje 361etni kajžar »Viktor Pussich. ki je bil uslužben na Dunaju kot skladiščni delavec. Hišico si je kupil samo zato, da bi njegova bolna žena stanovala na deželi. Do listopada je tudi redno plačeval obroke z hišico. Tu pa je nenadoma Izgubil službo in ni mogel več plakati. Pussich, ki je bil oče dveh otrok, se je trudil na vse mogoče na-da bi našel novo službo, kar pa *e mu ni posrečilo. Rodbina se je za-1° naha&ia v silni zadregi in pomanj-Kanju. Preteklo nedeljo je poslal Pus-»jch Svojo soprogo s svojim liajmlaj-.sim otrokom na Dunaj k sestri svoje Žene. Sestra nai bi ii dala denar, da poplača obroke. Pussich je ostal doma z osemletno punčko. Ko se je 'drugi dan Pussichova vrnila domov, te našla stanovanje zaklenjeno. Zapazila pa je tudi, da prihaja iz sobe Svetilni plin. Vlomili so vrata in sto-Pui v stanovanje, kjer se jim je nudil pretresujoč prizor. Deklica je ležala na postelji mrtva, Pussich pa v nezavesti. Sele čez dolgo časa se je ljudem posrečilo oživeti ga. Nato ga je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču. Reveža je prisilila beda, ki je vsled pomanjkanja dela, dosegla naj-višjo Stopnjo. Mož je hotel starejšo punčko in sebe s plinom usmrtUi, da bi potem žena in druga njegova punčka lažje živeli. mam — Labernik z Rakovnika imenovan preko terno predloga mestnega šolskega sveta! Deželni predsednik Schwarz, dv. svetnik vitez Kaltenegger, oba dež. šolska nadzornika in zastopnik naprednjakov niso hoteli ali mogli preprečiti lumparije klerikalnih članov dež. sol. sveta pri tem sleparskem korupcijskem aktu. In zakaj je bil Labernik za I. mestno deško šolo imenovan? Zato, .trde klerikalci, ker je bil iznied vseh — »najbolje kvalificiran«! čujte, ljudje božji! Kdo ga je pa klasificiral?! Tisti sladkousti nadzornik Maier, ki bi ga morali že zdavnaj zapoditi v pokoj, ker je tak človek za značajne učitelje kuga. — Za koliko odstotkov so mestne ljudske šole nazadovale, kar je v Ljubljani Maier nadzornik? Odgovor starega pedagoga: Za 50 od- stotkov. In noben učitelj ni pri sedanjih razmerah v stanu doseči boljših uspehov. — Dr. Šusteršičeva vera. Kadar gre dr. Šušteršič k Frančiškanom k maši, pride navadno po darovanju — gre po sredi cerkve do velikega oltarja, tam se ustavi in opazuje ljudi krog sebe, če ga gledajo; predno je konec zadnjega evangelija, jo pa pobere spet po sredi cerkve ven, da ga zopet vsi ljudje — vidijo! če gre v šenklavško cerkev, pride notri po prvem evangeliju — gre po ženski strani (!) gori, se ustavi ravno pod kupolo (!) in kaže tam — svoje »versko prepričanje«. Predno ljudje odidejo, koraka po sredi cerkve proti vratom. — Kdor tega klerikalnega političnega agenta opazuje, se mu mora studiti tako klerikalno kome-dijaštvo, kakor taka klerikalna banda! Ko bi Kristus zdaj še hodil po svetu In prišel v cerkev, kadar so kristjani dr. Šusteršičeve sorte notri, gremo glavo stavit, da bi jih s spletenim bičem izgnal iz nje, in prvi bi bil — Šušteršič. — Kdo bo pa deželno blagajno revidiral? Klerikalci v deželnem odboru se boje za vpogled v računske knjige in v blagajno bolj kot hudič križa. Ali ti ljudje se ne boje zastonj kake revizije po dež. zboru ali vladi! Le poglejte jih, kako te pijavke deželni in davčni denar žro! »Zdaj« — pravijo — »zdaj so časi za nas, zdaj smo mi gospodarji in delamo kar mi hočemo. Liberalci so bili pa tepci, ker niso prej tudi tako delali!« — Deželni dvorec za — rotovž. Klerikalni deželni odbor je ponujal pred kratkim, kakor čujemo, mestni občini svoj deželni dvorec (ki ga seveda ni on plačal!) v zamenjavo za stavbižčc starega vojaškega oskrbo-vališča ob Dunajski' cesti. Magistratih uradi naj bi se preselili v deželni dvorec, dežela pa bi ob Dunajski cesti sezidati dala nov dvorec. Ta zamenjava bi bila za deželo prav dobra kupčija! Magistratih uradi potrebujejo sicer res že davno in nujno dostojnega uradnega poslopja, ali občina boljše stori, da sezida na Vodnikovem trgu na upanje nov magistrat, nego bi svoje urade dela pod tako streho, kjer gnezdijo kranjski klerikalci pod dr. Šusteršičevim in škofovim plaščem. Stenice so gnusen mrčes, kjer pa klerikalec dlako pusti, pa tudi ni ne sreče ne žegna! Prostor na bivšem vojaškem oskr-bovališču pa je tudi več vreden. — To pa, to! Klerikalci govore med seboj, da tista komisija dežel- kroglo, se mora usmrtiti tekom določene dobe!« Poslednje stavke je zamrmral puščavnik polglasno, kakor sam zase. Dva gluha generala pa nista sploh ničesar razumela. Zato sta začela povpraševati tovariše, češ. kaj Pomeni to dolgo prerokovanje. Pu-sčavnlk je imel bistro oko in uho ter ‘e koj občutil, da dolgočasi občinstvo, ker jim razodeva svoje zgodbe. ^ Jmrevnžnnje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,l>aliuatie“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozno proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovili & Co, Trst Avstrijskega l,loyda Cunard-Line za I. in 11. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke“. Točna pcntrešTosu Zmarne cene. ■*rn g Cvetoča zunanjost, zdravje, 50°/o prihranka na denarju v gospo-KKJL dinistvu, tudi na mteku, sladkorju dosežejo, dobe vsi ki ne •rn* /S pijejo druzega za zajutrk, južino kakor dr. pl. Tmkdczy-ja 1yI U sladni čaj, znamko Sladln. Dojenčki, ki se jih vzredi s •/1VPT7 sladinom, zmešanim z nekaj mleka in sladkorja, se V vv-Ez, občuduje. Ta vzreja stane polovico tega kakor druga CDA\TTT7 TV A otrošl