gladilo delavsk.e.ga sveta
LETO II. * 1961 ★ ŠT. 1-2
N O V O T E K S glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1961
Letnik II.
Št. 1-2 (5)
Januar - Februar
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Miran Simič
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foerster jeva 10 telefon 31, 71
Zunanja oprema: Brovet Bojan '
VSEBINA:
Tisk naslovne strani in vezava:
Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško
Naklada:
700 izvodov:
Iz zasedanj delavskega sveta in upravnega odbora Kaj bo z obratom II v Metliki Začetni vtisi Mladina v tovarni
Kvaliteta proizvodov v posameznih oddelkili Nekaj o normiranju
Kako ^določimo prodajno ceno gotovih izdelkov
Delo in težave gasilcev
Nekaj o vzajemni blagajni
Strokovno šolstvo in industrija
Štirinajst dni v Švici
Personalne vesti
Šali anonimnega avtorja
IZ ZASEDENJ DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA
ODBORA
V želji, da se izpopolni sistem, nagrajevanja je bilo v preteklem letu v našem podjetju uvedeno nagrajevanje po enoti proizvoda. Višina osebnih, dohodkov je bila tako odvisna od dosežene količinske proizvodnje ločeno po glav*--nih obratih. Ni pa se upoštevalo določenega obsega, t.j. zvišanja ali znižanja stroškov. Zato so organi samoupravljanja odločili, da se v tem letu sistem nagrajevanja še izpopolni in sicer tako, da se uvede ločeno ugotavljanje rezultatov poslovanja po ekonomskih enotah, Letos je ujjravni odbor na 14-. redni seji razpravljal o uvedbi obračuna po ekonomskih enotah in bil mnenja, da bi šli v tak obračif^i po etapah. Soglasno je sprejel sklep, da se podjetje razdeli na šest ekonomskih enot (transportna skupina, pomožni obrati in zidarji, predilnica česane preje, predilnica mikane preje, tkalnica s predpripravo, apretura) in tri predračunske enote (nabava s skladišči, splošna uprava, prodaja s skladišči) ter imenoval njihove vodje. Ustanovil je tudi centralno komisijo za pripravo materiala in izdelavo planov. Določil je tudi celo vrsto predlogov za DS, o katerih ge ta na svoji 6. redni seji, ki je trajala dobrih šest ur, tudi razpravljal. Ta seja delavskega sveta bo ostala v spominu vseh, ki so ji prisc -stvovali, ne samo zaradi svoje dolžine, ampak predvsem zato, ker je bila izredno plodng,. Izkazala se je kot zelo pozitivna akcija vodstva sindikalne podružnice, saj je na kolektivnem sestanku pred zasedanjem seznanila svoje članstvo z ma -terialom, ki je bil pripravljen za zasedanje DS.
Dnevni red te seje je bil obsežen in pester. Raz -pravljalo se je o operativnem planu za leto 1961 po oddelkih in izkazalo se je, da je plan dosegljiv, da bo pa treba v bodoče bolj paziti na kvaliteto. Pri izdelavi jesensko -zimska kolekciji bo treba posvetiti pozornost tudi takim tkaninam, ki dajo veliko metrov, tako da ne bo težav pri izpolnitvi plana v metrih.
Predsednik centralne inventurne komisije je poročal o izvršeni letni inventuri. Po obširni razpravi o poročilu je bilo sprejetih več sklepov. N.pr. da izkazane viške in manjke v skladiščih preknjižimo na izredne izdatke in izredne dohodke, ker se ni ugotovilo, da bi bili ti povzročeni namerno ali pa bili posledica slabega poslovanja; da ponovno
opozorimo dolžnike na plačilo zapadlih računov; da izkazani manjko drobnega inventarja plačajo odgovorne osebe; da v bo«* doče opustimo letne inventure in da nastavimo osebo, ki bo skozi celo leto delala kontrolo.
Sprejeto je bilo tudi poročilo o poslovanju počitniškega doma MZelenica” in sklep, da se v bilanci prikazano izgubo pokrije. Pri razpravi se je ugotovilo, da je zanimanje za dopust na morju pri naših ljudeh zelo narastlo in da bo potrebno povečati kapaciteto ležišč, s čimer bi se tudi znižali stroški režije.
Razpravljalo se je o gradnji počitniškega doma na Gorjancih, ki bi bil odprtega tipa in imel 80 ležišč. Pri izgradnji bi sodelovala podjetja Elektro, Novoles, Vodovod, Gozdna uprava in mi. Vsako od teh podjetij bi imelo prednost pri številu ležišč glede na vložena sredstva. Sklenjeno je bilo, da se pristopi k gradnji tega doma vendar, da bi se izbrala nova lokacija. Zamišljena lokacija pod Špilar-jevo špico za nas ni primerna, ker je za naš obrat II, kjer se tudi ustvarjajo sredstva, ki bi jih vložili v izgradnjo, preveč oddaljena. Skušalo se naj bi poiskati lokacijo blizu Gospodične, kjer so tudi boljše prometne zveze in bi bila tudi dotok turistov in rentabilnost YeČja.
Ker so naši upravni prostori zaradi razširitve podjetja postali odločno premajhni, je bilo sklenjeno, da dvignemo upravno poslopje še za eno nadstropje po že izdelanem glavnem projektu in tako pridobimo prostore za pisarne in z« organe delavskega samoupravljanja.
Sklenjeno je bilo tudi, da pristopimo kot člani k ustanovitvi modne hiše v Ljubljani, v kateri bomo imeli svoj prodajni prostor.
Na podlagi predloga upravnega odbora je delavski svet sprejel sklep, da se nabavijo sledeča osnovna sredstva; električni ročni vrtalni stroj in nova stružnica (po zaključnem račuuu). Za menzo tricikelj na motorni pogon, stroj za rezanje salame in stroj za ljupljenje krompirja. Nadaljnji sklepi so:	na delovnem meatu Šivilje I in IX naj se podalj-
ša priučitvena doba do 6 meeecevj upošteva naj se obračun po pravilniku za kvaliteto proizvodov v tkalnici in predpripravi šele po treh meseoih, da se bo tako lahko dobilo točna podatka na	41*	i jjk
obrat II naj se nabavi tricikelj na nožni pogon; vratarji v tem obratu naj dobe uniforme; prodajalna pa si lahko nabavi tricikel j iz svojih sredstev.
K, S o
KAT 50 Z 0KRAT015 II V METLIKI
Predvolilne zborovanje sindikalne podružnice obrata II v Metliki je bilo 9, in lo, II, 1961 po izmenah, Take sc pač prilike, Prvemu so prisostvovali člani sindikata izključno iz nočne izmene našega obrata, To je bilo zjutraj ob 6'L“„ Ob 14 " j-' imela svoj predvolilni sestanek dopoldanska izmena, Prisostvovala sta dva gosta in sicer predstavnik ObLO Metlika in tajnik občinskega sindikalnega sveta,
Oba sestanka sta dosegla, svoj namen. Člani sindikata so bili na kratko seznanjeni z delom sindikalne podružnice in njenega upravnega odbora skozi preteklo leto, dane pa sc bile tudi smernice za delo bodočega upravnega odbora, t.j, pro -gram dela za tekoče leto. Dnevni red je obsegal snov, ki je člane pritegnila k živahni diskusiji. Predlagani so bili kandidati za volitve novih predstavnikov sindikalne podružnice, Gosta na drugem sestanku sta spremljala sestanek molče„
Bistveno pa se je od pr:vih dveh sestankov ločil tretji, ki je bil drugi dan ob 1.2a, Dnevni red je bil enak za vse tri, razlika je bila le v zadnji točki, dnevnega reda-razno,
Na tem sestanku sta bila navzoča predstavnik OblO in predsednik občinskega sindikalnega sveta. Eden-od njiju je vprašal predsednika sindikalne podružnice, ki je vodil sestanek, čemu delavke ne diskutirajo, "Bodo že, le da nek- • dc začne"! Delavke so res kmalu dobile priliko, da so lahko začele, ko se je predsednik ObSS dotaknil delikatne zadeve - osamosvojitve obrata v Metliki. Nemogoče je, da bi človek moge.l natanko po vi'oti nanizati vse diskutante in njihove glasne misli. Ko je bila torej beseda o osamosvojitvi, je nekdo postavil vprašan jo ? " Kdo bc pa rO. a* ovali anuiteta za
ta obrat." "Občina, občina?" je več glasov hkrati vprašujoče izrazilo odkrito svoj dvom. Predsednica obratnega DS je nekako takole povedala svoje misli:" Novoteks v Novem mestu je to predilnico zgradil, ker jo je rabil, zdaj pa naj bi • zato, ker je preko dvestotim Belokranjcem preskrbel vsakiak nji kruh, spet zagel kupovati prejo, ki jo izdeluje ta obrat zanj, kot to postavljajo to ravno občinski možje." Težio je izkristalizirati misli posameznikov, ker sc jih ostali z medklici dopolnjevali in pojasnevali nekatere misli s primeri. Predstavnik ObLG Metlika je večkrat vskočil v razpravo z raznimi pojasnili, s katerimi je skušal opravičiti položaj ObLG pri tej zadevi. Povedal je, da se je vprašanje osamosvojitve obravnavalo na seji CbLO Metlika, na kateri je bila prisotna tudi ena izmed članic našega obrata. Tovarišica Žugljeva kot član ObLO pa je povedala, da je na eni izmed sej bilo samo postavljeno to vprašanje in ja ona kot član našega kolektiva njim pojasnila, kako kolektiv mis.li o tem vprašanju. Kaj več pa se je verjetno razpravljalo na seji, kateri ona iz opravičenih razlogov ni prisostvovala in so torej lahko o tem nemoteno razpredali svoje načrte, Skoraj v en glas so hitele delavke pojasnjevati, da so bile na 0L0 Novo mesto, kar je bilo objavljeno tudi v časopisu, uradno demantirane govorice o osamosvojitvi obrata v Metliki, češ da so to "govorice z ulice". Kako je vendar mogoče, da sedaj trde, da je ObLO o tem razpravljal in predstavnik ObLO Metlika se je v svojih izvajanjih oslanjal celo na predsednika 0L0 tov.Belopavloviča, na občinski konferenci SZDL pa je predsednik ObLO Metlika prav tako potrdil, da so to"govorice z ulice". Kakšna nasprotja so vendar to! Kaj so seje ObLO brez predsednika in mar niso bili prddstavniki ObLO prisotni ob demanteju na CLO Novo mesto?. Torsj igra ObLO Metlika dvojno vlogo. Na OLO v Novem mestu niso imeli nikakih pri -pomb ali da bi pojasnili, da so o osamosvojitvi oni uradno razpravljali. Strinjali so se z "govoricami z ulice",doma pa zavzamejo spet svoje stališče in"govoric z ulice" ni več. Potemtakem je Metlika ulica in člani ObLO ljudje z ulice.
Predsednik OSS je okrenil svoje besede v drugo smer. Mišljena ni osamosvojitev pač pa samostojni finančni obračun. Da, dobili naj bi še cca 20 do 30 ljudi v pisarne, z dobrimi plačami: nabavnega, prodajnega, šefa komerciale, direktorja, računovodjo itd., to bi bil po njihovem samostojen finančni obračun. Tn kakšna korist bi bila ni + ^ga?
In pa - čemu se doslej ni nihče odzval na večkratna vabila na naše sestanke, da bi s takimi vprašanji prišli najprej pred ljudi, ki* so konkretno zainteresirani za reševanje takih problemov. Predstavnik OblO je postavil proti-vprašanje, čemu ne pridejo na zbore volivcev, da bi vse stvari gledali širše, da bi imeli širši vpogled v probleme občine, potem bi tudi lažje razumeli stališče interesov občine. Vsi vedo, da je na skrbi občine otroški vrtec, cesta, pekarna itd. Glede pekarne je bila izrečena misel, ki je morda malo preostra, ima pa kal resnice v sebi. Res je, da je urbanistični načrt poglavje zase, pa bi se morda le dalo drugače pogospodariti, Sicer pa, mar NCVOTEKS in sam obrat II nimata razumevanje za družbene probleme? Mar ni prispeval h gradnji ceste, mar ni prispeval za gradnjo pekarne? Kaj ni s cele -dnevnim zaslužkom pomagal mladinski brigadi pri gradnji športnih objektov? In, Če bo treba, bo pomagal tudi pri reševanju vseh drugih komunalnih problemov. Toda naj se ne vtikajo v zaslužek naših delavcev in naj ne poskušajo gospodariti z njihovo lastnino ! S kakšno pravico zahtevajo osamosvojitev? Kaj je občina prispevala pri postavitvi obrata? Nedokončano stavbo z ogromnimi obveznostmi. Kdo se je odpovedal dobičku* da se je v Beli krajini zaposlilo preko 2C0 ljudi? Je mar občina ta plačnik? Čemu si zdaj lasti pravico zahtevati osamosvojitev obrata? Kolektiv NOVOTuKS-a v Novem mestu je dal vse od sebe, da je zgradil obrat II, postavil ga je v Belo krajino, kjer je ljudem dobrodošla zaposlitev, prav tako pa bi ga lahko postavil kjerkoli drugje z vso pravico. In kaj bi potem Bela krajina? Bi se mar občina Metlika tudi tedaj potegovala za osamosvojitev? Za kaj je občina prikrajšana, če obrat ni samostojen? Za prav nič drugega kot za nekaj dobro plačanih vodilnih mest, ki bi jim nedvomne bila zelo dobro -doš3a. Kaj več pa bi od tega imela družba in občina sama in končno tudi delavec? Zdrav račun pokaže, da bi bil vsakdo le prikrajšan.
Sicer pa, ne glede na vse to, je na čelu vsega tega volja kolektiva sedemstotih ljudi, ki bo odločal o svoji usodi kakor tudi o usodi, delu in napredku celotnega podj'etja, Posamezniki niso pomembni in nimajo vpliva, če se njihove težnje obračajo proti volji in koristi kolektiva, Kaj n,pr. je dosegel tisti, ki je na tem razburljivem sestanku poskušal utišati delavke, ki so hotele gostoma izraziti svoje mišljenje o osamosvojitvi njihovega obrata in ko je nagovarjal predsednika sindikalne podružnice, naj zaključi sestanek ?
Preglasile so ga, češ tako malokrat se delimo, da bomo žrtvovali teh nekaj minut in povemo kar želimo. Vse je kazalo, da se ne strinja z njimi, zakaj gostoma je hitel razlagati, da delavke pač ne razumejo stvari. Njegov odhod, ko je bila diskusija v polnem teku, je pač lahko domnevo le potrdil« Toda čeprav je on prvi, ki bi moral vso stvar presejati s pravega stališča, ni njegova intervencija niti njegov odhod vplivala na razvoj nadaljne diskusije. Čeprav so m.u člani osnovne partijske organizacije poverili zaupanje, ko so ga izvolili za sekretarja, so vsi člani sindikata dokazali, da se ne dajo slepo voditi, da ločijo krivo od pravega in bodo vselej zastopali pravico, Lahko je videl, da je na krivi poti in da ima večina pač močnejši glas od posameznika. Klic ene od disku -tantk na tem živahnem predvolilnem zborovanju - Tujega nočemo, svojega ne damo! - je bil z burnim ploskanjem prisrčno sprejet.
Tako nekako je svoje misli izrazil obrat TI, Povsem gotovo je, da tudi obrat I ne misli drugače, le da bo ta obrat še trdneje in odločneje branil svoje pravice in se postavil kot trden in neomajen zid. Kdor se misli česarkoli njihovega dotakniti z nepoštenimi nameni, bo naletel na ta trdni zid enotnega kolektiva in lahko računa edinole z neuspehom in porazom.
M. M,
ZAČETNI VTISI
Cd prvega dne pa do danes sem si v podjetju NOVOTLKS nabrala nič koliko vtisov. To so lepi vtisi, ki jih doživi mlad človek, ko stopi prvič v podjetje kot član njegovega kolektiv-, .• Štirimesečna praksa je že za mano, V tem Sara som si pridobila marsikatero izkušnjo. Pri delu si nisem ogle -dovala same uelovanje strojev, pač pa tudi medsebojne odnose ljudi na delovnem mestu. Ti odnosi so zadovoljivi, saj si ljudje pri opravljanju težjih nalog pomagajo, vendar -bi bili lahko še boljši. Tako so nastopile nepotrebne težave, ko smo ugotavljali, kaj je vzrok napak na polproizvodu.
Ljudje ec se začeli izgovarjati drug na drugega in pri tem
pozabljali, da je določeni tovariš njihov sodelavec, da so morda v resnici sami zagrešili napako *
Občutek sem tudi imela, da gleda naš človek dokaj zgrešeno na svoje predpostavljene. Če se sedaj vprašamo,na podlagi česa si ljudje ustvarjajo podobna mišljenja, ne najdemo odgovora. Saj imamo vendar vsi. člani kolektiva isti cilj - narediti čim kvalitetnejši proizvod.
Poleg tega se pa naše podjetje nenehno siri in veča, zaradi česar zaposluje tudi vedno več delovne sile, ki pa je veči del s podeželja. To so mladi ljudje, ki si ob prejemu svojega prvega mesečnega zaslužka ne morejo pravilno razlagati, kaj zaslužek pravzaprav predstavlja. .Marsikatere dogodke v tovarni si tak človek razlaga preprosto, morda napačno. Mislim, da bi tu lahko odigrala pomembno vlogo mladinska organizacija, ki je zadnje čase ponovno zaživela. Mladi ljudi je treba nenehno vzgajati in jim neznano stvar tudi objasniti.
Tako bi se morda sčasoma izboljšali tudi medsebojni odnosi, člani kolektiva bi cenili ne le svoje delo, ampak tudi delo svojega sodelavca in tovariša.
M.C.
MLADINA V TOVARNI
Aktiv ljudske mladine v naši tovarni šteje med najmočnejše aktive v Novem mestu. Vendar na žalost samo po številu članov, ne pa tudi po aktivnosti le-teh.
Vendar ne smemo obsojati mladine,češ da nič ne dela, da ni sposobna, da nima volje in podobno. Ne, ravno nasprotno je res. Naše mladinke in mladinci so delavni, imajo voljo, le vodstva nimajo. Mladina je lahko še tako navdušena za delo, toda če ni organizirana, se ne morejo pokazati večji uspehi. Naši mladi ljudje pa so več ali manj prepuščeni samemu sebi. Ker starega odbora ni bilo več, so volitve novega izpadle kot ustanovni občni zbor neke organizacije,ki sploh nima tradicije. Stari odbor ni mogel podati obračuna svojega dela, ker odbora pač ni bilo več, ker se je iz neobjektivnih vzrokov razšel.
Novi odhor j c' ugotovil, da. je daj o mladinske orga-
nizacije usahnile, ko nas je zapustil prejšnji predsednik, ker pač ni bilo nikoga' , kj. bi m'-o zcgrabil in začeto delo nadaljeval.
K o vi odbor si je 'zadal obsežne in važne naloga. Sklenil je organizirati ideološko, politično in kulturno vzgo jo mladine. Kad drugim je organiziral tudi Klub mladih proizvajalcev. članstvo tega kluba je sicer še zelo skromno, vendar upajo, da bo zanimanje za Klub tako narastlo, da bodo za delo v klubu lahko zainteresirali slehernega mladinca v podj etju.
Kaj pa je pravzaprav naloga "Kluba mladih proiz-v jalcev" v nekem podjetju? Frva in osnovna naloga Kluba mladih proizvajalcev je vzgajati mlade proizvajalce v zavestne in sposobne upravi j alee v podjetju. Klpib mladih proizvajalcev pa je samo ena veja, ena oblika dela ljudske mladine. Poleg te osnovne naloge ima klub vrsto drugih prav tako pomembnih nalog. Kpub mladih proizvajalcev vabi vse mlade delovno tovariše v svoje vrste.
Danes ne more mladina živeti mimo delavskega samoupravljanja, temveč more v njem aktivno sodelovati. Zato si mora biti vsak član ljudske mladine na jasnem, kaj hoče, kaj je v redu in prav, da lahJfo na zasedanju delavskega sveta aktivno sodeluje. Da res ne sme biti mladinca, ki bi rekel;" Kaj me briga vse skupaj, bodo že drugi vodili, jaz bom pa delal". Ne, tc je zgrešeno, ravno mladina je in mora biti tista, ki bo prinašala in uveljavljala zdrave in napredne misli.
Res je, da je mladina po večini neizkušena, zato pa ni zastrupljena z idejami, ki so danes morda že zastarele. Izkušnje pa si bo mladina nabrala samo z delom in aktivnim uveljavljanjem na vseh delovnih področjih. Zato naj ji volja popolno zaupanje.
Vložimo torej vse svoje sile, da bomo omogočili in nudili mladini vre ker peti obrne., Mladina nam bo za to hvaležna.
Peter Kumer
Ko kupujemo tekstilno blago opažamo, da postajamo iz<’dneva v dan zahtevnejši glede kvalitete. To je nedvomno razveseljiv pojav, saj priča o zboljšanju življen -sksga standarda, o zrelosti ljudi in o ustaljenosti razmer.
Dolžnost nas tekstilnih delavcev in strokovnjakov je zdaj, ustreči tej spontani želji po kvaditetnosti tekstilnega blaga. Prav tu je treba takoj podčrtati misel, da niso pogoji za kvalitetno blago le prvovrstna surovina, novi najmodernejši stroji in draga barvila, ampak je važen činitelj v boju za boljšo kakovost blaga predvsem kvaliteta človeka, ki to dobrino ustvarja. Še tako dragocen material in še tako moderni stroji nič ne pripomorejo k zboljšanju kvalitete če je ustvarjalec blaga nekvaliteten, To se pravi, če je neokreten, površen, brez čuta odgovornosti, neprizadeven,nepazljiv in strokovno nezainteresiran. Pri tej bitki za lepšo kvaliteto preje in tkanin gre torej tudi za boljšo kvaliteto tekstilnega delavstva. Tu je treba zastaviti prve napore, zbuditi v ljudeh zavest, da bodo ponosni na izdelke svoje tovarne, da bodo sami pazili na one nevredne člane delovnega kolektiva, ki jim ni mar čast in dobro ime podjetja. Prav izguba dobrega slovesa neke tovarne nujno vodi do slabega finančnega uspeha, S tem pa je prizadet ves delovni kolektiv. Paziti na dober sloves podjetja in to dobro ime ohranjati, pomeni sočasno tudi garancijo za gmoten uspeh tovarne. Misliti je treba tudi na dejstvo, da si prizadevamo, da bi bili industrijsko razvita dežela, ki bi za svoje izdelke mogla v tujini dobivati tiste izdelke, ki jih pri nas ni ali so še v premali količini. Trgovanje s tujino pa že samo po sebi terja kvalitetnost proizvodnje, če je blago slabe izdelano, nam ga kupci vrnejo ali pa ceno občutno znižajo. Tako imamo škodo ne pa korist od izvoza. Razen tega pa izgubimo še deber glas, ne le kot podjetje, ampak tudi kot država. Tega pa ne smemo izgubiti, kajti prav te poslovne zveze s tujino so nam potrebne, če si želimo nemoten in trajen dotok surovin, ki so nujne za obratovanje tekstilne industrije. Zagotovljene surovine, volna, bombaž itd, pa pomenijo za tekstilnega delavca zagotovljeno delo, zagotovljen kruh. Neizpodbitno je dejstvo, da se v dobri kvaliteti zrcalijo znanj e,prizadevanje in delovna disciplina posameznega kolektiva, ter da se dobra kvaliteta lahka rodi samo v dobrem kolektivu.
Da bi se podrobneje seznanili s faktorji, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na kvaliteto polizdelkov ali izdelkov v volnarski industriji, se moremo natančneje seznaniti s celotnim tehnološkim procesom od volnenih vlaken do končnega proizvoda blaga. Tehnološki proces predenja,tkanja in oplemenitenja je v glavnem mehanično in delno fizikalno in kemično preoblikovanje vlaknin od prostega vlakna do gotove tkanine. Način tega preoblikovanja je odvisen na eni strani od različnih lastnosti vlaken, njihovega izvora, oblike, s t rulet ure, kemične sestave in dolžine, na drugi strani pa od različnih vrst tkanin.
Vsak obrat je opremljen za določen način ali metodo tehnološkega procesa. Predilnice, tkalnice in oplemenilnice lahke proizvajajo samo določene vrste preje in tkanin, Ker pa so tudi v tem obsegu bolj ali manj različni procesi, jih je treba za vsako vrsto preje ali tkanine pri sestavi določiti.
Kazen tega je tehnološki proces lahko zastarel ali moderen. Moderne metode si prizadevajo, da vlakna, prejo in tkanine med proizvodnjo Čim manj in enakomerno obremene, n. pr. pri predenju, pri navijanju, barvanju, snovanju, škrobije-nju in tkanju. Nekatere starejše konstrukcije raznih tekstilnih strojev teh lastnosti nimajo j Zgodi pa se, da jih tudi moderni stroji nimajo, če so njihovi konstruktorji hoteli doseči le visoko proizvodnost stroja,
Tehnološki proces na obstoječih strojih lahko izboljšamo s primerno rekonstrukcijo strojev in prigrajevanja raznih naprav za automatsko delo in automatsko kontrolo. Pri tem moramo vedno upoštevati tudi kvaliteto in ne samo proizvodnost,
Vpliv kvalitete proizvodnega materiala na kvaliteto izdelka in na proizvodnost je v medsebojni odvisnosti. Pod proizvodnostjo razumemo količino izdelkov v kilogramih, vetkih in metrih, ki jih je v določenem času izdelal en delavec. Ustrezno vlakno ali preja dopušča predvideno brzino tehnološkega procesa in izdelave preje ali tkanine v normiranem času. Neustrezen material pa zahteva daljši čas, da bi se dosegla povoljna kvaliteta,
Ne smemo pozabiti, da delo strojev vsestransko vpliva na kakovost ter je odvisno od vzdrževanja in obnavljanja , Sem spadajo pravilno upravljanje strojev, drobna tekoča popra-vila, generalni remonti in rekonstrukcija. Stroški vzdrževanja
z drobnimi popravili so vkalkulirani v pogonsko režijo obrata, stroški obnavljanja in rekonstrukcij pa se krijejo iz dela amortizacije, Ker pa je uporaba amortizacijskih sredstev več ali manj omejena, je obnavljanje strojev v naših, tekstilnih tovarnah zaostalo, To pa seveda vpliva nepovoljno na kvaliteto tekstilnih proizvodov.
Tudi kvaliteta surovin, n.pr, volneno vlakno, ima močan vpliv na končni proizvod. Razumljivo je, da se v tekstilni industriji uporabljajo najrazličnejše surovine, katere imajo svoje specifične lastnosti glede na samo predelavo. V volnarski industriji, predvsem v proizvodih iz mikane volnene preje, se le redko uporablja sama čista volna. Posamezna preje so sestavljene poleg volnenih vlaken še iz najrazlič -nejših primesi umetnih vlaken ali regenerata, kar daje gotovi tkanini določeno kvalitetno vrednost.
Posebno pozornost pri predelavi tekstilnih surovin pa moramo posvetiti ročnemu delu, Ročno delo je upravljanje stroja, to je delo, ki je potrebno pri odstranjevanju motenj, ki se ponavljajo pri strojnem delu, dalje poganjanje strojev, dostavljanje materiala, odstranjevanje naj.)ak itd. Ročno delo je kvalificirano in nekvalificirano. Enakomernost, čistoča in brezhibnost preje ali tkanine so odvisne od tega mno -žičnega dela, ki ga je pri preji ali tkanini največ. Kvaliteta vsakega posameznega kilograma ali metra tkanine je odvisna od posameznika. Povprečna kvaliteta produktov enega podjetja,te je enakomernost, čistoča in brezhibnost izdelkov, pa je odvisna od znanja in navad priučenega delavstva, delno pa tudi od mentalitete in privzgoje sposobnosti za tovrstno delo, ki ga ima prebivalstvo določenega kraja. Strokovno znanje in navade delavstva pri delu pa so odvisne od tega, kako se delavstvo priučuje in vzgaja za proizvodnje, kar je predvsem naloga obratovodstva v posameznih tovarnah. Tekstilni mojstri so visoko kvalificirani delavci, ki vplivajo neposredno na kvaliteto izdelave in na produkcijo svojega oddelka, ter s tem nosijo težo odgovornosti za večjo ali manjšo količino polproizvodov, ki jih ta faza producira.
V volnarski industriji poznamo v glavnem dve vrsti predilnic in sicer: predilnice mikane preje in predilnice česane volnene preje, Glavna naloga vsake predilnice je, da volno dolo’čene kvalitete izprede čimbolj ekonomično, ne da bi pri tem trpela kvaliteta preje. Slaba kvaliteta preje, ki nastane zaradi izpremembe v kvaliteti uporabljene volne ali
Površne predelave v posameznih oddelkih predilnice, vodi do prolukcijskih motenj v predilnici sam: , kakor tudi v predelovalni industriji, ki iz te preje izdeluje končne produkte.
To velja predvsem, za predilnice česane volnene preje, v katerih je tehnološki proces predenja mnogo bolj kompliciran kot v predilnicah mikane volnene preje. Vsaka predilnica ima stalne odjemalce izdelkov, ki izdelujejo iz dobavljene preje artikle določene kvalitete. Največji potrošniki preje so v glavnem lastne tkalnice, pri česani volneni preji pa zavzemajo vidno mesto tudi trikotažne tovarne. Tkalnice in trikotažne tovarne brez lastnih laboratorijev kontrolirajo dobavljeno prejo glede na kvaliteto zelo skromno. V glavnem kontrolirajo dobavo glede na količino, vsebino vlage (trgovska teža) in barvo, medtem ko se čistoča preje in število deformiranih kop-sov redko kdaj ugotavlja. Še redkeje se preiskuša preja tudi glede na trdnost in ostale kvalitetne elemente.,
V predilnicah presojamo kvaliteto preje z več vidikov kakor v tkalnicah. Za izdelovanje brezhibne preje si moramo prizadevati, da kvalitetno kontrolo v predilnici organiziramo v vsaki fazi predelave. Stalna kontrola mora takoj odstranjevati vse pomanjkljivosti, ki se pojavijo v posameznih 1 fazah, zlasti mora odstraniti prevelika odstopanja od dovoljenega nihanja pri kvaliteti medfaznega izdelka. Zaradi nezadostnega ugotavljanja kvalitete polizdelkov je vsaka presoja kvalitete večinoma subjektivna. Običajno se v predilnicah tekoča kontrolira le številka predpreje in preje, medtem ko se vse ostale izpremembe, ki nadtajajo na,posameznih fazah in katere lahko odločilno vplivajo na kvaliteto končnega izdelka, le malokdaj upoštevajo.
Za vse polizdelke in izdelke, kateri gredo v prodajo, predvideva standardizacija (JUS) posebne obvezne tehnične pogoje, kateri morajo biti razvidni na obesnih listkih ali posebnih pprilogah. Preja, katero dobavlja predilnica lastni tkalnici v sklopu ene tovarne, seveda ni podvržena tej kon -troli. Tkalnice prevzemajo vso proizvedeno koJ.ičino preje,katere slaba kvaliteta se najčešče ugotavlja žal šele na že od-tkanih artiklih. Tako škoda v finančnem merilu stalno narašča, saj lahko n.pr. le nekaj nekvalitetnih kopsov preje pokvari' več metrov tkanine, katere vrednost je v primerjavi s prejo precej višja«
Posamezni elementi kvalitete, ki jih ugotavljamo pri preji, so sledeči: procentualno odstopanje ugotovljene
številke preje od predpisane, trdnost preje, neenakomernost trdnosti, čistoča preje, neenakomernost sortiranja preje, procentualno preseganje predpisanega vitja in enakomernosti v videzu.
?	H	* '• h i,	• * •	>	'' gt1
1.	/ Procentualno odstopanje ugotovljene številke preje od predpisane.
Za vsako vrsto preje je predpisano gotovo odstopanje številke (Nm) + ali - izraženo v $. Čim bolj se ugotovljena številka približa predpisani, toliko kvalitetnejša je preja v pogledu odstopanja številke,
2.	/ Trdnost preje. Znano je, da se dviga trdnost preje z rastočim vitjem. Seveda pa pri tem igra odločilno vlogo surovina, iz katere je preja izdelana.
3.	/ Neenakomernost trdnosti. Pri tem načinu ugotavljanja kvalitete pride najbolj do izraza kvaliteta dela pri predelavi volne v vseh predhodnih oddelkih predenja. Če smo povsod dosegli najboljšo homogenost polfabrikatov, potem bo tudi preja zelo enakomerna v trdnosti po celi dolžini. Kvalitetno stopnjo tega elementa izražamo v procentih. Preja z visoko neenakomernostjo trdnosti se pri nadaljnji predelavi močno trga,
s tem zmanjšuje proizvodnost dela ter močno vpliva na padec kvalitete končnih izdelkov.
4.	/ Čistoča preje. Za nečisto prejo se smatra tista, ki ima zaradi posameznih svaljkov pikčast izgled. Taka preja daje tkanini zelo neenakomerno površino. Pri presoji pikČavosti preje moramo vedno izhajati iz kvalitete osnovne surovine.
5.	/ Neenakomernost sortiranja preje. Ta element nam kaže nihanje številke med posameznimi kopsi in na kopsu samem. Izražamo ga v odstotkih.
6.	/ Procentualno preseganje predpisanega vitja. Kvaliteta v tem elementu pada z velikostjo prekoračevanja predpisanega vitja. Posebno velik padec kvalitete preje nastane pri trikotažni preji, če prekoračimo število zavojev, ki je predpisano za to vrsto preje.
Enakomernost v videzu določamo, če prejo, navito na enakomernostno tablico, primerjamo s tablico norm. Seveda je to ocenjevanje subjektivno in so napake pri ocenjevanju mo žne.
Vsi zgoraj navedeni elementi kvalitete vplivajo na končni izdelek«, Zato je v vsaki, predilnici dovolj problemov, s katerimi se morajo istočasno baviti obratovodje in mojstri, da zadoste kvalitetnim zalitevam vseh polizdelkov v predilnici« Poleg navedenih elementov pa imajo vpliv na kvaliteto še sledeči pogojiš razmerje odvajalnih brzin strojev v posameznih oddelkih glede na kvaliteto izdelka, vzdrževanje pravilne klimatizacije, produkcije in produktivnost, tekoče vzdrževanje strojev remont, pravilna razdelitev in enakomerna obremenitev delovne sile, kontrola numeracije itd« Seveda pa ima vsaka predilnica svoje specifične pogoje glede na obstoječi strojni park, s katerim morajo biti temeljito seznanjeni strokovni delavci, da na najcen^jši način lahko dosežejo kvalitetmo in kvantitetno normo.
Naslednja faza dela, s katero se moramo seznaniti, je tkanje. Kvaliteta tkanine je odvisna od surovine ter več ali manj od uspešnega dela predenja, tkanja in apretiranjav Na kvaliteto tkanja ima velik vpliv samo ročno delo tkalca,, Stroj (statev), pa naj bo še tako moderne konstrukcije, je le tedaj merodajen činitelj za kakovost izdelka, če ga upravlja človek, ki delo na njem popolnoma obvlada. Za vsako organizirano delo v tkalnici, se v tehničnem oddelku izdelajo posebni predpisi in plani, po katerih se mora ravnati celoten oddelek, Najoake pri izdelavi teh predpisov in planiranja se pozneje v proizvodnji le težko odstranijo. Običajno se negativno kažejo v kvaliteti tkanine, zaradi njih se porajajo motnje v produkciji, pogosto pa so tudi vzrok slabšim zaslužkom delavcev v proizvodnji. Zato je treba temu delu, ki zahteva ne samo temeljito teoretično znanje, ampak tudi obširno praktično „poznavanje vseh delovnih postopkov, posvetiti največ pažnje in je umevno, da mora to dele uspešno opravljati le razgledan tekstilni strokovnjak z dolgoletno prakso.
Pri izdelavi tkalskega načrta za gotovo število artiklov je treba upoštevati niz činiteljev, ki odločilno vplivajo na kvaliteto tkanine, in sicer; vezava, izbira surovine, vrsto tkanine in namen, kateremu je namenjena, širino gotove in surove tkanine ter širino v grebenu, nastava, izguba in pridobivanje na teži, vzorčenje, lastnosti barv in škrobil-nih sredstev, tehnološki postopek, delovne pogoje, utenzil.ije, rezervne dele, delovno silo, njono ohrproejiitev itd..
(se nadaljuje)
B.Be
V	našem podjetju so normirana skoraj vsa delovna mesta. Ker se je' zadnje čase zaposlilo več novih delavcev,ki tudi že delajo po normah, je potre ono, da jih seznanimo, kako se postavi norma, oziroma kako se obračunava po normi.
Pravi socialistični način je tak, da kdor skupnosti več prispeva, od nje tudi več sprejme. Kdor v delo vloži več truda, mora biti bolje nagrajeni. Tc pa dosežemo na ta način, da normiramo vsa delovna mesta, kjer se to da izvesti, Vsak delavec, ki se priuči na svojem delovnem mestu in dela samostojno, opravlja delo z večjim elanom, če je njegovo delovno mesto normirano. Zadovoljstvo med delavci je takrat, če je norma pravilno postavljena.
Pa se norma pravilno postavi, je važno, da delavec opravlja svoje delo normalno, to je z enakim tempom kot po navadi. Ze samo ime norma nam pove, da je to določena količina, ki je izvršena v določenem času pri normalnih delovnih Pogojih. Zanimivo je to, da delajo nekateri delavci za časa normiranja bolj počasi kot sicer; zelo so natančni itd. Ko pa je norma že izračunana, niso več tako natančni, važno jim je samo to, da normo visoko presežejo. Preudaren delavec ne bo visoko presegel norme, ampak bo pazil tudi na kvaliteto,da mu ne bo treba plačevati odškodnine.
V	podjetju je uveden odmor 30 minut. Zato se norma obračunava samo za sedem in pol ure. Poleg tega se upošteva še 12 minut za osebne potrebe, mazanje stroja, snemanje komada (v tkalnici) in vsakodnevno čiščenje okoli delovnega mesta.
Kot primer izračunavanja navajamo izračun norme za tkalski stroj SCHV/ABE, 84 obratov, za art. Milan.
Za vse tkalke se obračunavajo za normo enaki časi; za menjanje čolnička 15 sek., za trganje oziroma vezanje osnove 46 sek., vezanje votka 3o sek.
Tkalka izmenja čolniček osemkrat na uro. Za vsako izmenjavo čolnička porabi 15 sek., to je 2 minuti na uro ali 15 minut v 7 1/2 urah.
Osnova se je pretrgala petkrat na uro. Za vsak pre-irg se porabi 46 sek. , to je 4 minute na u.ix> ali 28 minut v 7 1/2 urah.
Votsk se je pretrgal enkrat na uro. Za vsak pretrg votka porabi tkalka 3o sek., to je 4 minute v 7 l/2 urah.
Menjanje čolnička Vezanje osnove Vezanje votka
15 min 28 "
4	"
47 min
Cas izmene	2 480 min
- zas t o j i	. "
Odmor 30 min Osebne potrebe 12 min. Snem.kom.	6 "
mazanje str„  ___5_ 
53 min.
Ifektivni čas 38G minut
Za normo se obračuna namesto 480 minut (8 ur) efektivni čas 380 minut, to je čas, ko je stroj v pogonu.
Norma za 8 ur = 380 minut x 84 obratov = 32.000 vot. loo/o izkoriščanje stroja = 480 min x 84 obr. = 4o.3oo vot. ( to se pravi, če bi bil stroj v pogonu celih osem ur, to je brez menjanja čolnička, trganja osnove, trganja votka,snemanja komada, mazanja stroja, brez odmora itd.).
Vsak stroj mora biti primerno izkoriščen. Pri nas so izkoriščeni tkalski stroji povprečno 15"/° in to na neka -terih artiklih manj, na drugih več. Za artikel Milan je stroj izkoriščen 79/°.
V tkalnici so artikli različne plačani. Kamgarn je plačan po 54 din Ntto ali 89 din Btto na uro. Ako dela tkalka dvostrojno je plačana za to delo a 63.-din Ntto.Zenske obleke in druge enostavne tkanine so plačane za enostroj-no delo 51.-din Ntto ali 84 din Btto, za dvostrojno delo teh tkanin je plačana tkalka a 67.-din Ntto ali 96.-din Btto. Železniške obleke in odeje pa so plačane a 48.-din Ntto ali 79.-din Btto na uro.
Norme morajo biti realne, da se ne presegajo previsoko. Vsaka tkalka ima odločbo s tarifno postavko,katera ji sluzi za čas dopusta in zastojne ure. Zato ni pravilno, da trdi. tkalka I,skupine, ki ima urno postavko po odločbi 57.-din na uro in tk artikel, ki je plačan po 51.-din na . u~ ro j da mora normo toliko preseči, da prid.; do svoje tarif-ne postavke po odločbi.
Prav tako vplivajo na doseganje norm zastoji,kadar niso pravilno vpisani, Take napake se izkažejo pri iz-
računu doseganja norm, ki je včasih kar smešen, ker je nemogoče, da bi tkalka dosegla normo 15ofo in še več. Take nepravilne številke smo beležili, ko so v tkalnici delali več kot 8 ur - nekateri so delali osem ur in pol, drugi zopet 9 ali še več, Ako se primerja izračun norme brez zastojev, to je celih 8 ur, z doseganjem, ko so vpisani zastoji, so večkrat preče jr šnje razlike.
Takih primerov je bilo že več in naj se v bodoče ne ponavljajo, ker se na ta način ne more ugotoviti, če so norme realne. Zato je temu treba posvetiti malo več pozornosti s strani mojstrov, kakor tudi delavcev.
Na isti način kot v tkalnici se normira tudi na drugih delovnih mestih.
Fanika Šepetave
KAKO DGLCČIKO PRODAJNO CENO GOTOVIH IZDELKOV
Vsak gotovi izdelek predstavlja določeno vrednost izraženo v dinarjih za poshmezno mersko enoto. Tako je cena tkanine določena za 1 tekoči meter,pri volneni preji pa za 1 kilogram.
Da izračunamo prodajno ceno gotovemu izdelku, moramo napraviti kalkulacijo, to je upoštevati in sešteti moramo vse posamezne elemente stroškov, ki so nastali pri izdelavi posameznega artikla. Glede na tehnološki postopek posameznih polfabrikatov delimo kalkulacijo na tri dele in sicer; predilnico, tkalnico in apreturo. V predilnici mikane ali česane volnene preje izračunamo ceno preji,v tkalnici ceno surovim tkaninam, medtem ko je cena gotovim tkaninam v apreturi že dokončna prodajna cena. Te kalkulacije imenujemo "planske kalkulacije", ker z njimi planiramo vse predvidene stroške, ki nastajajo v posameznih oddelkih. Strukturo prodajne cene, izračunane s plansko kalkulacijo, tvorijo sledeči elementi; vrednost materiala, režija posameznih oddelkov, amortizacija, obresti, izdelavne plače posameznih proizvodov oddelkov, plače ostalih oddelkov, dobiček in prometni davek. Ko pričnemo računali pl»nrko kalkulacijo £a prejo, moremo vodati t koliko nas stanejo surovine, prad-
videne po manipulaciji za določeno vrsto preje, Nato določimo izdelavne plače vseh delovnih faz v predilnici. So izračunamo iz postavljenih norm na posameznih strojih, čim bolj realne so norme, toliko točneje zajamemo izdelavne plače. Od tega pa v veliki meri odvisi pravilni izračun cene posamezne preje, ker so izdelavne plače oddelka izhodišče za celotni izračun kalkulacije. Z izdelavnimi plačami oddelka množino posamezne postavke režije, izražene v odstotkih. Na ta način izračunamo stroške posameznih pomožnih (neproizvodnih) oddelkov, ki so nastali pri izdelavi enega kilograma preje. Običajno računamo kalkulacijo preje za l.ooo kg hkrati, s tem da dokončno določimo vrednost preje le za on kilogram. Pri porabi surovin, potrebnih za izdelavo looo kg preje, moramo določiti randman predenja, to se pravi, da moramo upoštevati ves odpadek, ki nastane pri predelavi surovin v prejo. Tako izračunana cena preje predstavlja vrednost, katero vnesemo v kalkulacijo surovih tkanin. Za izračun kalkulacije surovih tkpnin moramo najprej vedeti, koliko osnove in votka v kg potrebujemo za izdelavo 1 m2 surove tkanine. Običajno delamo kalkulacije surovih tkanin za looo m2. Za tak izračun potrebujemo sledeče podatke s Nm osnove in votka, gostota votka na 5 cm, število osnovnih niti in širina grebena. Upoštevati moramo ves odpadek, ki nastane v predpripravi in v tkalnici, Tako dobljeno porabo materiala, to je osnove in votka v kg, množimo s ceno preje, da določimo vrednost porabe materiala za 1G00 m2, Nato izračunamo izdelavne plače potrebne za izdelavo 1000 m2 tkanine. Ostale stroške določimo na isti način kot v predilnici. Približno isti je postopek za izračun stroškov v apreturi, le da moramo tukaj upoštevati skrčenje tkanin, odpadek ter porabo barv in kemikalij, ki jih potrebujemo za izdelavo lCC0m2 gotovega blagra. Izračunana cena tkanine predstavlja lastno ceno, h kateri moremo pribiti še stopnjo dobička in prometnega davka, da dobimo prodajno ceno za 10CC m2. To ceno pomnožimo s širino gctcve tkanine, da s tem dobimo končno prodajno ceno za tekoči meter.
Po predpisih v Uradnem listu je vsako podjetje določeno dostavljati kalkulacije z vzorci blaga in prodajno ceno v potrditev Zveznemu uradu za cene. bele na osnovi odločbe urada za cene je prodajna cena končno veljavna za obračun realizacije gotovih tkanin.
Cii. j vnak.ngB, prrn. z vaj o.lca j p-, da s d i m manjšimi
stroški proizvode določeni artikel, da na ta način doseže čire nižjo prodajno vrednost zaradi lažjega plasmana s trgovsko odkupno mrežo. Zato so v kalkulaciji zajeti le oni predvideni stroški, ki so dejansko potrebni za izdelavo gotove količine, Tu se ne skrivajo nobene rezerve v izdelavnih, plačah ali dobičku, kateri je v naprej točno določen. Če posamezni oddelki ne dosegajo norm pri posameznih artiklih, so njihovi proizvodni stroški večji, kot jih predvideva-kalkulacija, kar pomeni deficitarnost artikl^, S tem v zvezi se zmanjšuje količek kakor tudi zaslužek posameznega oddelka, Prav tako negativen pojav je prekoračenje normativa odpadkov in drugorazredne kvalitete. Is prodajnih cen in količin tkanin se izračuna celotna letna proizvodna vrednost, to je finančni plan podjetja. Pri tem je upoštevati le minimalne količine drugorazredne kvalitete. Prekoračenje tega normativa pomeni, prodajati blago ceneje, zniževati finančni plan podjetja in končno zniževati sebi osebne prejemke.
Vedeti moramo, da se prodajna cena artiklom ne. da spremeniti, zato moramo stalno upoštevati vse postavljene rcrniative in zniževati proizvodne stroške na slehernem delov--rem mestu in končno doseči oni del dobička, katerega smo že v naprej planirali«
3.3.
Naša država je letos izvozila največ tekstilnega blaga v 3urr.o in sicer v vrednosti 274 milijonov dev. din. Takoj 2a njo sledi po vrednosti izvoza Zah.Nemčija, nadalje Irak,
*cl.Jiritanj ja, Avstrija, Italija, Grčija in druge . Tako smo izvozili razen v Burmo še v Zah.Nemčijo za 79 milijonov dev, ulR» v Irak za lob milijonov dev. din, v Avstrijo za 44 milijonov dev, din in Grčijo za 13 milijonov dev.din. Nadalje cerjenih tkanin v Vel,Britanijo za 13 milijonov dev.din, barvastih tkanin v Avstrijo za 11 milijonov dev.din, v Irak za af mil. dev.din, surovih tkanin v Zah.Nemčijo za 122 mil.dev. din, v Vel.Britanijo za 07 milijonov de v.din, v Italijo za 37 milijonov devizni h din itd.
DELO IN TEŽAVE' GASILCEV
V	našem podjetju se premalo zavedamo, kaj nam lahko povzroči požare
Na srečo do sedaj še ni bilo večjega požara, za kar se moramo zahvaliti v prvi vrsti upravi podjetja, ki nudi arustvu vsa sredstva , da se že prej ukrene potrebno, da ne pride do požara.
Ali kdaj pomislimo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nas požar zalotil nepripravljene? Vse premalo je zanimanja Slanov našega podjetja za to organizacijo, ki je res ena naj-°olj človekoljubnih. Žal je mnogo primerov po raznih podje-■cjih, da jim je ogenj uničil obrat, oddelek ali pa tudi večji del tovarne. Lahko si mislimo, da je bil to velik udarec zp ljudi, ki so bili tu zaposleni. Marsikateri je moral vsaj začasno prijeti za fizično delo kje zunaj na dežju, medtem ko je imel v tovarni lahko delo na suhem in pod streho.
Tudi naša skupnost je z raznimi požari gmotno oškodovana, zato so danes stremi za tem, da bi bilo čimveč naših državljanov vključenih v gasilska društva in da bi bila vedno sposobna uspešne nastopiti proti ognju in braniti splošno ljudsko premoženje,
V	zadnjem času ši prizadevamo, da bi čimbolj in cim tesneje sodelovali z nami tudi vodilni uslužbenci,predvsem mojstri in obratovodje, ker bi s tem dosegli mnogo večji uspeh pri našem nadaljnem delu v društvu. Ne pozabimo,
je to, kar imamo in s čimer upravljamo, last nas samih in da bi sami najbolj občutili <§kodo na’lastni koži, zato moramo biti vedno pripravljeni.
Res, uprava podjetja nam nudi vse potrebno finančno in materialno pomoč, samo moralne podpore še manjka. To bi pa pridobili le s tem, če bi z nami sodelovali tudi vo -dilni uslužbenci, ker le na ta način bi se uprava podjetja seznanila z našimi težavami, katerih sami ne moremo reševati. Mislimo, da bi skupaj z upravo podjetja vse te probleme lahko reševali, ker s tem bi vsak posamezni član društva videl, da uprava podjetja tesno Sodeluje z nami in bi tako dobil veliko moralno podporo.
V	praksi se je pokazalo, da tista društva, v katerih sodeluje tudi uigrava podjetij, dosti boljše delajo in
so "bolj uspešna,
V mesecu januarju srao imeli občni zbor društva,katere ga se je udeležil tudi član gasilske občinske zveze. V svoji diskusiji se je le ta kritično obrnil prav na upravo Podjetja, češ da je premalo zainteresirana za svoje gasilsko društvo, ker se ni niti varnostni tehnik udeležil tega zbora, čeravno je v tem pogledu precej odgovoren tudi za delo gasilskega društva, V diskusiji je član gasilsko občinske zveze tudi predlagal naj bi DS določil nekatere člane v podjetju, da morajo sodelovati v gasilstvu.
Ta njegov predlog so nanaša predvsem na pournoj stre, mojstre in bbratovodje <, Tudi našo mišljenje je, da morajo t osebe znati poučevati delavca ne samo kako se dela na e s tre j, ampak tudi kako ga mora čuvati pred okvarami in pred mcreDit-nim požarom. Saj ta stroj pomeni vsakemu posamezniku kruh, skupnosti pa dragoceno vrednost.
Naše gasilsko društvo pripravlja tečaj za izprašane gasilce, zato obveščamo vse gasilce, ki še niso opravili i":ga izpita, da se tečaja obvezno udeležijo. Tega tečaja pa ne tudi lahko udeleži vsak, ki. ima voro! je do ga«i kotva.
NA POMOČ !
Stanko Vavpotič
NEKAJ 0 VZAJEMNI BLAGAJNI
Mnogim članom in članicam našega kolektiva je že znano, da obstoja v tovarni Vzajemna blagajna.
Prav gotovo pa tega še vsi ne vedo, zato ja naš namen, da v tem članku seznanimo vse člane kolektiva o Vzajemni blagajni in njenem' poslovanju.
Vzajemna blagajna je zasnovana na podlagi samopomoči. Ta blagajna ima svoj uoravni odbor in blagajnika, ki opravlja vse finančne posle. "Upravni odbor pa dodeljuje posojila svojim članom’, na podlagi prošenj in na podlagi pravilnika vzajemne blagajne. V to blagajno se lahko vpiše ^ vsak član kolektiva prostovoljno in lahko odstopi kadar hoče. Pri odstopu dobi nazaj ven denar, ki ga je v vzajemno
blagajno vložil, ko j s bil član*
Kdor se želi vpisati v vzajemno blagajno naj iz~ poj-ni pristopno izjavo, katero dobipri tov. Irancu Sitarju ali pri tcv. Danici Hrovat. Na to pristopno prijavo vpišite vsoto, katero boste mesečno vlagali v blagajno. Opozarjamo pa vse člane kolektiva, ki se nameravajo vpisati, da je najmanjša mesečna vloga 5oodin. Tudi tisti člani, ki so do s^daj plačevali manj .kot 5oo.-din, naj vlogo povečajo na 5oo. Jin. V $asu ko ste član Vzajemne blagajne, si lahko tudi isposojujete denar pri blagajni in sicer pod sledečimi pogoji
Vsak član ki je žo vložil v blagajno 1.ooo.-din, bobi posojilo v vitini lo.ooo.-din, ki ga lahko vrne v treh obrokih. Ge pa ima vloženih 2.ooo din, lahko dobi posojila ?o.ooo.-din in ga vrne na 1C obrokov.
Od teh najetih posojil se plača samo 1% obresti, bo je od lo.ooo.-din posojila se plača loo.-dinarjev obresti.
Ta naša blagajna posluje dobro leto dni, V tem °asu je^dala svojim članom že približno 3,ooo.ooo.-din posojila. Članov pa je včlanjenih 23o.
Prepričani smo, da je Vzajemna blagajna rešila marsikateremu članu trenutno kritično stanje.
Člani, kateri sp že seznanjeni s tem, kako naša blagajna posluje, so mnenja, da je to zelo koristno. Zato budi vas vabimo, da se včlanite, čo še niste, ker vam bo gotovo koristilo. Ce si ne boste že izposojevali, si bo^te Pa prihranili denar. Blagajna bo pa zbrala več sredstev, če bo več članov in bo lahko dala tudi več posojil vam ali va* semu sodelavcu, Tako boste pomagali svojim sotovarišem in sami sebi. Vse informacije za prijavo, odjavo in poslovanje lahko dobite vsak dan pri članih upr .vnega odbora vzajemne Pomoči. Ti so s Danica Hrovat, Vlado Markič, Pavla Knat.pl in, ■Ti ir. 11 n K ran j o i č i n Pran c Si tar.
Franc Sitar
STROKOVNO ŠOLSTVO IN INDUSTRIJA
Na zadnjem plenumu sindikatov tekstilne in usnjarske industrije Sloveni j e,ki se je sestal v Ljubljani v polovici meseca decembra, se je v glavnem razpravljalo o strokovnem šolstvu za potrebe tekstilne in usnjarske industrije. La plenumu, kjer so predstavniki združenja tekstilne sole \ Kranju, usnjarske šole v Domžalah in člani plenuma prikazali stanje, kakršno je sedaj, ter potrebe, ki nastajajo s hitrim tempom mehanizacije, so ugotovili, da sedanji učni načrt ne ustreza potrebam industrije. Iz vseh teh razprav smo povzeli, da strokovne šole ne dajo industriji takega človeka, kakršnega industrija rabi,, to je sposobnega tehnologa, ki lahko o ovlada stroje in strojne naprave, kakršne kupuje sedaj naša industrija, Vemo, da so v dobi tehničnega napredka in elektronike tudi stroji, ki se uporabljajo v tekstilni industriji, opremljeni s kompliciranimi strojnimi deli. Taksne stroje ne morejo obvladati ljudje,kakršne imamo danes v podjetju, pač pa bomo morali potrebne ljudi izobraziti za specialne poklice v raz — nih seminarjih in tečajih. Tako bi morali organizirati raz -lične tečaje kot n.pr. za škrobljenje, mazanje strojev, raz -lične postopke pri delu v posameznih oddelkih in drugo. Ta^. -sni seminarji in tečaji, ki bi služili kot dopolnilno izobia-sevanje našega kadra, bodo morali organizirati po podjetjih oziroma industrijskih centrih, kjer uvajajo nove stroje in sodobnejše postopke v posameznih fazah dela.
Tekstilna šola v Kranju, ki ima svoje prostore v velikem arhitehtonsko lepo rešenem objektu, zaseda le del pos -lopja in je za svoje potrebe preveč utesnjena. Laboratorij in učilnice za posebni pouk so opremljeni z mikroskopi, katere je uporabljala še prva generacija tekstilcev. Isto je s tehtnicami in aparati za preizkušanj e tekstilnih surovin in materialov, ki so zastareli in se v industriji ze do-^go ne u— porabljajo več. Kako naj takšna šola da za dosedanje potreoe strokovno usposobljenega človeka v industri.ji? 3e porazne je je stanje s stroji v šolski delavnici, kjer naj bi dijaki^ be Sole dobili dovolj praktičnega znanja za poznejše dele. Absolventi te šole se v večini slučajev vpisujejo na tekstilno fakultete ali pa iščejo zaposlitve v različnih pisarnah v stro-ki in celo izven nje, Mojstrski kader v podjetjih ne dobiva pravočasno potrebne zamenjave. Iz prakse vemo, da se za moj -stre v podjetjih mobilizirajo naprednejši delavci, kn morajo
v cim krajšem času pridobiti ono znanje, ki ga je mojster v teku svoj.e dolge prakse počasi nabiral, Tako na hitro pečeni mojstri nas v večini razočarajo, ker jim primanjkuje širina znanja m praksa. Poleg tega pa je delo v obratih zahtevnejše, kar so novi stroji tehnično izpopolnjeni in zahtevajo celega strokovnjaka. Tudi tržišče se ne zadovoljuje z enostav nimi tkaninami in zahteva poleg kompliciranih vzorcev tudi kva litetno izdelavo.
Iz vsega ugotavljamo, da nas je čas prerastel. Deset le o jdo osvoboditvi nimamo dovolj močnega srednjega kadra,ker ga sole ne dajo, vrnuar pa nismo odločno zahtevali reorganizacije strokovnega šolstva. Sedaj, ko nam take rekoč že voda v grlo teče, želimo nadoknaditi izgubljeno in odločno postavljamo zahtevo po reorganizaciji strokovnega šolstva in spremembi učnih načrtov. Prav tako moramo tudi v podjetju ustvariti potrebne pogoje za uspešno poseganje v borbo za dosego storil -nosti, kvalitete in enakovrednosti doma izdelanih tkanin z uvoznimi. To pomeni, da nastaja potreba:
J*/ da se spremeni oblika izobraževanja,
da se omogoči specializacija za posebne panoge, se delavcem omogoči strokovno izobrazbo.
2./
»/ da
Da bi to dosegli moramo v podjetju pripraviti:
"J /
plan dela izobraževalnega centra,.
2»/ kadrovsko službo organizirati tako, da bo dala gotove sugestije potreb za posamezne obrate izobraževalnemu centru, ki potem to izvaja,
3*/ da skupno s pripravami investicijskega programa priprav -/ ljamo tudi potrebe strokovnega kadra, da pravilno uporabljamo sklad za dvig strokovnega kadra / in strokovnosti dela predvsem v okviru podjetja,
^•/ da omogočimo izmenjavo izkušenj s podjetji doma in v tujini, ki imajo bolje vpeljano delo ali postopek v tem ali drugem oziru.
Diskusija je nadalje pokazala, da po sedanjem učnem načrtu STT3K absolventi pridobijo premalo praktičnega znanja, zaradi cesar so predlagali, da bi tekstilna šola po novi re -lormi bila dvostopenjska.
_ Redna tekstilna šola naj bi bila triletna. V tej šo-1 na3 bi "bil poudarek predvsem na stroki in to tako, da bi v prvih dveh Tetri h dijaki dobili splošno snoi.kl opedi jsko znanje
c' tekstilu, v tretjem letu pa naj bi bila specializacija (tkalec, predilec, apreter, barvar, tehnolog ali mehanik),
V četrtem letniku bi se poučevali samo spločni predmeti in bi v ta le. t ni k hodili samo dijaki, ki bi imeli namen naprej študirati, Ta letnik naj bi torej sluzil kot nekaka odskočna deska za fakulteto« froletna tekstilna šola bi pa dala sposobne vodje za vzdrževanje strokovnega parka po oddelkih ali pa vodje, tehnologe, ki bi pripravljali proizvodnjo,kjer " bi zaradi izločevanja splošnih predmetov pridobili mnogo več ■r za strokovno izobrazbo,
Ta polemika o strokovnem šolstvu se je pričela šele sedaj, ko je izšel zakon o finansiranju šolstva. Ge tega zakona ne bi bilo»verjetno tudi ne bi bilo take razprave.
Danilo Kovačič
•ŠTIRINAJST DNI V ŠVICI
Dne 3.1. septembra 19bo sem odieotov.pl po nalogu uprava podjetja v Ivico k firmi "GIBA" s sledečim programom; možnosti barvanja polvolnenega česanca z enokopelnim postopkom in izbarvanje tipnih barv,'dopolnitev tkalske kolekcije, možnosti kloriranja tor razne novitete.
Pot je minevala kot se to običajno dogaja, le da sem potoval s 4 urno zamudo in v Schvvarzachu komaj se ujel naj -ugodnejši vlak za Basel, kamor sem prispel 12, XI, ob 17-uri.
Po sprejemu dne 13. 3.1,, ki je bil čez vse vljuden in na katerem smo takoj pristopili k mojemu programu dela, sem bil predstavljen še raznim šefom laboratorijev, nato pa srao se napotil.? v specialni laboratorij, kjer sem delal na-čsijajih 14 dni. Za dopolnilo le toliko; v tem laboratoriju so zaposleni ljudje, ki se bavi jo le s problemi, katere sem. navedel v mojem urogramu- Normalno pa vsi, ki pridejo iz tujih podjetij, delajo skupaj v laboratoriju, ki je splošnega značaja. Prve dni sem dejal pri barvanju polvolnenega kamenja s oibalani in chlorantini po postopku z aloateksom K...
Na ta način se da obarvati oba materiala, t.j. vojno in stanično volno, v eni kcpeli na isto barve - nianso, če pa
v različic tervamo v eni kopeli volno in stanično volno in ie teko ba™f- Barvila ohlorantin so posebej izbrana barv,V ? sposobnih za to barvanje iz cele palete le 15 bo „ š„ 1 '/PSta barvil 3e aotoo obstojna glede na svetlosti! ’ I1'™3'5’ drgnjenje, znojenje itd. Te barve so cb-rain* i* f10"1 kuhan3u’ barva0'o v kisli raztopini in rezervi-r~ -Z° n°' ,AlDatax m' *l«a kot egalizirno sredstvo ter preprečuje obarvanje volne z direktnimi barvili. Glauberje-j- in ocetna kislina pa imata znano funkcijo.
•ur-,	, kasd-'edn je delo je lilo zame popolnoma novo, to je
barvil i0iC°x''t'^110 ^aiyar!J€ s dvema grupama popolnoma različnih ... ’katerima pa se da doseči na volneni tkanini ali r cji eiekt meram zev. To izbarvamje se da doseči s cibacro-J ? izbranimi kislimi barvami brez neovadina AN. . Pri ia-
s p!i°??ih,?03kllSil1 sem 2 delom popolnoma uspel, pri delu p, lli1^ k0!Iiacii P® so se pojavile napake katere zaenkrat ne vzrokov J;)ravit-i’ ker nastajajo iz več ali manj neznanih
ivcdaljnja novost za cel svet, s katero sem se ravno ^ ° uuvarjalje sledeča; Z novo kemikalijo cibaphasolom C , i , V0.nani ossanec barvati kontinuirh© in to z metalkom-k	barvami. Postopek je zelo enostaven, le da so sanj
d-tVnbni-^°V1 Stro:5i* Barva se pripravi kot običajno z dc-oatkom dbaphasoia ° in tiskarskim zgostilom, nato se nape-
^	^porjubno število) skozi barvno razstopi-
~n tu-La.rd, kjer se ožemajo na loof°. Material potuje iaj-£*? V morilec, kjer se barva fiksira, nato pa na lisezo,
rovLSi 0iJere ’in po&uai* Tak0 bi se dalo na enem fulardu,si-^	1 ni’ pobarvati v 16 urah cca 4- tone kamcuga, seveda pa
ir	1 temu primerno prilagoditi tudi kapaciteto parilca
-.,01c, + 1°efe ' p°raba barv je enaka klasični metodi barvanj a, cel e —oper pa je nekoliko cenejši od običajnega.
Zaka
,i er-
1..-,	. Nadaljnja novost je kloriranje z melafixom II.
Sv ;;fn:S? Vsi J3mo»da de volneno blago, trikotaža in ;ier-, r, * '=n0en° po večkratnem pranju k polst en ju, ki pa predvsem
Žlabo .°iaŽi in ^3rsVu ni zaželjeno. 3 tem postopkom to
no api£S'n°St preprečimo, ne da bi bistveno poškodovali vol-
pree ^Spraraenil:i ton barve. Ta postopek se lahko uvede tudi
a^ipak°&rVan^3m’ S'^ sliaži ®-elafix ne le kot varovalni koloid,
a0 u	PoruaSa egalno klorirati ter ureprečuje slabo nee al
uarvanje.
^ri samen delu sta mi pomagala vodja laboratorija ^ ponočni*.f po vsakem opravljenem poiskusu pa sem se lahko -.azgpvar^al g strokovnjakom za zadevno področje.
.	,	_^'aj'orej par besed c delu v tem podjetju. Normalni
delavnik je p0 p o e. snežnih strokah	- poklicih dokaj sličen,
vendar cela vsakdo	na dan 7 ur in	45 minut. Kjer	delo no
a akt :;Vca neprekinj snega dela, delajo z opoldansko prekinitvi«* traja eca 2 uri. V izmenah pa de (La j o normalno s ko -necenjen kratkega	odmora. V tem	podjetju delajo	le pet dni
r~?	"č";;n’ "t'^o da	so v soboto in	nedeljo prosti,	vendar pa	to
rm slučaj v vseh podjetjih, v Švici. Za opoldanski obrok je j--urma dooro preskrbela. V bližini imajo ogromno dvonadstropno menzo, kjer skuhajo dnevno 6000 kosil. Menza je samopo -strežnega tipa, kuhaj o dve vrsti kosil, lahko pa si za kosilo vzameš tudi hladen obrok ter razna peciva, sadje in brezalko-•z^mne pijače, ki so vse že pripravljene. Plačevanja z denarjem ne poznajo, ampak le z bloki, katere lahko kupiš za dan, /V!- a--*- mer,ec vnaprej. Kosilo je zelo poceni, saj podjetje ^’ije nananj še enkratno plačano ceno.
Zdaj pa nekaj besed o Švici. T.o je dežela, 'ki reji na Nemčijo, Avstrijo, Francijo in Italijo in je temu primerno os s i. avl j ene tudi prebivalstvo, čeprav se vsi imenujejo ^Vičarji. Dežela ima cca 5 milijonov prebivalcev in rca 9co ^ 1j°iJ motornih vozil, zelo dobre prometne zveze itd. Je ti-I-i-no alpska drsava, z lepim Številom jezer in moderno ureje-nz;ii planinskimi postojankami, kar v velikem številu privelo--^ja- dariste, Basel sam leži na skrajnem severu države na tro-^j- Nemčije, Ivice in Francije, skozenj pa teče Ren, ki je '"'LOVen in se po njemu odvija dokaj velik rečni promet. Mesto a 6a počasi obnavljajo in modernizirajo, Ima svoje s.aiišce, ki leži na francoskem ozemlju in do katerega pelje cc7°'1» iCi 3e na. ooeh straneh ograjena z bodečo žico (državne Vsa ostala večja mesta so grajena v posebnih slogih,
.in drugod pa rastejo modema mosta s hoteli,zaba-V1-^i> športnimi igrišči itd.
. .	_ aivijonski standard te dežele je dokaj visok. I.idu-
je D e ^ mnogo, prednačijo pa tovarne ur, katero najdeš v Itr ^ Ve^em kraju. Ravno ta i dustrija in pa turizem pred-S-°VV7l1ata na3vsčji narodni dohodek Švice in priliv tujih pia-^l-n n sredstev. Ob jezerih, ki jih ni ralo, sc zgrajena ues-rt	'^e lar'°S° hotelov za navadne ljudi in petičneže, ki
\edc, kako bi ne iznebili denarja, lo priliko pa jim z
vsemi finesami nudijo domačini in v tem tudi uspevajo. V takih krajih se lahko zabavaš na najrazličnejše načine,seveda za lep denar, organizira se mnogo izletov v planine, kjer je polno žičnic, železnic itd., povsod na vrhu pa je zopet hotel z odlično postrežbo. Vljudnost in ustrežlji -vost v hotelih, restavracijah in trgovinah je več kot do»-voljna. Tu skoraj ne doživiš odgovora nimamo, nasprotno, ponudijo ti vse mogoče, potrebno in nepotrebno z dajanjem raznih nasvetov, klanjanjem, priporočanjem itd. Povprečen državljan obvlada dva od treh jezikov, ki se govore v Švici, t.j. francosko, nemško ali italijansko, mnogo pa je tudi takih, ki govore še druge tuje jezike. Tujcev za stalno ne sprejemajo radi ali pa sploh ne.
Iz teh zadnjih par stavkov bi se morda zdelo, da je tu življenje lahko, a temu ni tako. Tempo življenja je hiter, čas pa je razdeljen in popolnoma izkoriščen preko celega dneva. Dela se z maksimalnim izkoriščanjem delovnega časa, s samo zadostnim.'štegilom zaposlenih pod strogo kon -trolo in disciplino.
Čas v tujini teče navadno počasi in si po štirinajstdnevnem potovanju ali bivanju zaželiš vrnitve v našo lepo Slovenijo, k družini, v službo, k reznim drobnim stvarem, ki te čakajo doma v pop>olnoma drugem okolju.
Janez Kovalo
PERSONALNE VESTI
Januarja in februarja so prišli v podjetje: Alojzija Leman, Elizabeta Zupančič, Ludvik Judež, Stanislav Bobnar, Slavko Kavšek, Miha Škriner, Stanko Kolenc in Prane Štine.
Odšli so: Jožefa Muhič, Jožica Tomc, Olga Hudorovpn, Albina Urbančič, Jože Lavrič.
Stanje zaposlenih v podjetju na dan 24.2.1961 rie 722 oseb, Od tega 225 moških in 497 žensk. Uslužbencev .je 32, delavcev pa 628. Vajencev imamo .12,
ŠALI AKOKIMKKGA AVTCRJA
Potrkalo je na s alt er ju v obratni.' pisarni» Pa ni bito nikogar, Le 'p j smo je le- šalo na polički, Vse bina pisc a sta bili. naslednji sali;
1 a ;'i u da se pri odtegljaj in napravi zamenjava . .o:	inli
leiavl: e, istim priimkom., lake je bilo trdi a od.-* r x n mr.ii ec
Pa nekdo pravi delavki A, ki je "pl riala” malico e ..x o o i me n j akin j o;
"Ti ne jemlješ malice tu, pa imaš odtegljaj zanj o -
Kako to ?"
"Glej no, 1/ n: dovolj, da plačujem? Sicer pa to ni tako čudno, če se v spiskih, zamenja ime, bolj me čudi, da kolegica T ni opazila, da samo or a radira zastopj
Delavke med seboj dobro vedo, v čem je katera bolj podkovana. Tako je ena od njih hotela preizkusiti nadarjenost sedelavke z a racunar j e.
"Čuj, ti znaš dobro računati. Pa povej, koliko je dvanajst in petnajst ?"
"Sedemindvajset", je odgovorila vprašana.
Ker so se navzoči začeli omej ali, se je hotela umak ni bi iz nerednega položaja,' ki ga ni raz lo« 1s ~ Pojasnile je prišle za njo;
»Lvcumjbt in-petnajst Je četrt na ono !"
M, M.