PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bi! je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 70 (13.008)
Trst, petek, 1. aprila 1988
Nove politične težave na poti demokristjanskega sekretarja
Socialisti dokaj kritični do programa poverjenega predsednika Ciriaca De Mite
Dokument obsega nad 70 strani - Pomisleki prihajajo tudi iz socialdemokratskih vrst - Liberalci očitajo mandatarju, da je zanemaril gospodarstvo - Komunisti proti obnovitvi dosedanje koalicije
DUŠAN KALC
RIM — Poverjeni predsednik De Mita je včeraj zaključil tudi krog posvetovanj s predstavniki strank dosedanje opozicije v parlamentu. Potem ko se je predvčerajšnjim popoldne sestal z mešanima skupinama v poslanski zbornici in v senatu, z Južnotirol-sko ljudsko stranko, s Proletarsko demokracijo, s Stranko zelenih in z radikalci, se je včeraj dopoldne razgovarjal s predstavniki neodvisne levice, z misov-ci in z delegacijo KPI, ki so jo sestavljali tajnik Nat-ta, Occhetto, Pecchioli in Minucci. Po teh izmenjavah mnenj, ki niso prinesle kakšnih bistvenih novosti (vse stranke so v glavnem potrdile že znana stališča), je De Mita zapustil Palačo Montecitorio, zbranim novinarjem pa je prej še potrdil, da namerava v prihodnjem tednu sklicati skupno sejo s tajniki strank, ki naj bi podprle bodočo vlado.
Iz včerajšnjega De Mitovega zadržanja se ni dalo razbrati njegovega počutja. Ze iz prvih ocen, ki so jih dale stranke-zaveznice, je mogoče razbrati, da se je položaj za De Mito še nekoliko poslabšal in da bodo potrebna še dodatna poglabljanja, kar pomeni, da še nismo pred ciljno črto. 'Njegov dokument, ki šteje sicer 77 strani in dokaj podrobno obravnava najrazličnejša vprašanja gospodarskega, družbenega in zunanjepolitičnega značaja, so označili za »svežo vodo«, ki mirno teče, ne da bi povzročala škode. Prevladuje skratka mnenje, da gre za množico praznih besed, ki sicer odpirajo vsa vprašanja, a ne daja-jo odgovorov. Prav tistih problemov, ki so bili doslej
predmet največjih nesoglasij zlasti med De Mito in Craxijem, to je problema jedrske energije in televizijske informacije, pa se je poverjeni predsednik komajda dotaknil. Zagotovil je sicer, da bodo dokumentu sledila dopolnila prav o teh in nekaterih drugih vprašanjih, vendar je težko verjeti, da bodo dodatni dokumenti bistveno spremenili položaj.
Socialisti, ki odigravajo v tej politični krizi nekakšno vodilno vlogo in diktirajo svoj ritem in svoje pogoje, so do De Mitovega osnutka programa najbolj kritični. Včeraj se je sestalo strankino vodstvo in zahtevalo jasnejši program. Njihov odgovor na predsednikova izvajanja je, da je treba marsikaj poglobiti, zlasti pa bo treba pregledati tiste postavke, ki zadevajo demokristjanska stališča o jedrski politiki, o zdravstvu, o televiziji, o problemih Juga in o šolstvu. V socialističnih krogih krožijo na ta račun dovtipi, da gre za »enobarvni demokristjanski« oziroma še točneje »enobarvni derrtitovski program« ter da »socialisti pripravljajo program, ker vladnega programa doslej še ni«.
Za De Mito takšni dovtipi niso najboljše znamenje. Iz demokristjanskih vrst odgovarjajo, da njegov program odraža enotnost stranke. Toda plitvina dokumenta, lahko vzbuja sum, da je De Mita s svojo »svežo vodico« želel pustiti odprta nekatera vrata, ali celo okna, vzbuja pri njegovih zaveznikih nova sumničenja in nova nasprotja. Zelo odločen napad je prišel s strani liberalne stranke, ki očita De Miti posploševanje in kritizira njegove poglede o gospodarski politiki. Tudi vodstvo republikanske stranke je izrazilo »globoko nezadovoljstvo« nad obravnavo
zunanje politike in problematiko varnosti. Socialdemokrati so »dokaj začudeni« nad dokumentom, ki je premalo poglobljen in zelo pomanjkljiv kar zadeva jedrsko politiko, radiotelevizijski sistem, zunanjo politiko in reformo javne uprave (s posebnim ozirom -pravijo socialdemokrati - na moralno vprašanje!). Skratka, (če naj vse to sintetiziramo z besedami socialistične stranke), programski dokument ne odraža zaključkov prvih posvetovanj med strankami, temveč le neke približne in pomanjkljive smernice.
Kaj pa menijo opozicijske stranke? Drugi krog posvetovanj, ki se je zaključil včeraj, je kot rečeno potrdil dosedanjo usmeritev posameznih strank. Vsi pogledi, še zlasti socialistični, pa so uprti predvsem v pogovore De Mite s komunisti, ki so že večkrat izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje z vlado, ki bi ne odražala dosedanje politike umetnih formul, temveč enotnost pogledov na konkreten program, ki bi upošteval velike potrebe in zahtev italijanske družbe. Natta je včeraj potrdil dosedanjo usmeritev KPI ter poudaril, da bi obnovitev petstrankarske koalicije ne ustrezala razvojnim smernicam držav.
Opravičilo
V okviru vsedržavnega boja za obnovitev delovne pogodbe novinarjev so včeraj stavkale italijanske tiskovne agencije. Zato utegnejo naše vesti danes biti ponekod pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje.
Inflacija v marcu: 4,9 odstotka
RIM — Letna inflacija se je trenutno ustavila pod petimi odstotki, tako da znaša 4,9 odstotka. To razveseljivo vest je včeraj sporočil statistični urad ISTAT, ki je med drugim tudi sporočil podatek o mesečnem porastu cen za marec, ki znaša 0,4 odstotka. Mesečna inflacija je v primerjavi s februarjem nekoliko narasla (0,3%), kljub temu pa se letna inflacija ni povečala.
Kaj pa je botrovalo novemu porastu cen na debelo? ISTAT sporoča, da se je hrana podražila za 0,3 odstotka, prav tako so se dvignile cene oblačil, in sicer za 0,4 odstotka, električna energija in naftni proizvodi so se podražili za 0,2 odstotka, stroški za stanovanja so se zvišali po zaslugi dražje vode, cena se je namreč zvišala za 0,3 odstotka.
Lani je v mesecu marcu letna inflacija znašala 4,2 odstotka, kar pomeni, da se je-v letu dni kljub vsem naporom italijanskih politikov inflacija zvišala za nadaljnjih 0,6 odstotka.
Kakšni pa so letni poviški najvažnejših življenjskih potrebščin? Hrana se je podražila za 3,6 odstotka, oblačila za 5,4 odstotka, električna energija in naftni proizvodi za 4,9 odstotka, stanovanjske pristojbine so dosegle 5,9 od-sototka, razni izdatki pa 5,5. odstotka.
Od danes bencin po znižani ceni
Kot smo že poročali, je vlada odobrila prodajo bencina proste cone tudi v občinah tržaške pokrajine. Doslej je bilo treba čakati na izvršilne norme ministrstva, ki so sedaj prišle in je vse jasno. Bone za bencin po znižani ceni bodo razdeljevali za prebivalce okoliških občin na županstvih, v Trstu pa na sedežih raznih gospodarskih ustanov, med temi tudi na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Ul. Cicerone 8 (I. nadstr.). Razdeljevanje bonov bo trajalo ves mesec, vendar pa bodo samo še danes razdeljevali bone tudi za prve tri mesece letošnjega leta. Kdor želi prejeti dodatnih 150 litrov bencina po znižani ceni, naj se torej javi na zgoraj navedenih uradih danes med 10. in 12. uro.
Na Goriškem ostane v veljavi dosedanji postopek.
Bone lahko dobijo družinski poglavarji in sicer samo za en avto na družino. S seboj je treba prinesti, poleg veljavnega osebnega dokumenta, prometno knjižico s potrdilom o plačanem davku na lastnino motornega vozila.
V pričakovanju Shultzevega obiska napovedali nove manifestacije
Izraelski Arabci in Palestinci dokazali da ne klonijo pred policijskim nasiljem
TEL AVIV — Na zasedenih arabskih ozemljih je tudi včerajšnji dan potekel med manifestacijami in spopadi. Umrl je tudi eden . od šestdesetih ranjencev v. predvčerajšnjih palestinskih demonstracijah, tako da je končni obračun jrrotestnega »dneva zemlje« narastel na pet mrtvih Palestincev. To so borne vesti, ki sp uspele obiti strogo policijsko in vojaško blokado Cis-jordanije in Gaze.
Včeraj so se na delo vrnili izraelski Arabci, ki so dan prej solidarnostno manifestirali s svojimi sonarodnjaki. Po mnenju političnih opazovalcev je tem izraelskim državljanom arabske narodnosti uspelo uskladiti svojo lojalnost do Izraela s solidarnostjo do Palestincev, ne da bi dali izraelskim varnostnim silam povod za grobe posege. Izraelska vlada mora torej v bodoče računati tudi na kakih 700 tisoč izraelskih Arabcev, ki bodo v bodoče postali vedno bolj glasni.
Že 4. aprila ob prihodu ameriškega državnega tajnika Shuftza so Palestinci napovedali splošno stavko in dali jasno vedeti, da se ne bodo sestali s
šefom ameriške diplomacije. Med njegovim1 obiskom se bodo posluževali najrazličnejših oblik boja, vključno z dnevom »popolnega dela«, ki bo namenjen finančni podpori svojcem žrtev izraelskega nasilja. Jeruzalemski nadškof Michel Sabat pa je včeraj ob izrazih solidarnosti s Palestinci in izraelskimi Arabci zahteval referendum na zasedenih arabskih ozemljih, na katerem bi Palestinci izvolili svoje predstavnike.
Rimsko predstavništvo PLO je včeraj objavilo komunike Enotnega vodstva ljudskega upora na zasedenih ozemljih, s katerim zahtevajo mednarodno solidarnost zaradi izraelske blokade in ker so okupacijske sile postavile izven zakona vse palestinske mladinske in sindikalne organizacije.
Včeraj pa se je na zahtevo arabskih držav sestal varnostni svet OZN, ki po vsej verjetnosti ne bo osvojil nobene resolucije, ker bi se ZDA poslužile pravice veta. Generalni tajnik OZN Perez De Cuellar je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi položaja na zasedenih arabskih ozemljih in izraelske namere, da s silo reši palestinsko vprašanje.
Pogasili požar v Aquili

Plamene na bencinskem rezervoarju v žaveljski čistilnici so gasilci ukrotili po dveh urah napornega in nevarnega dela
NA 7. STRANI
Po nogometni tekmi Italija - Jugoslavija stavka na RAI
SPLIT — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Splitu sta se Jugoslavija in Italija razšli pri neodlo-čenm izidu, s katerim so bili v bistvu oboji zadovoljni, čeprav je treba povedati, da so modri bili bolj prizadevni, a obenem tudi manj prodorni v napadu.
Tekma tako na športnem področju verjetno ne bo pustila vidnejših sledov, zato pa jih bo na sindikalnem. Italijanska televizija jo je namreč prenašala neposredno, vendar brez vsakega komentarja, kar je sprožilo ostro reakcijo televizijskih novinarjev, ki so to početje vodstva RAI v sedanjem trenutku, ko je v teku sindikalna akcija za obnovo delovjie pogodbe, ostro obsodili in proglasili 24-urno stavko (od 9.00 danes do 9.00 jutri) s popolnim informacijskim black-outom, ki ga bodo prekinili le v primeru kakega izrednega dogodka.
Manifestacije izraelskih Arabcev ob »dnevu zemlje«
(Telefoto AP)
Na zadnji seji parlamentarne preiskovalne komisije
Upravitelj podjetja CODEMI potrdil vse obtožbe proti bivšim ministrom
Po dveletnem preiskovanju o prekupčevanju z mamili
V Italiji in ZDA izdali 250 zapornih nalogov
RIM — Nekdanji ministri Franco Nicolazzi (PSDI), Vittorino Colombo in Darida (oba KD) so iz dneva v dan v vse večjih težavah. Pooblaščeni upravitelj velikega milanskega gradbenega podjetja CODEMI Bruno De Mico, kot znano, trdi, da jim je izplačal mastne podkupnine v zameno za olajšave pri izgradnji tako imenovanih zlatih zaporov. Te svoje obtožbe je De Mico do podrobnosti potrdil tudi na zadnji seji preiskovalne parlamentarne komisije, ki je trajala celih devet ur in je potekala v zelo napetem vzdušju. Soočenje med De Mi-com in osumljenimi ministri je bilo v nekaterih trenutkih naravnost dramatično, zlasti ko je voditelj CODEMI podrobno opisal način izplačevanja podkupnin ministrom in njihovim najožjim sodelavcem. Predsednik
preiskovalne komisije liberalec Egi-dio Sterpa je moral nekajkrat prekiniti zasedanje, prišlo je tudi do prerekanj in do kričanja. Colombo, Darida in Nicolazzi so vsekakor spet potrdili, da od De Mica in od njegovega podjetja niso prejeli niti lire.
Preiskovalna komisija bo nadaljevala z delom do četrtka, 7. aprila, ko dokončno zapade njen mandat. Velika večina državljanov se je, kot znano, na nedavnem ljudskem referendumu izrekla za njeno ukinitev, kar pomeni, da si ljudje ne želijo več »posebne pravice« za ministre in nekdanje ministre. V tem okviru se zato sedaj postavlja vprašanje, kakšna usoda čaka pravzaprav preiskavo o »zlatih zaporih«. Kljub pospešenemu delu preiskovalna komisija v teh sed-
mih dneh gotovo ne bo zaključila te preiskave, zato nekateri predlagajo, da bi predsednik Sterpa 8. aprila izročil vso dokumentacijo sodnim telesom. Za to pa bo treba v vsakem primeru čimprej odobriti nov zakon. V to smer se nagibajo predstavniki pet-strankarske koalicije, ki so že napovedali zakonski osnutek (prvi podpisnik predsednik poslanske komisije za pravosodje demokristjan Gargani).
Nekateri časopisi so pred dnevi napisali, da je De Mico pri izplačevanju podkupnin »izkazal pozornost« tudi nekaterim strankam, posebno socialistom in demokristjanom, kar je kasneje osebno demantiral. Prišlo je vseeno do polemik med časopisi in omenjenima strankama. S tem v zvezi je Craxi vložil prijavo proti komunističnemu dnevniku Unita.
WASHINGTON, PALERMO -Ameriške in italijanske oblasti so včeraj izdale kar 250 zapornih nalogov v zvezi z mednarodnim prekupčevanjem mamil, in sicer 160 zapornih nalogov so izdali v ZDA, 90 pa v Italiji. To je sporočila ameriška zvezna policija FBI, ki je že dve leti raziskovala v sodelovanju z italijanskimi policijskimi organi in ameriško Drugs enforcement administration mafijsko trgovanje z mamili.
Zdi se, da so tokrat preiskovalci zadeli v črno, saj gre po besedah predstavnika FBI Williama Carterja za doslej največjo operacijo proti prekupčevalcem mamil. Včerajšnja izdaja zapornih nalogov je nadaljevanje znane afere "pizza connection", ko so prvič odkrili vez med sicilsko mafijo in ameriškem podzemljem. Po mnenju preiskovalcev je namreč prav sicilska
mafija pošiljala v New York velike količine heroina, ki je prihajal z Bližnjega vzhoda in ki so ga nato preprodajali po vseh ameriških državah.
Trenutno ni še znano točno število aretiranih oseb, v New Yorku pa so policijski agenti aretirali med drugimi tudi 54-letnega Emanuela Adamito in 47-letnega Mattea Romana. Na Ada-mitovem domu so policaji našli 500 gramov čistega heroina, nekaj natančnih tehtnic in vse potrebščine za poznejšo pripravo doz. Adamito je že star znanec sodnih oblasti, saj je bil že pred leti v Italiji obsojen zaradi prekupčevanja z mamili. Kasnejeje iz zapora pobegnil in se je zatekel v New York k znani družini Gambino.
V Italiji so karabinjerji aretirali več oseb v Reggio Calabrii, Catanzaru, Neaplju in Milanu.
Iraško premirje v vojni mest
BAGDAD — Irak je enostransko proglasil tridnevno premirje v vojni mest, ker se bo v prihodnjih urah mudil na uradnem obisku v Bagdadu turški premier Turgut Ozal, ki mu je pred tremi tedni uspelo vzpostaviti premirje med Irakom in Iranom. To premirje pa je trajalo le bornih 48 ur.
Pred tem sklepom pa so Iračani iztrelili tri rakete na iranska mesta. Ena je zadela sveto mesto Kom, drugi dve pa Isfahan. Iraški generalštab je opravičil raketno bombardiranje kot odgovor na napad iranskih hitrih čolnov na ciprski tanker Haven. Agencijske vesti ne pročajo o žrtvah in ranjenih, obstaja pa upravičen strah, da bo goreči tanker zaradi razlite nafte povzročil pravo ekološko katastrofo.
Medtem je Kuvajt po predvčerajšnjem napadu treh iranskih torpednih čolnov na vojaške enote na kuvajtskem otoku Bubijan zagrozil, da bo odgovoril na napad katerekoli strani, ki ogroža njegovo ozemlje ali suverenost. Teheran je zavrnil obtožbe, da je ogenj z iranskih torpednih čolnov ranil dva kuvajtska vojaka. Iran obenem obtožuje Kuvajt, da v zalivski vojni podpira Irak. Do sedaj so Iranci izstrelili na kuvajtske naftne naprave in tankerje šest raket, a tega niso nikoli jasno priznali. Predvčerajšnjim pa je prvič prišlo do neposrednega spopada iranskih in kuvajtskih enot.
O kritičnem položaju Italijanov
LJUBLJANA — V sredo se je sestala parlamentarna komisija za narodne manjšine v Sloveniji. Največ so govorili o gradivu o delovanju »interesnih skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti«, ki delujejo na narodno mešanem ozemlju.
Na komisiji so izrazili nezadovoljstvo zaradi premajhne pozornosti nekaterih italijanskih medijev do problemov italijanske narodne skupnosti, ki so se izrazili na problemskih okroglih mizah. Kritike je bila deležna tudi koprska televizija, ki da je začela oddajati preveč športa, tudi na račun prikrajšanja italijanske skupnosti za nekatere zanjo bolj zanimive programe. Komisija se je zavzela še za to, da bi ugodne kredite, ki jih bo Jugoslavija dobila od Italije, uporabili deloma na narodno mešanem ozemlju, kjer živijo Italijani, s čimer bi izboljšali položaj njihove narodne skupnosti, ki je zaradi splošno restriktivnih gospodarskih ukrepov zvezne vlade kritičen.
V okviru zvezne konference SZDL razprava o ustavnih amandmajih
BEOGRAD — V sredo je zvezna konferenca Socialistične zveze Jugoslavije razpravljala o spreminjanju državne ustave. To je bil še en spopad skoraj povsem nasprotujočih si pogledov tako na to, kakšna naj bo prihodnja ureditev države, kot tudi na to, kako do nje priti. Beograjski dopisnik ljubljanskega Dela je poročilo s seje začel s prispodobo: »Vremenska napoved ustavnih sprememb bi se lahko glasila: oblačno z občasnim grmenjem, padavin še ne bo, utegne pa priti do nove ohladitve.«
Jugoslovanska ustavna reforma se je začela s predlogom predsedstva države, kaj bi bilo v ustavi potrebno spremeniti. V tem predlogu piše, naj se temelji države ne spreminjajo. Eden temeljev jugoslovanske države je, da je zveza enakopravnih narodov. Razprava prav o tem pa že prevladuje ustavno reformo. Dosti je glasov, po katerih je Jugoslavija v krizi prav zato, ker da imajo uradniki v Beogradu premalo pristojnosti. Med predlogi ustavnih amandmajev so zato tudi taki, ki
predvidevajo ponovno majorizacijo odnosov v državi, kar pa bi nujno udarilo prav majhne narode. Tako ni naključje, da se prav v Sloveniji nekaterih predlogov bojijo in jim ostro nasprotujejo.
V sredo so po Slovencih udarili predvsem Bosanci, češ da predsednik slovenske socialistične zveze, Jože Smole, postavlja ultimate, ki da so nesprejemljivi. Smole pa je zadevo postavil tako: »S tendencami, ki gredo v smer unitarizma, ki zmanjšujejo pravice narodov, kot so zahteve, da bi ukinili konsenz na ravni federacije, s temi stvarmi se v Sloveniji ne strinjamo. Kot je znano, morajo amandmaje potrditi skupščine vseh republik in pokrajin in torej je to tudi suverena pravica slovenskega naroda. Tovariš Miloševič je dejal, če ga parafraziram, da bo v Srbiji o ustavnih amandmajih odločal srbski narod. Strinjam se s tem, a hkrati mislim, da lahko rečem, da bo o ustavnih amandmajih v Sloveniji odločal slovenski narod.«
D. V.
APRIL 88
Certificati di Credito del Tesoro - petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavo-	• Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu
da Hanca ddtalia ali pri drugih bankah po	BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta
emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli znaša 0,30 točke.
provizije.	• V primeru, da se preseže znesek podpisa-
nih efektov bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša • CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z
5,80% bruto, zapade 1.10. 1988.	lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 6. aprila
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
99,25% s iet 12,15%	10,60%
Pogovori med SFRJ in Denarnim skladom
BEOGRAD — Delegati zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije so v razpravi o gospodarskih gibanjih na začetku leta - s poudarkom na rasti cen - ocenili, da niso v skladu s cilji gospodarske politike in programa ukrepov za znižanje inflacije. Odstopanja so zelo velika, zaradi česar so opozorili, da je potrebno okrepiti odgovornost. Uvodno besedo je imel podpredsednik ZIS Janez Zemljarič.
Ko je govoril o rasti cen, je Zemljarič poudaril, da gre za posledico nedoslednega uresničevanja sprejetih odločitev in ne za korekcije cen, ki jih je izvršil zvezni izvršni svet. Opozoril je, da so bili številni proizvajalci in prodajalci gluhi za ukrepe, saj so povišali cene nad dovoljeno ravnijo. Tudi cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti republik, pokrajin in občin, so mnogo višje od predvidenega.
Jugoslovanska delegacija in misija Mednarodnega sklada sta v Beogradu pripravili predlog sporazuma o enoletnem stand-by aranžmaju o koriščenju sredstev sklada. Ta sporazum naj bi predstavljal osnovo za reorganizacijo jugoslovanskega dolga tujini, je med drugim dejal Janez Zemljarič.
Misija MMF je sprejela, da vse tri faze pogajanj slonijo na temelju ciljev in nalog, potrjenih v programu ukrepov za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva iz leta 1987 kot tudi resolucijo o ekonomskem razvoju v letošnjem letu. Pripravljeni sporazum je zasnovan na načrtu postopka oživljanja proizvodnje, toda istočasno tudi okrepljene kontrole domačega povpraševanja.
Sporazum, ki naj bi ga Jugoslavija sklenila z MMF, bi omogočil refinanciranje prispelih obveznosti do poslovnih bank v letošnjem letu kot tudi v daljšem obdobju. Predstavljal naj bi tudi temelj za refinanciranje obveznosti napram vladam, članicam pariškega kluba za leto 1988, kot tudi možnost za kasnejše večletno refinanciranje te vrste jugoslovanskih obveznosti.
Kot je med drugim še dejal Janez Zemljarič, bi lahko na osnovi sprejetega sporazuma hitreje koristili nova sredstva MMF.
Potrebno pa bi bilo razbremeniti gospodarstvo in zagotoviti pogoje, da bi bila rast osebnih dohodkov povezana z realno rastjo dohodka, (rg)
Za vse v krizo vpletene strani sprejemljiva rešitev
Po umiku sovjetskih vojaških enot zagotoviti Afganistanu neuvrščenost
Kaj bo z Afganistanom? Še nikoli, odkar ga je zasedla sovjetska vojska, niso tako pogosto govorili o tej državi. Uradno je bilo sporočeno, da sta to vprašanje obravnavala tudi Reagan in Gorbačov v New Yorku; to je očitno eno od vprašanj, ki so ključnega pomena tudi v razčiščevanju odnosov med dvema velesilama.
Pred dnevi so potrdili datum odhoda sovjetske vojske, še zmeraj pa ni jasno, kako si bodo Afganistanci po njenem odhodu uredili notranje razmere. Marsikje ne izključujejo možnosti, da se bo pri reševanju afganistanskega vprašanja oblikovala inačica, ki je konec koncev najbolj naravna,-namreč, da bo z odhodom sovjetske vojske potrjena ne le suverenost Afganistana, pač pa tudi njegova pripadnost gibanju neuvrščenih.
Obveščeni pravijo, da sta te dni tudi Reagan in Sevardnadze na pogovorih v Washingtonu bržčas naklonjeno razmišljala o taki rešitvi. V gibanje neuvrščenih je Afganistan spadal, še prej ko ga je zasedla sovjetska vojska. Resna ugibanja okrog njegove ponovne pridružitve gibanju izhajajo navsezadnje iz računice, da Sovjetska zveza v nobenem primeru ne bi mogla pustiti v Afganistanu izrazitega protisovjetskega režima,- to zlasti ne bi ustrezalo tistim, ki jim gre za stvarno samostojnost te države 'in za resnično neodvisen razvoj Afganistana.
Potrebna bo torej sprememba, pripadnost neuvrščenosti pa bi kajpak bila najbolj logična,- podčrtati velja, da Gorbačov tudi v svojih novejših izjavah o Afganistanu vse bolj jasno razlaga, da umika sovjetske vojske ne pogojuje s tem, da bi v Kabulu ostala čvrsta prosovjetska vlada, kot je sedanja.
Danes je dokazano, da so še sovjetski državniki, neglede na še
zmeraj obstoječe različice med njimi, prepričali, da z vojsko afganistanskega problema ne bi rešili nikoli. Ne gre primerjati Afganistana z nekdanjim Vietnamom, pri katerem so Američani pustili takorekoč kožo in perje, toda določene afinitete brezdvoma obstajajo. Po podatkih, ki so na razpolago, znaša število sovjetskih vojakov skupaj z vojaki prosovjet-skih afganistanskih enot okrog 120 tisoč; število gverilcev pa ga je preseglo, saj dosega že blizu 140 tisoč mož.
Skratka, računica ni pretirano zapletena. Sovjetska zveza, če bi želela ostati v Afganistanu, bi morala nenehoma povečevati obseg svoje vojaške prisotnosti, vendar bi se po drugi strani širila tudi gverila, ki jo oskrbujejo iz Pakistana; zadaj so kajpak Američani. Torej, sod brez dna.
Sovjetska zveza je po objavi o odhodu že storila določene korake, da bi omilila težo svoje navzočnosti. Politika tako imenovane narodne sprave je že rodila nekaj rezultatov; vlada v Kabulu je pripravila in ponudila program, ki je kar se da širok. Afganistanci danes predlagajo koalicijsko vlado, večstrankarski sistem, skrajšanje vojaškega roka na 12 mesecev,- pa še stimulacijo zasebnega sektorja v afganistanskem gospodarstvu, možnost, da tisti, ki so odšli med gverilce ali v begunstvo, spet zasedejo svoja delovna mesta, naposled pa vlada v Kabulu dopušča tudi obravnavo predloga, da bi islamsko vero morebiti proglasili za državno vero.
Ponudba je brezdvoma mikavna; tudi vse kaže, da Sovjeti, ki imajo že nekaj grenkih mednarodnih izkušenj te vrste za seboj, ne nameravajo teh obljub na lepem prezreti. Bržčas se je v del Afganistana, ki ga nadzoruje sov-
jetska vojska, vrnilo že okrog 70 tisoč beguncev, pa tudi blizu 20 tisoč gverilcev. Prav tako poročajo, da na volitvah, ki so jih imeli v 14 od 28 pokrajin, so bili izvoljeni tudi mnogi bivši gverilci.
Sovjetska vojska potemtakem počasi že odstopa krmilo domačim dejavnikom. Pomembno je, da razmišljanja o bližnji afganistanski neuvrščenosti niso samo med tistimi, ki grajajo sovjetsko prisotnost, marveč v samem Afganistanu. V nekaterih novejših razglasih krajevnih oblasti je kar prozorno zaslediti naklonjenost neuvrščenosti. Pravijo, da se tudi bivši afganistanski kralj Zahir Šah, ki je še zmeraj v tujini, pripravlja na vrnitev v domovino, kjer pa nemara ne želi imeti kakih posebnih funkcij.
Dokazi, da so med afganistanskimi planinami, pa tudi drugod, stvarno premiki, so zmeraj bolj otipljivi. Vojskujoči se strani sta se spet dogovorili za izmenjavo ujetnikov. Sovjetska vlada bo umaknila svojo vojsko iz Afganistana, saj jo to med drugim stane okrog 8 milijard dolarjev letno. Želi pa seveda oditi v kolikor toliko »ugodnih« okoliščinah, kar še zlasti ne izključuje uvedbe neuvrščene variante.
Tudi v sosednem Pakistanu niso redki namigi o ponovni neuvrščenosti Afganistana. Izjave nekaterih pakistanskih predstavnikov v Islamabadu so nedvoumne, čeprav so še neuradne. Takšna opredelitev spet neodvisnega Afganistana bi zategadelj, že ob sili razmer, ustrezala samemu Afganistanu, okoliščinam, morala pa bi jo sprejeti tudi logika velesil. Značilno je, da so se nedavno v Kabulu odločili tudi za to, da so naziv »Demokratična republika Afganistan« že preprosto nadomestili z »Republiko Afganistan«.
MIRO KOCJAN
Museveni napoveduje neizprosen boj
Ugandsko vlado ogroža »vojska svetega duha«
NAIROBI — Današnji »Kenya Times«, glasilo vladajoče Kenijske afriške narodne unije (KANU), poroča, da so iz zapora na severu Kenije izpustili samozvano prerokinjo in voditeljico uničenega ugandskega gverilskega Gibanja svetega duha Aliče Lakwena. Zaprli so jo okrog božiča in jo obsodili na štiri mesece zapora, ker je skupaj s sedmimi privrženci ilegalno prestopila kenijsko mejo.
Takratni minister za notranjo varnost Justus Ole Tipis je dejal, da jo bodo po prestani zaporni kazni poslali nazaj v Ugando, sedaj pa menijo da bo pri tukajšnji komisiji OZN za begunce zaprosila za begunski status, kot je pred dnevi storilo nekaj več kot sto pripadnikov Gibanja svetega duha, ki so se prav tako zatekli v Kenijo, bežeč pred enotami vladne vojske. Po drugi strani s severa Ugande poročajo, da tam že nekaj časa deluje Gibanje svetega duha II., ki naj bi ga bil po prvotnih navedbah vodil oče Aliče Lakwe-na, nato pa naj bi vodstvo gverile prevzel neki njen sorodnik. Znano je, da je Aliče Lakvvena pred dobrim letom na severu Ugande pod pretvezo, da je božja odposlanka in da ima nadnaravno moč, pritegnila v samomorilski boj proti vladni nacionalni odporniški vojski (NRA) vsaj 5.000 privržencev, nekateri pa navajajo celo številko 9.000.
V neenakopravnih spopadih z dobro oboroženimi pripadniki NRA, ki so bili bolj podobni pokolom, je padla večina privržencev Gibanja svetega duha. V boj proti vladni vojski so namreč šli oboroženi le z nekaj puškami. Drugače so bili »oboroženi« s palicami
in kamenjem, po telesu pa premazani z zvarki, ki naj bi jih varovali pred nasprotnikovimi kroglami. Mešanica praznoverja, verskega fanatizma in nevednosti je zahtevala na tisoče žrtev, kljub temu pa je vladna vojska potrebovala eno leto, preden je dokončno uničila Gibanje svetega duha bivše prostitutke in kasnejše spreobrnjenke.
Ni znano, ali tako imenovano Gibanje svetega duha II. temelji na istih osnovah kot gibanje Aliče Lakwena. Prav tako ni znano število pripadnikov obnovljenega gibanja. Dokaj verjetno je, da Gibanje svetega duha II. ne pomeni resnejše nevarnosti za
vladno vojsko, najbrž pa priča o tem, da na severu in vzhodu Ugande še precej časa ne bo miru. Na tem področju nasprotujejo vladavini predsednika Yowerija Musevenija tudi druge gverilske frakcije. Zanimivo je, da so pred nekaj dnevi v tukajšnjem tisku poročali o spravi med vladno vojsko in gverilskim ugandskim ljudskim demokratskim gibanjem (UPDM), ki naj bi ga vodil bivši Obotejev premier Otema Alimadi.
Po tem sporazumu naj bi od 2.000 dp 4.000 gverilcev UPDM postopoma vključili v nacionalno odporniško vojsko po sklenitvi premirja. O sporazumu sta se pogovarjala komandant NRA general Šalim Saleh (Museveni-jev mlajši brat)Jn eden od komandantov gverilcev. Nekaj dni kasneje je poveljnik te gverilske frakcije Justin Odong zanikal, da bi prišlo do kakršnihkoli pogovorov ali sporazuma med gverilci in vladno vojsko ter da se boj proti Musevenijevemu režimu nadaljuje. Zdi se, da so razmere na severu in vzhodu Ugande dokaj negotove, podobna zmeda pa vlada med gverilskimi frakcijami, ki se bojujejo proti Musevenijevi vladavini, saj jim nikakor ne uspe strniti vrst. Iz Londona so že nekajkrat prišla poročila o ustanovitvi ugandske vlade v tujini, enkrat je bilo celo objavljeno, da vodi vlado Obotejev obrambni minister Peter Otai, drugič spet, da jo vodi bivši Obotejev premier Otema Alimadi. Bolj ali manj gotovo je le, da je doslej kakšnih ducat gverilskih frakcij in političnih skupin izjavilo, da se bojujejo proti vladi v Kampali. Skupno jim je samo to, da hočejo zrušiti sedanji režim in doseči narodne enotnosti v Ugandi.
Predsednik Museveni je te dni dejal, da ne bodo podaljšali roka za amnestijo gverilcev, ki se je začel junija lani, izteče pa se danes. Tudi poročila o številu gverilcev, ki so doslej odložili orožje, si nasprotujejo, po nekaterih naj bi se bilo vdalo okrog deset tisoč gverilcev, po drugih pa precej manj. Museveni je zatrdil, da bodo vse gverilske frakcije, ki ne bodo odložile orožja, uničili z vojaško silo. Z njimi se ne nameravajo pogajati.
AVGUST PUDGAR
V Pandžabu se nasilje še stopnjuje
NEW DELHI - Mirovni načrt Rad-živa Gandhija je v Pandžabu naletel na gluha ušesa. Še več, v zadnjih urah se teroristične akcije Sikhov še stopnjujejo, da se daljša seznam nedolžnih žrtev med Hindujci. Zvezna vlada je navsezadnje jasno povedala, da ne bo omilila svoje politike do skrajnežev, je Pa pripravljena pogovarjati se s komerkoli, če pristaja na indijsko ustavo.
Tako pandžabske kot osrednje oblasti navajajo, da je Radživ Gandhi že pred dvema mesecema pripravil načrt za pomiritev, a nihče ne ve njegove vsebine. Znand je le, da je nedavna osvoboditev petih sikhovskih svečenikov del tega tajnega načrta. Po vsem sodeč pa osvoboditev ni obrodila zabeljenih sadov. Peterici ni uspelo prepričati skrajnežev, naj prenehajo s terorjem in nasilnimi akcijami. V zadnjih urah so varnostne sile zaplenile večje število avtomatskih pušk AK-47 (kalašnikov) in protitankovskih raket z ročnimi raketometalci. Ta podatek zgovorno dokazuje, da bodo Sikhi nadaljevali svoj boj za ustanovitev svobodnega Kalistana.
Trenutno so pandžabski teroristi usmerili vse svoje napore v ustrahovanje nindujskega prebivalstva. Cilj tega terorja je skrajno preprost: z izselitvijo Hindujcev bi zagotovili »etnično čistost v Kalistanu«. Pri teh naporih so Um povsem posredno priskočili na pomoč hindujski skrajneži, ki že napovedujejo maščevanje. Kot prvo bodo Hindujci bojkotirali vse sikhovske interese širom indijske federacije in jih mko prisilili, da se vrnejo v Pandžab. ka pobuda pa je neuresničljiva, saj so mkhi s svojo delavnostjo postali nezamenljivi za indijsko gospodarstvo.
Zvezni vladi ne preostane drugega, k°t da seže po drastičnih ukrepih. Parlament jo je že pooblastil, da lahko v Vsakem trenutku proglasi v Pandžabu izredno stanje. Indijski politiki pa ob tem pripominjajo, da bi to morala biti Poslednja pobuda.
V Nevv Delhiju so seveda že dobili ^dežurnega krivca« za napetost v andžabu. To je po njihovem Pakis-an, ki naj bi ščuval Sikhe proti osred-upm oblastem. Nihče pa ne pomisli, a so korenine današnjega nasilja v andžabu globje, da indijski demokra-mji ni uspelo rešiti verskih, etničnih n nacionalnih vprašanj indijske podceline. Politiki raje iščejo tujega krivca, kot da bi samokritično priznali svoje napake.
APRIL 88
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, za dveletne obveznice in 11% za štiriletne, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Nove obveznice so dveletne ali štiriletne in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 6. aprila
Emisijska cena
99,25% 98,—%
Rok
2 leti 4 leta
Efektivni letni donos bruto	neto
11,23%
11,98%
9,79%
10,45%
BTP
Obširna razprava o političnem položaju na zadnji seji v Trstu
SKGZ za izvolitev čimvečjega števila Slovencev
TRST — Izvršni odbor SKGZ je na seji 28. marca obširno razpravljal o političnem položaju s posebnim ozirom na dogajanje v zvezi z zaščitnim zakonom in na predvolilno obdobje, sredi katerega se že nahaja dežela Furlanija-Julijska krajina.
Razpravo je označila negativna ocena dogodkov v zadnjih mesecih, ki so v državi potekali na ravni politične nestabilnosti, kar je potisnilo daleč v ozadje reševanje številnih nujnih problemov in delno onemogočilo tudi delo parlamenta samega. Šibka Gorieva vlada je bila v iskanju ravnovesja med partnerji koalicije neprestano prisiljena ukvarjati se sama s seboj in skrbeti v glavnem za lastno preživetje, kar dokazuje že dejstvo, da je morala ob vsakem pomembnem vprašanju terjati zaupnico od parlamenta. Po dveh zasilno rešenih krizah je bila prisiljena odstopiti, ne da bi se uspela resneje lotiti pomembnejših vozlov, ki bremenijo državo in bi njihovo reševanje omogočila le trajnejša in večja politična stabilnost. Parlament je bil dolge mesece dejansko zaustavljen na razpravi o finančnem zakonu, kar bistveno otežuje možnosti, da bi prišlo na dnevni red katerokoli drugo vprašanje, pa čeprav še tako zrelo in pomembno za demokratični razvoj italijanske republike. Zastoj hudo prizadeva tudi slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki je v postopku zaščitnega zakona upravičeno pričakovala hitrejši razplet glede na to, da je v pretekli mandatni dobi parlamenta vendarle doživel korake naprej. Kot večje jamstvo, da bo do tega koraka prišlo, mora vlada, ki se sedaj sestavlja, vključiti to obveznost v svoj program.
V zadnjih mesecih se je naša skupnost dejansko znašla pod težkim pritiskom, ki je prišel v številnih primerih do izraza zlasti na področju rabe slovenščine v javnosti. Vsi ti dogodki, o katerih je slovenska javnost dobro obveščena, so v ostrem nasprotju z izrazi dobre volje, ki so bili v istem obdobju izraženi s strani pomembnih krajevnih politikov, s predsednikom dežele Biasuttijem na čelu. Prav tako je težko razumeti, da se na področju manjšinskih pravic v praksi delajo koraki nazaj v času, ko sta se predsednika jugoslovanske in
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič
italijanske vlade vendarle sporazumela za višjo raven sodelovanja, kar vključuje tudi reševanje odprtih manjšinskih vprašanj. Dejansko je namreč že z obstoječo zakonodajo mogoče premostiti številne očitne zagate in diskriminacije slovenskih ustanov, ki dajejo kulturnemu in gospodarskemu razvoju v deželi konkreten vsakodnevni prispevek.
V tej perspektivi naj si stranke prevzamejo svoje odgovornosti, ko se dežela Furlanija-Julijska krajina nahaja pred novo volilno preizkušnjo. Mnogo je znakov, ki dajejo slutiti, da bo ta volilna kampanja ostrejša kot v preteklosti. O volilnih programih in ciljih bo v naslednjih mesecih še mnogo razprave, toda nekaj osnovnih ugotovitev in principov, ki se tičejo Slovencev, je mogoče postaviti že sedaj, ko so v teku kandidature in se nakazujejo obrisi stališč, ki bodo dala tem volitvam ton in usmeritev.
Predvsem gre izraziti željo, da bi se na volitvah okrepile tiste sile, ki se v načelih in praksi zavzemajo za sodobno, odprto, mednarodno vlogo naše dežele, da bo mogoče udejaniti prevečkrat samo verbalne izraze o gospodarskem in vsakršnem sodelo-
vanju ob odprti meji in v prostoru Alpe Jadran. Od rezultata volitev bo tudi odvisno, ali bo mogoče pospešiti priznanje in vlogo naše skupnosti v tem prostoru kot aktivnega dejavnika političnega, kulturnega, gospodarskega, športnega in drugega sodelovanja, sotvorca vzdušja miru in sožitja, ki naj ima ob enakih dolžnostih tudi enake narodnostne pravice z večinskim narodom.
Gre podčrtati pomen našega skupnega prizadevanja, da oslabimo tiste sile, ki še vedno kalijo ozračje miru in sodelovanja ob tej meji in jim gre težka krivda za gospodarsko nazadovanje, za zaprtost v vsakem pogledu in še posebno za nacionalistično nestrpnost do naše narodnostne skupnosti.
Ne gre za črno-belo ločevanje na slabe na eni in na dobre na drugi strani. Toda pretekle volitve so pokazale, kako je mogoče spremeniti narodnostno vprašanje v umazano igro, ki ne izbira sredstev, da se bo volilni račun le iztekel, navsezadnje v zlo in trajne posledice za vse, za Slovence in Italijane.
Druga pomembna postavka so za našo narodnostno skupnost slovenski izvoljeni predstavniki. V izvoljenih svetih dežele, goriške in tržaške pokrajine, tržaške občine in rajonov, kjer bodo letos volitve, so bili na zadnjih, kakor tudi na prejšnjih volitvah na listah KPI, SSk in PSI izvoljeni Slovenci. Njihovo število ni zadovoljivo, poleg tega zbuja skrb že dejstvo, da so nekateri slovenski kandidati bili izvoljeni z ostanki, drugi pa s pičlim številom preferenčnih glasov, zato je potrebno, da vsedržavni stranki vključita v svoje liste večje število slovenskih kandidatov in jih močno podpreta.
Zato da pride do izvolitve večjega števila Slovencev, oziroma da ostane vsaj pri sedanjem številu, ne sme priti do razpršitve glasov, kar pomeni, da se ne pojavijo druge liste, ki bi sicer zagovarjale pravice Slovencev, a bi njihova prizadevnost na volitvah v pomembnejše svete imela za Slovence negativne posledice. Ker ni pričakovati, da bi na novo ustanovljene liste uspele izvoliti svoje slovenske kandidate, bi glasovi za te liste bili izgubljeni in, kar je še huje, take liste bi črpale slovenske
glasove listam tradicionalnih strank, kar bi imelo za posledico, da bi Slovenci lahko izgubili svoje zastopnike v pomembnejših svetih.
Izvršni odbor SKGZ je v razpravi ocenil, da junijske volitve, kljub vsemu ne smejo povzročiti premora v prizadevanjih za rešitev vprašanja zaščitnega zakona in da je zato potrebna trajna in enotna mobilizacija vseh Slovencev, da se parlamentarni postopek pospeši in da se z akcijo enotne delegacije izvaja konstanten pritisk na vseh pristojnih, političnih in upravnih forumih za uporabo sredstev, ki jih slovenski narodnostni skupnosti namenja finančni zakon. Slovensko vprašanje je namreč eminenten inštitucionalni problem zato nikakor ne more biti sprejemljivo, da je njegovo reševanje podvrženo trenutnim političnim razmeram ali celo volilnim računom.
Pripombe k oddaji »Drugi Trst«
TRST — Izvršni odbor SKGZ je na zadnji seji razpravljal tudi o oddaji »Drugi Trst«, ki jo prenaša v sredo Radio Opčine. Zasebna radijska postaja je nastala na osnovi entuziazma predvsem mladih ljudi in je zato splošno zanimiva in privlačna. Tudi v oddajah v sredo »Drugi Trst« so bile objavljene nekatere zanimive informacije, toda zlasti v zadnjem času, oba voditelja oddaje v slovenščini in italijanščini, z grobo polemičnostjo in skrajno radikalnostjo prehajata na nekulturno raven žalitev in osebnih napadov.
Tarča so vidne osebnosti SKGZ in ustanove in še zlasti Primorski dnevnik. Z izsiljevanji in obrekovanji se skuša ošibiti osnovna vloga dnevnika kot povezovalca in glasnika celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na tak način se med Slovence v Italiji ponovno vnašajo nepotrebne zdrahe, spori in razdvajanja. Znižuje se kulturna raven razprave in odnosov znotraj slovenske narodnostne skupnosti in obnavlja staro že zdavnaj preživelo kregarjenje, kar slovenski narodnostni skupnosti samo škoduje, tudi zato, ker odvrača in zaostruje odnose z italijansko javnostjo.
Na nedavnem srečanju v Gorici
Deželni tajništvi SSk in KD o nerešenih problemih manjšine
GORICA — Zastopstvi deželnih tajništev Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije sta se srečali v Gorici, da bi razpravljali o nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o delu deželne večine v zadnjem obdobju te deželne zakonodajne dobe.
Delegaciji sta pod vodstvom deželnega tajnika KD Bruna Longa in deželnega tajnika SSk Iva Jevnikarja ocenili sodelovanje med strankama na deželni ravni in v pokrajinskem merilu. Potrdili sta nasprotovanje takim preosnovam deželnega volilnega zakona, ki bi dejansko prizadele samostojno politično zastopstvo slovenske manjšine.
Slovenska skupnost je prikazala načela in novosti zakonskega predloga SSk o globalni zaščiti, ki so ga v senatu predstavili manjšinski parlamentarci. Kraščanska demokracija je potrdila zavzetost za odobritev zakonskih določil, pri čemer je poudarila veljavnost svojih predlogov in se zavzela za vladno pobudo. Obe stranki vsekakor podpirata poskus predsednika deželnega odbora Biasuttija, da bi piršlo do zbližanja stališč med deželnimi političnimi silami.
Ob koncu sta predstavništvi SSk in KD razpravljali o možnosti za uporabo sredstev, ki jih državni finančni zakon namenja za potrebe slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Važen doprinos turizmu: Soča privablja številne športne ribiče
Skupina 88 o italijanski manjšini v Jugoslaviji
KOPER — V prostorih koprske Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci so minulo soboto ustanovili »Debatno skupino 88«. Gre za pobudo večine tistih, ki so že decembra z znanim »apelom javnosti« in javno tribuno o italijanski narodnosti v Jugoslaviji vzpodbudili živahnejšo razpravo o položaju in življenju pripadnikov te narodnosti v Jugoslaviji. Poglavitni cilj Skupine 88, kot ji zdaj že pravijo na kratko, je zavzemanje za poglabljanje podruž-bljanja vprašanj narodnosti in učinkovitejšo delo v tukajšnjih Skupnostih Italijanov.
Skupino 88 naj bi institucij onalizira-li znotraj Unije Italijanov Istre in Reke, imela pa naj bi podoben položaj kot literarni ali pesniški krožek. Ustanovitve te skupine so se udeležili predstavniki skoraj vseh istrskih in reških Skupnosti Italijanov, ki so se zavzeli za dejansko demokratizacijo in odprto razpravo znotraj narodnosti, tako kot so jo načeli že na javni tribuni v mesecu januarju.
Poudarili so tudi, da nočejo biti nikakršna alternativa Uniji Italijanov, temveč da želijo delovati povsem v skladu s statutom in programom Unije. Skladno s svojo medregijsko ih evropsko usmerjenostjo pa so vladam Slovenije in Hrvaške predlagali, da začneta postopek za ustanovitev komisije za narodnosti, ki bi delovala v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Na ustanovni skupščini Skupine 88 so tudi opozorili na pritisk, ki so ga deležni novinarji dnevnika La voce del Popolo z Reke in dodali, da velik del prebivalstva z območij, kjer živi narodnost, še ni primerno informirana o problematiki narodnosti.
Ker so na ustanovni skupščini prisostvovali tudi predstavniki levičarsko usmerjenega krožka Istria iz Sesljana in zastopniki »zelenih« iz Trsta, so leti povedali, da so naslovili apel italijanski vladi, vladi Furlanije-Julijske krajine in drugim kulturnim in političnim organizacijam, da bi v duhu sodelovanja in prijateljstva med dvema državama pomagali Skupnosti Italijanov v Jugoslaviji s pomočjo poglabljanj gospodarskih, kulturnih in drugih stikov.	BORIS ŠULIGOJ
Kriv je Gorbačov...
SEŽANA — Na seji izvršnega sveta SO Sežana bi morali obravnavati program sanacije Iskrine delovne organizacije Elektroakustika Sežana. Problemi v tej delovni organizaciji so pogosto »na tapeti« občinskega izvršnega sveta, pa tudi občinske skupščine, saj se kolektiv že leta ne more izvleči iz težav, vedno se pojavljajo nove okoliščine, ki tako ali drugače preprečujejo uresničitev načrtov te tovarne. Kako iz zadnje krize, naj bi danes predstavili predstavniki Iskre članom občinskega izvršnega sveta. Pa se to ni zgodilo, ker program sanacije in gospodarski načrt za letos še nista v celoti pripravljena in usklajena na ravni sozda Iskra. Dokler pa program ne bo sprejet v sozdu, toliko časa ne more biti obravnavan v občini. V začetku tega meseca smo na seji izvršnega sveta slišali, da je praktično vse pripravljeno za obravnavo, pa v sozdu ne morejo obravnavati programa, ker so preveč zaposleni s prihodom Gorbačova, danes pa smo slišali, da se še niso uspeli uskladiti na ravni sozda tudi zato, ker je bil na obisku v Iskri Gorbačov. Pa ga imamo, krivca...
DUŠAN GRČA
KOBARID — Soča in njeni pritoki že od nekdaj privabljajo številne športne ribiče na športni ribolov v gornje Posočje. Tudi v nastopajoči ribolovni sezoni, ki se pričenja danes 1. aprila, pričakujejo obilo gostov, ribičev, tako domačih kot tujih. Računajo na velik obisk iz sosednje Furlanije-Julijske krajine in iz drugih delov Italije, pa tudi Avstrije in celo Francije. Ribiči ribiške družine Tolmin, ki šteje skupaj z mladinci že okrog 800 članov, so se na sezono dobro pripravili. Na 88 hektarjev površin Soče, Bače, Idrijce in drugih pritokov, so v mesecu marcu vložili več tisoč kosov melskih postrvi, največ iz ribogojnice Zavoda za ribištvo Kobarid, pa tudi drugih ribogojnic. Družili pa so tudi več deset tisoč mladic za zarod. Obenem so s prostovoljnim delom očistili bregove teh rek za lažji dostop ribičem. Pričakujejo, da bo na prvi dan sezone na ribolovu kar polovica vseh članov in precej gostov, ker začetek sezone sovpada z velikonočnimi praz-
Alojz Cargonja v Senožečah in Sežani
SEŽANA — Delovna organizacija Cimos Senožeče in Mala galerija Sežana sta v goste povabila kiparja Alojza Čargonja iz Buzeta. Kipar se bo z istrskimi portreti, narejenimi iz lesa in kamna, predstavil najprej v Senožečah. Otvoritev razstave bo v četrtek, 31. marca v avli Cimosa Senožeče.
Skulpture Alojza Čargonje, ki dela kot vodja splošnega kadrovskega sektorja v Cimosu Buzet, bodo do konca aprila na ogled v prostorih sežanske Male galerije. V Sežani pa bodo razstavo odprli 7. aprila ob 19. uri. Na otvoritvi bo sodelovala tudi kulturna skupina Klapa KUD Roč iz Buzeta in pesnik Vlado Peruič.
O tej priložnosti so organizatorji izdali 200 izvodov kataloga, v katerem Vanda Ekl predstavlja kiparjevo delo, ki je kreativno povezano s portreti istrskih ljudi.	-oks-
niki. Čeprav sam ulov rib, ki je znašal lansko leto nekaj nad 6 tisoč kilogramov, ne predstavlja velike gospodarske koristi, pa ima pri tem pomembno vlogo za turizem v gornjem Posočju. V lanskem letu je znašal direktni inkaso od dovolilnic nekaj nad 54 milijonov deviznih dinarjev, veliko več pa je navrgel gostinstvu za stacioniranje gostov v hotelih. Žal tudi letos ostaja najlepši del Soče in cela Koritnica izven ribolova ribiške družine Tolmin torej še vedno v upravljanju Zavoda za ribištvo iz Ljubljane, ki naj bi v tem delu vršil raziskovalno delo. Pa ni tako, saj Soča od Bovca do izvira in celo Koritnico uporabljajo za komercialne namene. Ribiška družina Tolmin pa je pri zahtevi za vrnitev teh voda nemočna. Obstoja tudi nerešen problem onesnaževanja Koritnice s strani rabeljskega rudnika svinca v Italiji, čeprav je bilo na to temo že več dogovorov lokalnih oblasti z obeh strani meje o njeni čistoči. -o-
Namesto v četrtek
Od TS do BG in nazaj
Stanislav Renko
V teh zapisih je bilo večkrat poudarjeno, da ne bomo molčali na tradicionalne poskuse krivičnih obtožb, hujskanja in podtikanja. Zato ne moremo mimo presenetljive objave dveh člankov pod senzacionalističnim kričečim naslovom na prvi strani tržaškega italijanskega dnevnika v torek, prejšnjega tedna (22. marca): »Po Titu - transparentnost - APEL BEOGRADA ZA POLNO OSVETLITEV FOJB IN EKSODUSA«. Z veliko fotografijo »Vladimira Dedijerja, jugoslovanskega zgodovinarja, ki da je govoril o »fojbah« z naslovom dodatnega članka izpod peresa »hišnega« tržaškega časnikarja, znanega po svojih nacionalistično zašiljenih poročilih. Tokrat je zapisal v besedilu svojega »komentarja«, da je Dedijer objavil »pred štirimi leti v tretjem zvezku svoje knjige »Novi prispevki za življenjepis Josipa Broza Tita« programski citat o pokon-čevanju v fojbah...« Že dejstvo, da »komentator« tega citata ne navaja ne dobesedno ne med navednicami, je zadosten razlog za preverjanje resničnosti podatka. In res, vsakdo, kdor je temeljito prelistal Dedijerjevo 645 strani debelo knjigo (hrani jo tudi naša NŠK) velikega formata (24 x 17) pri najboljši volji ni mogel najti nikjer niti besede »fojba«, niti citata. Zakaj je torej dnevnik objavil to laž? Verjetno zato, da je »velikodušno« zaključil: »Trst bo znal sprejeti vsako popravljalno dejanje z vedrostjo...« itd., potem ko je ugotovil »La trasparenza della stampa ju-goslava«.
O pisanju beograjskega tednika Nin pa je pod omenjenim naslovom objavljen članek, verjetno izpod istega peresa, ki sicer citira stavek z besedo »fojba« in da se o njih »odkrito govori« ter omenja tudi istrske optante seveda na način, ki vleče vodo na svoj znani mlin. Tudi zato je bilo nujno preverjanje, s katerim ni bilo težko ugotoviti, da je beograjski ugledni tednik od 28. februarja t.l. objavil daljše poročilo z dvema fotografijama - Sama Pahorja in demonstrantov pred tržaškim tribunalom - s podpisom Goran Moraček nad naslovom: »Slovenci v Trstu - PRAVICA DO PRAVICE« in s podnaslovi: »Svojčas je Samo Pahor veljal za disidenta, ki citira Gandija« -»Lista za Trst« - »V senci kljukastega križa« in »Pahor zapušča Gandija?« - Goranov članek se konča s stavkom: »Slovenci v Trstu... vztrajno ponavljajo že štiri desetletja, da imajo pravico do pravice...« in vsebuje opis februarskih dogodkov, kar »II Piccolo« seveda zamolči in citira besede, da so »tudi Slovenci v Trstu zainteresirani, da se objavi resnica...«.
Le zakaj ni isti dnevnik poročal, da je o tem prof. Samo Pahor že pisal. Odgovor bo bralec našel, ko bo prebral, da je Samo Pahor v ljubljanskih »Naših razgledih« od 25. 12. 1987 zapisal:
»Če koga zanima resnično število oseb, katerih posmrtni ostanki ležijo v openski Bršlja-novici in v bazovskem Šohtu, lahko to ugotovi na povsem znanstven način. Obe jami naj odpre, ostanke naj potegne na dan in naj prešteje kosti in koščice... in če bi ugotovili, da so v Bršljanovci res samo ostanki v bitki za Opčine padlih nemških vojakov? V prah bi se sesula polovica argumentov za nacionalistično tezo o slovanski nevarnosti, o pobijanju Italijanov samo zato, ker so Italijani. In za seboj bi verjetno potegnilo še polovico preostalih argumentov, tudi če bi ti pustili Šoht nedotaknjen.«
Prav ta predlog je v bistvu prevzel Nin v Beogradu od kjer se je vrnil v Trst, izkoriščen v druge namene. Ta pot od Trsta v Beograd in nazaj je trajala torej od 7. januarja, kot smo te stavke ponatisnili na tem mestu - do 22. marca. Kajti pot od Ul. Montec-chi do Ul. Guido Reni gre očitno čez Beograd. Niti čez Ljubljano. -Čudne reči.
urarna
zlatarna
?3no
ZENITH — LONGINES — SEIKO
uresničite vaše ljubezenske sanje
Ul. Mazzini 49 — TRST
Včasih so bile poročne obleke samo bele; tudi bogate in kar se da razkošne so morale biti, da so se jih neveste, ženini in svatje zapomnili za vse življenje, da so si strine, tete in opravljive sorodnice »brusile jezike« zaradi njih in -da so se ubogi starši za njihov nakup zadolžili do vseh možnih mej.
Je danes še tako? Ponekod še vedno. V Ameriki na primer cenijo nevesto po tem, koliko je bilo svatov na poroki in koliko denarja je oče zapravil za poročno kosilo. Drugod so še vedno v navadi poroke,
cvetje in rastline
A. GERLI
TRST
Drevored XX. septembra 4 Tel. 796362
ki trajajo kar več dni, nevestina obleka in obleke njenih spremljevak pa morajo biti tako lepe in bogate kot obleke princes iz raznih pravljic.
Mi že živimo v svetu, kjer se je moda poročnih oblek močno spremenila. Res je, da so še vedno na prvem mestu bele in dolge obleke z vlečkami; res pa je tudi, da so se močno uveljavila tudi druga oblačila v barvah, ki so bile včasih strogo prepovedane - sinja, vijoličasta, rdeča, črna, itd. Takšne obleke so lahko tudi zelo lepe in učinkovite; razen tega pa imajo še to prednost, da jih lahko neveste s pridom oblačijo še vrsto let za druge priložnosti.
Pa spregovorimo o tradicionalnih belih poročnih oblekah. Včasih so jih delale domače šivilje, krasile pa so jih na roko delane vezenine. Takšno obleko si danes lahko privošči le malokatera. Predvsem je zelo malo šivilj, še manj pa takih, ki bi izgubile neštevilne noči za vezenje in krašenje poročnih oblek.
Zato pa so vse bolj v modi trgovine, ki prodajajo samo poročna oblačila. Tu si lahko bodoča nevesta izbere vse, kar ji srce poželi. Obleke so dolge, z bogatimi vlečkami, pajčolani, pa tudi dragocenimi okraski iz čipk in drugih vezenin, ki niso več ročno, temveč strojno - delo, vendar izjemno lepo.
nergmode
ZENSKA
OBLAČILA
34131 TRST Trg stare mitnice 16 (L.go Barriera Vecchia) Tel. 040/763721
Včasih so nevesto spremljale njene prijateljice, tudi te v zelo svečanih in lepih oblačilih. Danes tega skorajda ni več. Poroka poteka v bolj intimnem družinskem krogu; po slavnostnem kosilu se poročni par ponavadi odpravi takoj na poročno potovanje.
Mlade neveste si sicer še danes ■želijo lepe obleke za dan svoje poroke, vendar usklajujejo te svoje želje z današnjo stvarnostjo, s hitrim tempom življenja, pa še na praktičnost ne pozabijo. In vendar so vse neveste na poročni dan zelo mikavne, lepe...
VABILA
BOMBONIERE
DARILA
Drevored XX. septembra 23 TRST — Tel. 764042
La Rosa
poročne obleke
široka izbira oblačil za nevesto in ženina
bomboniere
vabila
ODPRTO OB
PONEDELJKIH POPOLDAN
RONKE - Ul Stagni 15 - Tel 0481/777575
poročne obleke italijanske in francoske mode
za povabljene goste nekaj elegantnega ob taki priložnosti
POROČNI SEZNAMI
Muratti 4 JI. Carducci 20
'lu/Jlcuh,
<&c5en6act>
hladilniki pralni stroji štedilniki Hi - Fi
mali elektrogospodinjski stroji
Kljub odobritvi proračuna tržaške Občine
Odkrita polemika med strankami koalicije, zlasti med KD in LpT
Medtem ko je nastal Odbor za zaščito območja T8
Rubbio skrbijo zamude v zvezi s sinhrotronom
Letošnji proračun tržaške Občine je bil odobren v torek (kot smo že na kratko poročali) s 34 glasovi večinske koalicije med Listo za Trst, Krščansko demokracijo, socialisti, socialdemokratom in republikancema, ki podpira Staffieri-jev odbor, medtem ko je proti predlogu računovodskega temeljnega dokumenta glasovala vsa uradna ali neuradna opozicija, od komunistov in Tržaškega gibanja do Mestne liste, misovcev, liberalca in predstavnika Slovenske skupnosti, kar je zneslo skupaj 18 nasprotnih glasov. Toda tudi ob tej priložnosti se je pokazalo, da je koalicija vse prej kot trdna in složna, in da tržaški občinski svet zaključuje svojo mandatno dobo že v močno vznemirjenem ozračju kampanje za junijske upravne volitve.
Že sama replika listarskega župana Staffierija pred glasovalnimi izjavami je namreč izzvenela ostro polemično do vseh, do opozicije, kateri je očital prejudicialno nasprotovanje delu odbora, kot tudi do tistih zaveznikov, zlasti demokristjanov, ki so mu med proračunsko razpravo naslovili bolj ali manj utemeljene kritike. Za vse odločitve, kot tudi za izdelavo samega proračuna, je poudaril Staffieri, »je odgovoren občinski odbor v celoti«, zato so »nesprejemljiva razločevanja a posteriori«, ki so jih izrazili nekateri zastopniki KD. S tem v zvezi so zatorej »neosnovane, neupravičene, nevzdržne in celo izmišljene« argumentacije, s katerimi so (demokristjani) skušali postavljati na zatožno klop del občinskega odbora, »kar izzveni kot provokacija za ostale stranke večine«.
Zelo ostre besede torej, še zlasti, ker so bile izrečene v takem kontekstu, kot je zaključek razprave o temeljnem upravno-političnem aktu občinske uprave. Toda tudi odgovor načelnika svetovalske skupine KD Richettija v glasovalni izjavi ni bil nič manj oster. Povsem je potrdil kritike glede protagonizma in nekolegialnosti v izvršnem organu Občine, proračun je označil kot »zgolj računovodski doku-
ment, brez vsakega programskega napora«, Staffierijevemu odboru je oporekel, da je pokazal »upravno krhkost«. Kljub temu pa bodo svetovalci KD glasovali za proračun, je napovedal Richetti, predvsem pa iz golega čuta odgovornosti in »v upanju, da bodo prihodnje volitve dale Trstu sposobno in odgovorno upravo«.
Še ostrejše so bile seveda kritike komunistov, za katere je glasovalno izjavo podal načelnik skupine Calabria. Ta je odločno zavrnil trditve župana, da izraža opozicija prejudicialno nasprotovanje, ker je utemeljeval nasproten glas KPI proračunu z njegovo puhlostjo in nestvarnostjo. Tako na primer v njem sploh zamolčujejo prisotnost in vlogo Slovencev, prezirajo najresnejše probleme mesta, od urbanistične ureditve, prometa in zaščite okolja do šolstva in skrbstvene politike. Odbor je dokazal popolno neučinkovitost, je zatrdil Calabria, kar je naravna posledica političnih razprtij med koalicijskimi strankami.
Zelo kritičen je bil tudi poseg svetovalca SSk Lokarja, ki je utemeljeval odločitev o izstopu iz občinskega odbora z nasprotnim stališčem (zlasti samega Staffierija) do odnosa s slovenskim delom prebivalstva. Trst nima bodočnosti brez sodelovanja s Slovenci, je poudaril Lokar, nekatere sile pa tega nočejo razumeti in s tem škodujejo tudi razvijanju mednarodne vloge mesta. Proračun je brez vsake programske podlage, predstavlja zgolj zbirko postavk, je dejal Lokar, ki je zato tudi napovedal nasproten glas Slovenske skupnosti. Glasovalne izjave so podali še zastopniki Tržaškega gibanja, Mestne liste, MSI, PRI, PSI, PLI in PSDI ter seveda LpT.
Zaradi pozne ure je nato skupščina odložila (na predlog KPI) razpravo in glasovanje o kar 73 resolucijah k proračunu, med katerimi se nekatere izrecno zavzemajo za pospešitev uzakonitve zaščite za slovensko narodnostno skupnost. Po vsej verjetnosti bodo posvetili resolucijam prihodnjo sejo občinskega sveta, bržkone še pred 12. aprilom.
V sredo se je v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padri-čah sestal upravni svet družbe Sin-crotrone Trieste. Kot je rečeno v uradnem tiskovnem obvestilu, je svet soglasno odobril poročilo, s katerim je predsednik prof. Carlo Rubbia orisal in hkrati ocenil doslej opravljeno delo v prizadevanjih za uresničitev sinhrotrona.
Rubbia je med drugim sporočil dokončno odločitev načrtovalcev, po kateri naj bi sinhrotron normalno deloval z energijo 1,5 GEV, povečali pa naj bi jo lahko do največ 2 GEV. Rubbia je poleg tega potrdil podatek, da bo izgradnja stroja predvidoma zahtevala kakih 150 milijard lir. S tem v zvezi je upravni svet z zadovoljstvom sprejel v vednost, da je deželni svet pred nedavnim odobril 30 milijard lir prispevkov za sinhrotron.
Na sredini seji pa je prišla do izraza tudi zaskrbljenost zaradi zamude, s katero bo tržaški občinski svet obravnaval podrobnostne načrte za urbanistično ureditev vseh površin, ki naj bi pripadale Centru za raziskave, in torej tudi za ureditev območja T8 pri Bazovici, na katerem naj bi stroj zrasel. Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu, bo zadevna razprava v občinskem svetu stekla 12. aprila, se pravi šest tednov kasneje, kot so načrtovalci prvotno predvidevali. Župan Staffieri se je vse-
kakor obvezal, da bodo podrobnostni načrti dokončno odobreni pred potekom mandata sedanje občinske uprave.
Upravni svet družbe Sincrotrone Trieste v svojem tiskovnem sporočilu poudarja, da bi vsaka nadaljnja zamuda ne samo povečala stroške za izdelavo stroja, ampak sploh postavila pod vprašaj celoten projekt. To tudi zato, ker bi sinhrotron izgubil pri konkurenčnosti na mednarodnih tržiščih,'saj je znano, da podobne stroje načrtujejo tudi drugod po svetu.
Medtem ko je upravni svet zasedal, pa je v sredo dopoldne ob vhodu v padriški Center za raziskave potekala demonstracija proti namestitvi sinhrotrona na območju T8. Demonstrirali so pripadniki novoustanovljenega Odbora za zaščito »bazovskega gozda«, ki so tudi delili letake. Kot smo že poročali, so Odbor pretekli torek ustanovili predstavniki naravovarstvenih organizacij WWF, Italia Nostra, Amici della Terra ter Lige za okolje, Lige proti vivisekciji, Slovenske skupnosti in Tržaškega gibanja, k njemu pa lahko pristopijo še druge organizacije in posamezniki. Na demonstracijo je na neki način že reagiral sam Rubbia: nekaterim predstavnikom WWF je obljubil, da jih bo sprejel na pogovor -ob svojem prvem naslednjem prihodu v Trst.
Seghene s predstavniki SKGZ
Ustvariti pogoje za rešitev odprtih vprašanj Slovencev
V teh dneh so se predstavniki tržaškega pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze sestali s podžupanom Občine Trst in namestnikom pokrajinskega tajnika PSI Augustom Seg-henejem. Predsednik odbora Sua-dam Kapic je opozoril na nekatera odprta manjšinska vprašanja in na omejevanje in odvzemanje že zagotovljenih, zlasti jezikovnih pravic. Obravnaval je zakonski predlog socialistične stranke za zaščito slovenske manjšine, sinhrotron, tržaški občinski urbanistični načrt in kritični položaj slovenskih kulturnih ustanov. Opozoril je tudi na bližnje volitve, na katerih se bo SKGZ v skladu s svojo načelno politiko zavzemala za izvolitev čim večjega števila slovenskih predstavnikov na kandidatnih listah strank, na katerih tradicionalno kandidirajo slo-
venski predstavniki, in torej proti razpršitvi glasov na motilne liste.
Podžupan Seghene je v odgovoru izhajal iz nujnosti ustvarjanja ozračja, ki bi omogočalo reševanje odprtih vprašanj Slovencev, zaradi česar tržaška federacija PSI izraža željo in obvezo, da se na pragmatičen način naredi korak naprej in da se prično spreminjati konkretne stvari. Prav zato je PSI resnični nasprotnik Liste za Trst in bo volilna kampanja naravnana tako, da se ji odvzamejo glasovi. V nadaljevanju je bil govor o raznih konkretnih vprašanjih in med njimi tudi o pobudi, da se čim prej izkoristijo sredstva, predvidena v finančnem zakonu. Seghene je tudi zagotovil, da bo na kandidatnih listah socialistične stranke primerno število slovenskih socialističnih kandidatov.
Je propadajoča železarna AIT neizbežno zapisana ukinitvi?
Nad škedenjsko železarno Terni se ponovno zgrinjajo črni oblaki. V vsedržavnem tisku so se namreč v preteklih dneh pojavile vesti, po katerih naj bi družbo Finsider razpustili 31. t. m., se pravi že včeraj. Zadeva je kar se da zapletena, saj je finančno stanje te družbe že tako kritično, da sploh nima drugega izhoda kot ukinitev. Minister za državne udeležbe Granelli se je sicer že pred časom obvezal, da bo vse enostranske odločitve družbe Finsider preprečil, seveda v okviru svojih pristojnosti, to obvezo pa je uradno ponovil tudi v sredo, ko je ministrstvo izdalo posebno tiskovno sporočilo. V njem med drugim piše, da ne sme Finsider odločati o tako pomembnih zadevah, dokler ne bo sestavljena nova vlada, in da se mora pred vsakim premikom posvetovati z medministrskim odborom za industrijsko načrtovanje CIPI. Po drugi strani pa ni niti položaj upraviteljev družbe Finsider rožnat, saj se morajo dosledno držati navodil in pravnih postopkov, ki urejajo ukinjanje javnih finančnih družb. To pa pomeni, da morajo vladi predstaviti vse proračune in proizvodne načrte, ki jih izvajajo, hkrati pa tudi tiste, ki jih je nameravala družba uresničiti v kratkoročnem ali dolgoročnem obdobju. Prav zato je predsednik IRI Prodi odredil, da se upravni svet Finsider zbere na izredni seji, ki bo predvidoma 20. maja, zaključke le-te pa bodo povzeli osem dni kasneje.
Vznemirljive vesti iz Rima so seveda naletele na ostre kritike in odpor krajevnih upraviteljev. Med prvimi sta se oglasila predsednik in podpredsednik deželne uprave Bia-
sutti in Carbone. »Žal moramo spet ugotavljati protislovja med sedanjimi izjavami vodstva Finsider in obljubami predsednika Prodija ter ministra Granellija,« je dejal Bia-sutti, »kar je toliko bolj nesprejemljivo, ker zaenkrat sploh ne vemo, kaj namerava vlada ukreniti s škedenjsko železarno. Splošna politika upravljanja javnih podjetij je protislovna, to pa se toliko bolj pozna v Julijski krajini, kjer je gospodarsko stanje že kritično.« Dežela je pripravljena storiti vse, da se položaj končno uredi, saj brez predhodnega posvetovanja ne namerava pasivno sprejemati odločitev višjih krogov.
Zlasti ostra pa je vsebina tiskovnega spročila, ki ga je izdal sindikat kovinarjev CGIL. V njem med drugim beremo, da tokrat sploh ne gre za "ustavljeno igro", temveč za pospeševanje postopkov, ki neizbežno vodijo v propad celotnega železarskega sektorja in z njim vred tudi škedenj-ske železarne AIT. »Tako zadržanje pa odraža degradacijo družbe, zakonov in demokracije,« nadaljuje sindikat. Tako kot CGIL se nad vestmi o zaprtju nerentabilnih železarskih objektov Finsider zgraža tudi sindikat UILM. »Čeprav je ukrep družbe Finsider predvsem upravno-finančnega značaja, skriva v sebi že kar neslutene nevarnosti. Prva med temi je za nas zaprtje železarne v Skednju, kar je v popolnem nasprotju z zagotovili tako predsednika IRI Prodija kot ministra Granellija.« Obe sindikalni organizaciji zato pozivata politična in krajevna upravna predstavništva k budnosti, ne izključujeta pa niti raznih, celo izredno ostrih oblik boja.
Privlačno vabilo v Tržaško knjigarno
Pisani sejem butar in pirhov
Pojdite si ogledat izložbe Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška! Tako lepe so, tako spomladanske, velikonočne, da bodo marsikoga zvabile k nakupu lepe slovenske butare, pirhov, ali vedno dobrodošle knjige, ki jih v tem predprazničnem času v obilju ponuja ta naša knjigarna.
Tudi mi so se ustavili najprej pred izložbo, nato pred lepo urejenimi knjižnimi policami v trgovini, nato pa smo svoj obisk izkoristili še za razgovor z upravnico knjigarne Ude Košuta. »Prav sedaj končujemo z urejanjem trgovine
za praznične nakupe. 19. t. m. smo namreč uspešno končali razprodajo knjig, kaset in plošč, s katero smo začeli 1. marca. Razprodaje so postale že naša tradicija in so vedno lepo uspele. Za letošnjo lahko rečemo, da je morda uspela še bolje od preteklih. Popusti so bili veliki: od 10 do 20 odstotkov za novejše knjige, kar 50 odstotkov za starejše izdaje. To je bila res lepa priložnost za vse, ki ljubijo knjige, da si jih priskrbijo po zelo ugodnih cenah.«
Kupcev torej ni manjkalo. Katere knjige pa so šle najbolje v promet?
»Prodali smo veliko otroških in mladinskih knjig in seveda monografij. Obiskalo nas je tudi veliko šolarjev, in sicer z osnovnih in nižjih srednjih šol iz Doline, Gropade, s Katinare in iz Rojana. Učenci so si lahko ogledali razstavljene knjige, mi pa smo jim v spomin na obisk poklonili knjižni dar. Med kupci so bili tudi tokrat na prvem mestu stalni odjemalci, ki so odhajali iz knjigarne kar s celimi kupi knjig. Veseli pa smo, da so se oglasili tudi novi kupci, ki jih je privabila reklama po časopisu in radiu. Upamo in želimo si, da postanejo tudi ti naši redni obiskovalci in odjemalci.«
Na razprodaji so bile tudi kasete in plošče s 50-odstot-nim popustom. Sedaj je knjigarna v notranjosti in tudi v izložbah povsem prenovljena. Izložbena okna krasijo butare in pisanice in pa seveda knjige - uspešnice. »Za butare, ki so letos še posebno lepe, je veliko zanimanja tudi med italijanskimi kupci. V izložbah si jih ogledajo in potem jih radi kupijo za darilo prijateljem in sorodnikom. Letos je izbira velika, za vse okuse in žepe.«
Na knjižnih policah je veliko novih knjig. »Veliko je takih, ki so zelo primerne za darila, fjpf na primer ponatis znanega Sclrwabovega dela Najlepše antične pripovedke, knjigi Bojana Štiha Kratke in izmišljene zgodbe in Vajkar-di, izbrana dela slovenskih pisateljev, Rožančeva Evropa, Cašpudrova Romanski eseji in še mnoge druge.«
Kaj pa po koncu praznikov? »Ko se končajo velikonočni prazniki, se za nas že začenja doba naročil za šolske knjige. Že v aprilu bomo začenjali prejemati od šol sezname knjig za prihodnje šolsko leto. Pregledati bomo morali naše zaloge in seveda nabaviti vse potrebno. S tem delom bomo zaposleni do konca junija, pa morda še čez. Takšno je pač naše delo. Komaj končamo eno obdobje, se že začenjamo pripravljati na drugo.«
Naj še povemo, da je v Tržaški knjigarni še vedno na ogled razstčtva del slikarke Claudie Raze, ki bo odprta do 6. aprila, (ni)
V okviru KD Rdeča zvezda
V zgoniški občini obnovili mladinsko folklorno skupino
Odbor kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža je pred kratkim sklical v športno-kulturnem središču v Zgoniku poizvedovalni javni sestanek, da bi ugotovil, če obstajajo pogoji) da bi po nekajletnem mrtvilu spet obudili mladinsko folklorno skupno Rdeča zvezda, ki se je že lepo uveljavila v našem prostoru. Odziv na to pobudo je presegel tudi najbolj rožnata pričakovanja in tako lahko že z gotovostjo napovemo oživitev mladinske folklorne dejavnosti, in sicer predvidoma takoj po poletnih počitnicah. Tako bo torej odpravljena vrzel, ki so jo tako mladinci kot širše občinstvo krepko občutili, saj postaja tudi pri nas vse večje zanimanje za folklorno izročilo, ki je postalo dragocena kulturna dobrina v prizadevanjih, da ohranimo in ovrednotimo naše narodne običaje.
Sestanka se je udeležilo kar 40 mladink in mladincev nad 15. letom starosti, od katerih se jih je 35 obvezalo, da bo redno prihajalo na vaje. Večina kandidatov je seveda iz zgoniške občine, prijavilo pa se jih je tudi nekaj iz sosednjih vasi in mesta. Veliko je takih, ki so že nastopali v folklorni skupini, precej pa je tudi novincev, ki bodo s svojim elanom prav gotovo dali novega zagona celotnemu delovanju. Število prijavljenih vsekakor ni še dokončno in do jeseni se lahko še kdo pridruži skupini. Odbor društva bo sedaj pripravil podrobni program in stopil v stik z Zvezo slovenskih kulturnih društev, da priskrbi primernega vaditelja. Dekleta so se dogovorila, da se bodo zbirala enkrat tedensko in marljivo šivala primorske noše, da tako dopolnijo društveno imovino. Ugotovili so tudi, da obstajajo pogoji oziroma kandidati za sestavo tamburaškega orkestra, ki bo spremljal folkloriste in imel tudi samostojne nastope. (B. S.)
Izolčan tokrat v Sesljanu
Fotografska razstava L. Kleve
Po razstavi v Kulturnem domu ob dnevu slovenske kulture je Luciano Kle-va, fotograf, likovnik in glasbenik iz Izole, razstavil svoje mojstrsko izdelane fotografije tudi na sedežu Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu. Tokrat je Kleva prispel v Trst na povabilo Krožka Istria in nabrežinske grafične šole Atelier. Razstava z naslovom »Istrska pokrajina«, ki so jo odprli preteklo nedeljo, spada namreč v sklop prireditev Krožka Istria v korist italijanske manjšine v Istri, v teku katerih, bodo predstavili nekaj najvidnejših zastopnikov istrske mladinske kulture. Slovesnega odprtja so se udeležili predsednik Krožka Istria Marino Vocci, devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in predsednik Turistične ustanove Alvise Barison, obogatil pa ga je improvizirani glasbeni program. Kleva in njegovi sodelavci, glasbeniki skupine Istranova, so namreč zaigrali nekaj istrskih ljudskih pesmi. Razstava bo odprta do torka, 5. aprila, med 15.30 in 19. uro. Na ta dan pa bo Krožek Istria priredil ob 18. uri tudi javno razpravo na temo »Istra: kultura in gospodarstvo za razvoj«, ki se je bodo udeležili sam Kleva, prof. Maurizio Tremul iz Kopra in tržaški kulturniki ter gospodarstveniki.
Pozitivni premiki na prizorišču bivše Aquile
Nova tekstilna dejavnost dobiva vse jasnejše obrise
Na prizorišču bivše rafinerije Acjuila se stvari končno spet premikajo. Čeprav je prišlo med preteklimi pogajanji v zvezi z zaposlitvijo delavcev in z namestitvijo nove proizvodne dejavnosti do nekaterih razhajanj, vendarle kaže, da tekstilni industrijec Pezzoli misli čisto resno. V preteklih dneh se je namreč srečal s predstavniki deželne vlade in sindikata ter tovarniškega sveta Aguile in orisal svoje načrte o bodoči tekstilni tovarni, ki jo namerava zgraditi v industrijski coni. (Z uradnimi papirji sicer še ne razpolaga.)
Pezzoli se je že dogovoril z ustanovo EZIT za zemljišče, približno 100 tisoč kvadratnih metrov, upa pa, da mu bo uspelo pridobiti tudi primeren pomol, ob katerem bi lahko pristajale ladje s surovino, ki jo bo potreboval za svojo dejavnost. Dejal je tudi, da se mu zdi izredno zanimivo sodelovanje z vzhodnimi državami, zlasti s Sovjetsko zvezo, nemara pa bo vzpostavil poslovne stike tudi z Jugoslavijo. Inženir Cervesi pa je medtem že izdelal načrte za prostore, v katerih bo Pezzoli razporedil stroje, v prihodnjih tednih pa bi morala deželna uprava izdelati tudi finančni načrt, na osnovi katerega bo Pezzoliju nakazala potrebna sredstva. Kot so se dogovorili že na sestanku, ki je bil na ministrstvu za industrijo 11. januarja, namerava Dežela za novo tekstilno dejavnost nakazati kakih 11 milijard lir. Črpala jih bo iz raznih skladov. Prostori za novo proizvodno dejavnost bi morali biti nared v letu dni, predvidoma pa bo začela tekstilna tovarna obratovati že sredi avgusta 1989. Kaže
namreč, da je Pezzoli že nabavil izredno sodobne stroje, ki mu bodo omogočili tkanje 20 milijonov tekstilnih izdelkov na leto.
Sindikat je tudi na tem srečanju vztrajal pri zahtevi, naj nova tekstilna industrija zaposli vsaj 250 delavcev, kot je bilo domenjeno že v Rimu. Pezzoli ni imel do te zahteve nikakršnih predsodkov, dejal pa je, da bi rad zaposlil tudi večje število ženske delovne sile. Kakorkoli že, v prihodnjih dneh bo tovarniški svet Aguile začel s sestavljanjem seznamov kandidatov za premestitev v tekstilni sektor. V poštev bodo prišli predvsem mlajši delavci, saj zahteva delo ob tekstilnih strojih posebne psihofizične pogoje. Pezzoli je nadalje napovedal, da namerava že prihodnjo jesen omogočiti kakim 60 delavcem strokovno izobrazbo v Bergamu. Ta skupina naj bi potem, ko bo tržaški objekt začel obratovati, pomagala pri vključevanju v novo dejavnost ostalim zaposlenim.
Sindikat je precej pozitivno ocenil srreča-nje z industrij cem, čeprav doslej še ni pripravil vseh načrtov, kot so sindikalne organizacije zahtevale, tudi zaradi preteklih negativnih izkušenj s številnimi bolj ali manj verodostojnimi interesenti. Seveda pa ostaja odprto vprašanje, koliko bivših delavcev Aguile bo sprejelo ponudbo v alternativni dejavnosti, saj se jih je večina poklicno izučila prav v rafineriji. Na srečanju so se sindikati še dogovorili, da se s Pezzolijem ponovno sestanejo, ko bo le-ta lahko predočil podrobnejše načrte.
Aktivna skrb Pokrajine za okolje
Telefonska zveza za varstvo narave
Z današnjim dnem bo pokrajinsko odborništvo za ekologijo, naravne dobrine in civilno zaščito uvedlo »Zeleno linijo«, to je avtomatsko telefonsko beležnico, ki bo sprejemala opozorilne klice v zvezi z morebitnimi ekološkimi nesrečami. Namen pobude je ustvariti tesnejše sodelovanje med občani in pokrajinsko upravo na področju varstva okolja in narave. Doslej je v Trstu deloval le Zeleno-rdeči telefon Proletarske demokracije, mnogi ljudje pa so občasno telefonirali naravovarstvenim organizacijam, da bi jih opozarjali na raznovrstne zlorabe okolja, na onesnažujoče industrijske objekte ali enostavno na protizakonita odlagališča odpadkov in onesnažujočih snovi. Nobena od teh organizacij pa ni imela možnosti, da bi stvarno ukrepala proti številnim bolj ali manj zavestnim onesnaževalcem narave, pač pa je lahko le vplivala na javno mnenje ali ubirala pravne poti.
Pokrajinska uprava pa je končno pokazala posluh tudi za vse večjo naravovarstveno zavest in sprejela načrt odbornika za ekologijo Lamberta Dinija. Ta je že lanskega novembra — pred koncem mednarodnega leta okolja — predstavil pokrajinskemu odboru načrt za ustanovitev »naravovarstvenega telefona«. Katastrofalni podatki, ki so jih zbrali izvedenci Zelenega vlaka, pa so še spodbudili pokrajinsko upravo, da se čimprej loti aktivnega varstva narave in ustvari posebno službo, pri kateri bi sodelovali vsi občani.
362991 je torej nova telefonska zveza, ki bo neprekinjeno 24 ur in tudi ob praznikih sprejemala opozorila o morebitnih ekoloških nesrečah. Občani lahko telefonirajo v vsakem primeru, tudi ko niso gotovi, da gre res za onesnaževanje okolja. Tako lahko opozorijo na protizakonite odplake ali odlagališča odpadkov, na previsoko stopnjo zračnega ali zvočnega onesnaženja, pa tudi na situacije, ki še niso, a bi lahko postale nevarne za okolje. Urad odborništva za ekologijo bo nato preučil vsa opozorila in nujne primere posredoval Krajevni zdravstveni enoti, ki je po zakonu edini pristojni organ za posege na tem področju, (bg)
V Krožku za politične in družbene vede Che Guevara
Odkrito soočanje mnenj o problemih sožitja
Soočenje mnenj o sožitju je vedno zanimivo, tudi če razpravljal« izhajajo iz zelo različnih zornih kotov in osebnih izkušenj, kot se je zgodilo na nedavni okrogli mizi, ki jo je priredil Krožek za politične in družbene vede Che Guevara. Psihoanalitik Pavel Fonda, glasbenik in kulturnik Pavle Klerku, profesor italijanske književnosti Stelio Spadaro in onkolog Lorenze Tomatis so številnemu občinstvu posredovali svoja gledanja na sožitje in na zapleteno tržaško svtarnost. Razpravo je vodil predsednik Krožka Che Guevara Mario Golli.
Fonda je podčrtal, da je tržaška skupnost v vseh smislih toga skupnost, ki ne zna učinkovito komunicira-2 zunanjim svetom in tudi s svojo 'uentiteto, kar ustvarja napetosti tudi ^ odnosih med Slovenci in Italijani. Friča smo razširjeni družbeni nevrozi, ]e naglasil govornik, ki je nato iz psihološkega zornega kota analiziral stereotip tržaškega Italijana, »ki se ima Ponavadi za takega, le če ničesar ne ve o slovenski manjšini in o njeni zgodovini«. Merku je v glavnem ponovil
misli, ki jih je pogumno izpričal v svoji zadnji lepi knjigi »Pajčevina in kruh«, v kateri razmišlja o poštenosti, človeškem dostojanstvu in o narodni pripadnosti posameznika v »Trstu, kjer je tudi iz vsakdanjih praktičnih
razlogov (hrup, promet in umazanija) vse težje živeti«. Prav je, da se govori in razmišlja o sožitju, nujno pa je tudi postaviti v ospredje nevarnost, da bo naše mesto v kratkem izgubilo svojo človeško dimenzijo, pri čemer bi seve-
da nastradali vsi prebivalci, ne glede na njihovo narodno pripadnost.
Stelio Spadaro je vprašanje sožitja analiziral iz zornega kota italijanskega kulturnika. Za razumevanje tržaške realnosti so po njegovem mnenju odločilna povojna leta, čeprav se je tre-batudi zavedati, da živimo v letu 1988, v obdobju zelo hitrih gospodarskih in družbenih procesov in sprememb. Tržačani italijanske narodnosti, ki si polnijo usta z gesli o italijanstvu, so v bistvu slabi Italijani. Da se je v Trstu razvil tako izkrivljen čut italijanstva, ima po Spadarovem mnenju precejšnjo odgovornost tudi krajevni italijanski dnevnik, ki ni znal razviti v tukajšnjih Italijanih zdrave narodnostne zavesti. Onkolog Lorenzo Tomatis, ki je ravnatelj mednarodno priznanega centra za rakasta obolenja v Lyonu, pa je svoj poseg osredotočil na koncept strpnosti, pri čemer je izhajal iz svojih življenjskih izkušenj v rojstnem Trstu in v Turinu.
Na sliki: udeleženci okrogle mize o sožitju v tržaškem krožku Che Guevara.
Miljski zaliv ponovno čist
Vse kaže, da za Miljski zaliv ni nobene nevarnosti več. Tvrdka Crismani je namreč po štirih dneh dela s posebnimi črpalnimi napravami »posrkala« petrolej, hi se je v soboto izlil v morje. Nesreča se je pripetila pri pomolu naftovoda Siot, ho je libijska ladja Silba pretakala vnetljivo tekočino.
Pretor Reinotti je dal zapleniti ladjo in uvedel preiskavo, da bi ugotovil vzroke okvare. Včeraj je Silba pod poveljstvom kapitana Anastazija Baniča že zaplula proti Marseillu. Za dovoljenje pa je moral lastnik ladje plačati 600 milijonov lir kavcije. Znanstveniki laboratorija za morsko biologijo so iz onesnaženega območja odvzeli vzorce morske vode in jih bodo natančno analizirali.
Novi odbor društva Slovan
. Kulturno društvo Slovan iz Padrič je te dni imelo občni zbor, na katerem so jzvolili nov odbor. Za predsednika so izvolili Oskarja Grgiča, za podpredsednika Natašo Kalc Mermolja in za tajnika Darka Grgiča. Ostale funkcije pa so porazdelili na sledeči način: podtajnik bo Davorin Grgič, blagajnik Barbara Kalc in gospodar Adrijan Kalc. Nadzorni odbor bodo odslej sestavljali Karlo Grgič, Sve-10 Grgič in Rafael Grgič.
Prof. Camerini o zdravljenju in prevenciji srčnih obolenj
»Če je pred nekaj leti bolnika zadel srčni infarkt, so mu zdravniki mogli nuditi le simbolično pomoč. Takratna medicina namreč še ni poznala učinkovitih sredstev proti zaprtju koronarnih arterij (ki povzroča infarkt) in zdravnikom ni preostalo drugega, kot upati v odpornost bolnikovega organizma,« je na nedavnem predavanju v Inštitutu Gramsci zatrdil slavni kardiolog prof. Fulvio Camerini in dodal, da je srčni infarkt še vedno med glavnimi vzroki smrtnosti v svetu. »Zdravniki lahko z injekcijo streptokinaze (pospešuje razkrajanje krvnih strdkov v koronarnih arterijah) učinkovito posežejo pri bolniku, ki doživlja srčno kap, le v prvih urah napada, kajti že po 6 urah postane reševanje brezupen boj proti smrti,« je nadaljeval prof. Camerini in dodal, da se žal večina bolnikov zaradi podcenjevanja bolečin zateče v bolnišnico prepozno.
Kaj torej ukreniti, da se število žrtev srčnega infarkta še bolj odločno zniža? Prof. Camerini je prepričan, da /e poleg zdravega življenja (telesno gibanje, zmerna prehrana z malo maščob, opustitev kajenja, umirjenost in počitek) potrebna boljša zdravstvena organizacija in temeljitejše seznanjanje ljudi s srčnimi boleznimi. Nujno je namreč, da ljudje prepoznajo prve znake srčnega infarkta, kajti hiter poseg je lahko odločilen za rešitev življenja srčnega bolnika.
Med prebivalstvom v Žavljah veliko preplaha
Gorel je rezervoar z bencinom
Moncini še predsednik tržaškega kluba ACI
Strela je včeraj pritaknila ogenj v enem velikih rezervoarjev bencina vžaveljski čis ”1C1 Aguila in povzročila precej preplaha e prebivalci, ki so z oken svojih domov s tes oo sledili dogajanju. Ognjeni zublji so se i Plamteli nekaj minut pred 20. uro in kmali
. V”—v zaceinu je kazalo,
zkijucevati nevarnosti eksplozije, metrov visoki rezervoar vseboval kar 60'ti
saj je
-.eiiu v visoki rezervoar vseboval kar 60 ti ubičnih metrov bencina. Reševalci so že h< i evakuirati ogroženo območje, na srečo p: gasilci kaj kmalu omejili plamene. Nevan v.'?!?! ..n,,k*la velika, še posebno, ker so iiznji zbiralniki bencina povsem prazni. Vsak rezervoar rafinerije Aguila razpol s posebno protipožarno napravo. Ko je us oen.ee opazil plamene, je takoj vključil naj ln, n?.*° Poklical na pomoč gasilce. Reše’ "*,®kciJe so se udeležili tudi karabinjer Polkovnikom Toscanom, policija z dr. d'Ai Podprefekt Vergone, prostovoljci civi službe in reševalci Rdečega križa.
Bencin je izgoreval približno dve uri. Gasilci so z vodo hladili razbeljeno pločevino rezervoarja in s tem onemogočili, da bi plin, ki bi se zaradi hitrega izgorevanja nabral v zbiralniku, zaradi prevelike vročine nenadoma eksplodiral.
Ko so gasilci prispeli na kraj nesreče, so bili plameni visoki okrog 5 metrov, postopoma pa so se začeli nižati in okrog 23. ure povsem ugasnili. Ker vreme ni bilo vetrovno, se je gost bel dim dvigal proti nebu. Kdor je požar opazoval s kake bližnje razgledne točke, bi prisegel, da gori »streha« rezervoarja. V resnici so se plameni razvneli prav ob robu plavajočega pokrova velikega bencinskega zbiralnika.
V redakcijo so nam zvečer telefonirali ljudje, ki stanujejo v bližini žaveljske čistilnice in izrazili svojo zaskrbljenost nad dogodkom. Čeprav se je tokrat vse srečno izteklo, pa je povsem možno, da bi strela ob prihodnji nevihti spet povzročila požar, še posebno, če bo družba Total uresničila svoj načrt, da postavi v območje Aguile obalno skladišče za naftne derivate.
»Dokler ne bo znana dokončna razsodba kalifornijskega sodišča, Alessandro Moncini ne bo izgubil svojega predsedniškega mesta pri tržaškem avtomobilskem klubu,« je povedal podpredsednik kluba Mauro Azzarita. Tako je namreč na izredni seji odločil upravni svet ACI.
Upravni svet je moral v sredo sprejeti nelahko odločitev. Njegovi člani so morali izbirati med možnostima, ki ju v primerih odsotnosti predsednika predvideva statut kluba ACI. Kljub temu da je sam Moncini izrazil namen, da osto-pi, pa se je večina članov sveta odločila, da bo njegovo ostavko sprejela le, če ga sodišče prizna za krivega. Do tedaj pa bosta predsedniške funkcije opravljala podpresed-nika Azzarita in Giorgio Cappel.
Članki tržaških novinarjev o »aferi Moncini«, ki so se pojavili v lokalnih časopisih, so povzročili deljena mnenja bralcev. Moncinijevi znanci in prijatelji so pripravljeni priseči, da je nedolžen, večina Tržačanov pa le ni trdno prepričana v njegovo moralno neoporečnost. Tudi zato ne, ker je policija v njegovem tržaškem stanovanju našla večje število pornografskih revij in kaset z nepopisnimi, pravimi satanskimi sadomazohističnimi prizori, v katerih se pojavljajo predvsem otroci.
Enajst umetnikov na Gradu sv. Justa
Do 10. aprila bo na Gradu sv. Justa odprta razstava »Enajst sodobnih umetnikov v Trstu«, ki so jo odprli preteklo soboto v priredbi tržaške Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove. Razstava - uredil jo je likovni kritik Luigi Silvi - ponuja vpogled v delovanje nekaj najbolj znanih tržaških likovnikov, ki izhajajo iz različnih postavk, skupna pa jim je težnja po premoščanju abstraktne figura-cije in po iskanju novih tektonskih temeljev. To so Demetrij Cej, Boris Zu-Ijan, Mario Bessarione, Franco Chersi-cola, Giorgio Cisco, Piero Conestabo, Glauco Dimini, Annamaria Ducaton, Lov/el Ellis, Enzo Mari in Adriano Stok.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
Angela Starc vd. Specia
Pogreb bo jutri, 2. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev.
Žalostno vest naznanjajo hčerki Ana in Irene, zeta Stanko in Gigko, vnuki Elviana, Ervin in Erika ter drugo sorodstvo.
Trst, Kontovel, 1. aprila 1988
Dne 30. t. m. nas je zapustil naš dragi
Angelo Vertovec
Pogreb bo jutri, 2. t. m., ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Rozalija, otroci Claudio, Ani in Ariella z družinami.
Trst, 1. aprila 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta)
Ob izgubi dragega nonota Angela Vertovca se pridružujejo žalovanju vnuki Moreno in Kristina, Donatella, Mi-chela, Argia, Paola in mali Walter
. Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in nona-mati
Marija Križmančič
(RIGA)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 1. aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti (Bazovica 32) v domačo cerkev.
Žalujoči: hči Štefanija z možem Andrejem, vnuka Stojan in Darko z družinama, svakinji Marija in Mila ter drugo sorodstvo
Bazovica, 1. aprila 1988
t
Dne 29. marca je umrl naš
Albert Zlobec
Vsi njegovi
Trst, 1. aprila 1988
Ob težki izgubi dragega Pepija izreka svojcem iskreno sožalje
Zveza borcev Boljunec
Izjemno doživetje v NŠK
Pisatelj Anton Ingolič med našimi srednješolci
K nizu prireditev Otroške urice v NŠK, ki so namenjene osnovnošolcem, je tokrat knjižnica pripravila za dijake srečanje z mladinskim pisateljem Antonom Ingoličem. Srečanje je bilo v Trubarjevi čitalnici NŠK, medtem ko so bila v Levstikovi čitalnici razstavljena vsa pisateljeva dela (več kot 60 izvodov), nekatera tudi v več izdajah in prevodih.
Tako prijetno, kot je branje Ingoli-čevih del, je bilo tudi kramljanje z njim. Dijakom je pripovedoval o svojem življenju, predvsem pa o knjigah, ki nastanejo v njegovi delavnici, kjer dela en sam stroj in en sam človek. Izvedeli smo, da so vsa njegova mladinska dela ne le plod domišljije, ampak tudi mozaik resničnih dogodkov, prepletenih s fantazijo. Ingolič je snov za svoje uspešnice črpal pri svojih otrokih, ko so bili še majhni, pri dijakih, ko je poučeval in kasneje pri svojih vnukih. Tako je nastala zgodba Tajno društvo PGC, ki je prevedena v več jezikov, med drugimi tudi v kitajščino, Gimnazijka, ki je prav tako doživela več prevodov in še več izdaj, Mladost na stopnicah in druge.
Zaustavil se je tudi pri svojem zadnjem mladinskem romanu Čudovita pot, kjer je slovenska transverzala osrednji motiv, junaki zgodbe pa so trije srednješolci. Ingolič je — kot vnet ljubitelj planin ;— sam opravil pot slovenske transverzale in v dokaz je pokazal tudi izkaznico, kjer ima poleg obveznih žigov tudi fotografije vseh postaj. Značko slovenske transverzale, ki jo ima spravljeno v izkaznici, je iz ponosa pokazal in hudomušno dodal, da je zanj najbolj dragocena, ker se je zanjo bolj prepotil, kot za vse ostale nagrade in priznanja, ki jih je dobil in med katerimi sta tudi Prešernova nagrada in nagrada AVNOJ.
Kot trenutek je minila dobra ura srečanja dijakov z našim velikim pisateljem, prijateljem in zaveznikom mladih, saj so to čutili ob vsaki njegovi besedi.
Kljub dovolj zgodnjemu obvestilu po šolah pa je bilo dijakov malo. Res škoda, kajti tisti, ki so bili, so pisatelja nagradili z burnim aplavzom, kar je dokaz, da jim je Narodna in študijska knjižnica pripravila res izjemno doživetje. (MG)
Vedno dobrodošli gostje
Razred dolinskih srednješolcev obiskal naše uredništvo in ZTT
Pretekli torek so obiskali naše uredništvo in Založništvo tržaškega tiska dijaki 2. b razreda nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline. Na našem posnetku vidimo mlade goste v spremstvu profesoric med pozornim poslušanjem razlage o načinu dela v uredništvu in podjetju
Devin je obiskal direktor Zavodov združenega sveta
V teh dneh se je mudil na obisku v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu generalni direktor Zavodov združenega sveta sir Jan Gourlay. V svetu je zdaj šest takšnih vzgojno-izo-. braževalnih ustanov. Njihov skupni predsednik je britanski prestolonaslednik princ Charles, njihov skupni ravnatelj pa, kot rečeno, sir Gourlay.
Ugledni gost se je v Devinu sestal z učnim osebjem, pa tudi z gojenci, ki so prav v teh dneh — kot vsako leto
pred veliko nočjo -^ zaposleni z »raziskovalnim tednom«, se pravi z geografskimi raziskavami na terenu, ki jih morajo potem predstaviti na zaključnem izpitu. Letos so se podali v Rim, Španijo in Grčijo.
Sir Gourlay se je med obiskom srečal tudi z devinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem, s tržaškim županom Staffierijem, z deželnim odbornikom za šolstvo Barnabo in z vladnim komisarjem De Felicejem.
CJ) PIOIMEER* TFnši
avtomobil
1RIE9E GAR NJDIO
TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 - 69358
Potreba po boljšem obveščanju javnosti za zaščito narave
Pretekli teden so se predsednik Kraške gorske skupnosti in župani občin, ki spadajo v gorato območje, na sedežu Skupnosti v Sesljanu sestali z direktorjem Gozdnega nad-zorništva v Trstu. Na srečanju so obravnavali probleme, ki zadevajo parkirišča in neoprezno odlaganje odpadkov. Udeleženci sestanka so soglašali o potrebi po boljšem obveščanju javnosti o nujnosti varstva narave s primernimi tablami in lepaki, kar bi tudi prispevalo k preprečevanju denarnih kazni, predvidenih z deželnim zakonom št. 34/1981.
gledališča________
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V	gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera AIDA, katero bo dirigiral Rico Saccani in režiral Virginio Puecher.
LA CONTRADA - TEATRO CRIS-TALLO
V	torek, 5. 4., ob 20.30 bo na sporedu premiera glasbene komedije A QUAL-CUNO PIACE CALDO v uprizoritvi gledališke skupine Compagnia deli’ Atto. Režija Marco Mete.
razstave
V	TK galeriji je odprta razstava Clau-die Raze (pasteli).
V	kulturnem krožku II Carso - Trg
Barbacan - razstavlja grafike in akvarele ANGEL RENAR.
V	Novinarskem krožku - Korzo Italia 12 - razstavlja svoja dela slikarka VALENTINA VERANI.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure.
izleti
SPDT vabi na tradicionalni spomladanski izlet v slovensko Istro, ki bo v ponedeljek, 4. t. m. Odhod ob 8.30 izpred sodnijske palače na Foru Ulpiano in ob
9.30	s trga na Škofijah (market in bencinska črpalka). Izlet vodi Franc Armani.
razna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta - ter v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti. Informacije in vpisovanje od 5. do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Zemono na velikonočni ponedeljek, 4. aprila, ob 10.30 izpred sodišča. Zbirališče že ob 10.15.
Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala vabijo člane na OTVORITEV osrednjega sedeža organizacije. Dobimo se v soboto, 9. t. m., ob 18. uri v Trstu v Ul. Carducci 8, H. nadstr. Sledi družabnost v Dijaškem domu. Vabljeni!
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 Settembre, r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Dianne Wiest, Sam Waterston.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR II - 15.45, 22.15 Ouattro cuccioli da salvare, ris.; prod. Walt Disney.
EXCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L'im-pero del sole, r. S. Spielberg; i. John Malkovick, Miranda Richardson, Christian Bale.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Al di la di tutti i limiti, dram., ZDA 1987, r. Marek Kanjevska, i. A. McCarthy, J. Gertz.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II replican-te, fant., ZDA 1987; r. M. Marvin; i. C. Sheen, N. Cassavetes.
FENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 22.15 La spada nella roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man.
EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Čarati II - Una ragazza molto viziosa, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Čarne bollente, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 lo e mia sorella, kom., It. 1987; r. C. Verdo-ne; i. C. Verdone, O. Muti.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Attrazione lata-le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Wall Street, dram., ZDA 1987; r. Oliver Stone; i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
ALCIONE - 18.00, 21.30 Barry Lyndon, zgod.; r. Stanley Kubrick.
RADIO - 15.30, 21.30 Sexual Roller Bab-yes, porn., □ El
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ Q
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila S. MARCOVICI in A. GUT-TMAN (violina in klavir).
Glasbena matica. Sezona 1987/88. 9. abonmajski koncert. V sredo, 6. aprila, ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Milan Horvat, solistka Dubravka Tomšič - klavir (Pa-pandopulo, Stravinski, Rahmaninov). Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 1. aprila 1988
HUGO
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.48 - Luna vzide ob
18.50	in zatone ob 6.19.
Jutri, SOBOTA, 2. aprila 1988
FRANC
PLIMOVANJE DANES: ob 3.25 najnižja -26 cm, ob 9.01 najvišja 28 cm, ob 15.07 najnižja -44 cm, ob 21.34 najvišja 46 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1002,7 mb ustaljen, veter 26 km na ,uro vzhodnik, vlaga 69-odstotna, padlo je 4,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Emiliano Bastiani, Marco Diviach, Marco Comelli, Judith Gabib, Stefano Bernetti, Giuliano Vitale, Elia D'Anza, Damiano Detela, Roberta Minca, Lorenzo Pansini, Michael Escher.
UMRLI SO: 102-letna Mercede Dob-ruz, 55-letni Gherardo Stocchi, 70-letni Aldo Polonia, 74-letni Michele Colonni-ello, 81-letni Alberto Zlobec, 94-letna Carla Artico, 71-letni Giuseppe Pappati-co, 48-letni Alessandro Rolli, 75-letna Alma Degrassi, 70-letni Antonio Bruni, 82-letna Antonia Michielli, 84-letna Antonia Duvancic, 80-letna Laura Deboni, 88-letni Giovanni Furlan, 72-letni Gugli-elmo Carpini, 92-letna Maria Mihcic, 72-letni Giovanni Dellorusso, 73-letni Adriano Pitacco, 76-letni Angelo Vertovec, 92-letna Giorgina Cattaro, 78-letna Maria Luigia Tormen vd. Marussi, 75-letni Attilio Apollonio, 44-letna Marian Godina por. Kisvarday, 76-letni Gino Schiesa-ro, 83-letni Antonio Rocco, 89-letni Stefano Ferrara, 84-letna Margherita Predon-zan vd. Vihatora, 78-letna Odetta Moretti vd. Germani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. marca, do sobote, 2. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 ( Skedenj), Ul. Revol-teha 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE — Mazzinijev drevored. 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes praznuje 80 let
FRANC KRIŽMANČIČ (Plese)
Vse najboljše mu želi sin Franc z družino.
Včeraj je praznoval 50. rojstni dan
ADRIJAN KALC
Vse najboljše, predvsem zdravja in veselja mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
čestitke
Včeraj je praznovala 18. pomlad TAMARA. Vse najboljše ji želijo nona, nono, Zoran, Ervina in Manuel.
Včeraj se je srečal z Abrahamom ADRIJAN KALC. Vse najboljše, predvsem zdravja in veselja mu želi KD Slovan.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča dijakom, ki so opravili zrelostni izpit v šolskem letu 1983/84, da lahko dvignejo diplome v tajništvu zavoda.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic v šolskem letu 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. aprila t. 1. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure, v sredo od 10. do 12. ure.
prispevki
Namesto cvetja na grob Pepce Pernarčič vd. Legiše daruje družina Pregare
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na dragega Demetrija Lo Gi-udice daruje Varta Puntar 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Manšueta Fondo darujeta Gidio in Marinka Martelanc 50.000 lir za Dom J. Ukmarja v Skednju.
V	spomin na drago Pepco Legišo daruje družina Zorka Pertota 20.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade, 20.000 lir za DPZ Devin, 40.000 lir za ŠD Grmada (rolkarji), 40.000 lir za MePZ M. Pertot,
40.000	lir za SKD Barkovlje in 40.000 lir za TPK Sirena.
Družina Guštin iz Padrič daruje 30.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob 7. obletnici smrti (1. 4. 1981) v spomin na drago ženo in mamo Cvetko Komar por. Benčič darujejo mož Vinko, hčeri Lilijana in Nadja z družinama
25.000	lir za KD Slavec, 25.000 lir za KD Slovenec, 20.000 lir za Sklad M. Čuk in
20.000	lir za mladinsko skupino P. Tomažič.
Ob 1. obletnici smrti Ivana Briščika daruje Slavko Briščik 20.000 lir za postavitev spomenika-doma padlim v NOB v Briščikih.
Pevci KD Kolonkovec darujejo 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča darujeta Julka in Alojz Vitez 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom - Repen.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča darujeta Milojka in Boris Vitez 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom - Repen.
V	spomin na sestro Lojzko in na svaka Giovanninija daruje Fani Prašelj-Terčon
10.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na moža Marija Fabjana daruje žena Olga 50.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na starše in na svaka Marija Fabjana daruje Marija Trampuž 50.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na Drago Pertot in na Pepija Volpija-Fuksa daruje Katerina Angiolas
20.000	lir za ŠD Sokol.
mali oglasi
OSMICO ima odprto Alojz Milič - Repen 49. Toči teran in belo vino.
SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih.
OSMICO ima odprto Edoardo Tul - Križ-pot - Mačkohe.
ALDO KOVAČ je v Doberdobu pri cerkvi odprl osmico. Prodaja vino in domač prigrizek.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči teran in belo vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
PRODAM Y 10 LX, letnik '86, v želo dobrem stanju. Cena 9.900.000 lir. Tel. 211672 po 20. uri.
PRODAM vespo PX 125 in elektronsko harmoniko farfisa ter ojačevalec leslie. Ceni po dogovoru. Tel. 227246.
IŠČEM stalno delovno pomočnico za gospodinjska dela. Nudim dobro plačo in hrano. Zainteresirane naj telefonirajo na št. 271193.
PRI DEVINŠČINI se je izgubil psiček temno rjave barve. Kdor ga je videl ah našel, naj telefonira na št. 229234. Nagrada.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče knji-govodjo/kinjo, sposobnega/bno za delo na kompjuterju, po možnosti z delovno izkušnjo. Pismene prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sposoben".
PRODAM motor kawasaki 600 GPZ R, letnik junij '86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 228336.
KOLEKCIJA HANORAH z novim preparatom proti rdeči koži. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine.
PRODAM po ugodni ceni motorno kolo gilera arizona RX 125 v zelo dobrem stanju in malo prevoženih km, letnik 1986, cena po dogovoru. Tel. 225017 po 15. uri.
PODJETJE išče fante z opravljenim vojaškim rokom, vozniškim dovoljenjem in izkušnjami elektrikarja in hidravlika. Tel. na št. 825051.
PRODAM pletilne stroje dubied št. 8, električni, kaiser št. 10 in pop št. 8, mehanska. Tel. 280813 po 19. uri.
menjalnica			31. 3. 1988
Ameriški dolar		.. 1220,—	Japonski jen			 9.
Nemška marka 		738,—	Švicarski frank ...		 893,—
Francoski frank		215.—	Avstrijski šiling ...		 104,-
Holandski florint 		656.—	Norveška krona ..		 193,—
Belgijski frank		34,20	Švedska krona ....		 205.—
Funt šterling		..	2278,-	Portugalski eskudo		 8.
Irski šterling		..	1950,—	Španska peseta ...		 10,—
Danska krona		190,—	Avstralski dolar ..		 860,—
Grška drahma 		8,50	Debeli dinar			 0,75
Kanadski dolar 		970,—	Drobni dinar			 0,75
			
			
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
CORAGGIO... FATTI AMMAZZARE — Sudden Umpact, ZDA 1983.
Režija: Ciini Eastwood. Igrajo: Ciini Eastwood, Sandra Locke, Pat Hingle, Andrie J. Neenan.
Danes, 1. aprila, ob 20.30 na Italia 1.
Clint Eastwood doživlja veliko televizijsko popularnost, saj vse italijanske mreže predvajajo vrsto njegovih filmov. Italia 1 nam tudi ta petek ponuja kar dvojni Eastwoodov spored. Prej je na vrsti četrta »nadaljevanka« iz niza filmov o pustolovščinah inšpektorja Callaghana, neuklonljivega in samotnega branilca pravice, ki zaradi svojih nasilnih in »osebnih« preiskovalnih metod postane pravi simbol ciničnega, krutega, a učinkovite policaja. Posiljeno dekle se po desetih letih srdito maščuje nad nekaznovanimi zločinci. Callaghan odkrije hladnokrvno morilko, a jo »opraviči«, ker je ob nemoči postave sama kaznovala svoje napadalce.
Sledil bo Bronco Billy (1980), v katerem Eastwood nastopa spet kot glavni igralec in režiser. Vsekakor izvirnejši in izzivalnejši je ta nostalgični poklon k dokončno izčrpani mitologiji o ameriškem Zahodu, ki se kaže v paradoksnem in samoironičnem potopisu cirkuškega kavboja Eastwooda-Bronca Billyja po prerijah sodobnega Westa.
NAVADNI LJUDJE — Ordinary People, ZDA 1980.
Režija: Robert Redford. Igrajo: Donald Sutherland, Mary Tyler Moore, Timothy Hutton, Judd Hirsch.
Jutri, 2. aprila, ob 23.00 na RTV Ljubljana.
Robert Redford, priljubljeni obraz številnih zgodb z akcijsko, čustveno, angažirano, včasih grenko-sladko in nikdar banalno vsebino (Jeremiah Johnson, Come eravamo, La stangata, Butch Cassidy, Veliki Gatsby, Brubaker, Najboljši), je tokrat zapustil svoje običajno mesto pod reflektorji in se postavil, izjemoma, v senco za režiserski stol. Za svoj avtorski prvenec je 59-letni igralec izbral roman Judith Guestove, ki obravnava v sentimentalnem ključu družinsko dramo »navadnih ljudi« iz višjega sloja. Starša stre tragična smrt starejšega sina, največ pa trpi mlajši sin, ki se čuti krivega za bratovo smrt. Pretresljivi igri čustev se občuteno pridruži tudi židovski psihoanalist, ki skuša izvleči iz depresije preživelega sina. Redfordov prvenec je prejel kar štiri oskarje: za najboljši film in režijo, za Sargentov scenarij in za stransko vlogo mladega Huttona.
SERATA PAPERINO — Racmanov večer.
V	nedeljo, 3. aprila, ob 20.30 na RAI 1.
Donald Duck v izvirniku ali Paperino v italijanščini ali Racman v slovenščini: kakorkoli ga imenujemo - naiven in obenem prebrisan, nevrotičen in vedno skregan s srečo, prešeren ali trmoglav Racman je v svojem značilnem mornarskem suknjiču prav gotovo eden najbolj posrečenih likov, ki so se rodili iz vulkanske domošljije Walta Disneya. RAI 1 ponuja tokrat pravo poslastico za vse ljubitelje simpatičnega »kvakvakovca«, kakih 100 minut kratkih filmov (skoraj 30 risank) in izsekov iz znanih celovečernih risank, ki jih bo predstavil in komentiral sam Racmanov »oče«.
FRAGOLE e SANGUE — The Strawberry Statement, ZDA 1970.
Režija: Stuart Hagman. Igrajo: Bruce Davidson, Kim Darby, James Coco, Bud Cort.
V	ponedeljek, 4. aprila, ob 23.30 na Italia 1.
Ob izbruhu študentovskih kontestacij ob koncu 60. let, je rektor neke ameriške univerze izjavil: »Študentje me skrbijo prav toliko kot jagode«. Naslov Hagmanovega filma se neposredno navezuje na to izjavo, ki opozarja v resnici na »lažno zavest« ameriških šolskih in političnih oblasti. Te so
se v resnici dobro zavedale revolucionarnega naboja študentskega in mladinskega protesta proti imperialistični politiki ZDA. Čeprav je ta film nastal v produkciji ameriške hiše MGM po velikem komercialnem uspehu Lahnega jezdeca, se po nekoliko posladkani in komično-sentimentalni premisi razvije v prepričljivo, pričevanje o takratnem radikalnem in splošno sproščujočem vzdušju.
ZADNJI VAL — Last VVave, Avstralija 1977.
Režija: Peter VVeir. Igrajo: Richard Chamberlain, Oli-via Hamnett, Gulpilil, Nandjivvarra Amagula.
V	sredo, 6. aprila, ob 20.30 na RTV Ljubljana.
Nacionalno svojski in obenem kozmopolitski avstralski režiser Peter VVeir, kateremu posveča ljubljanska televizija že več tednov zanimiv cikel, se je s tem delom lotil značilno fantastične, sugestivne in razburljive teme. Podobno kot pri Herzogovem antropološko-ekološkem apologu Kjer zelene mravlje sanjajo, predstavnik moderne bele civilizacije - avstralski odvetnik brani dostojanstvo in pravice avstralskih domorodcev, ki jih obtožujejo umora. To ga sili, da se ukvarja z njihovim pradavnim kultnim svetom in posebno mentaliteto, da ob tem preverja tudi svojo notranjost, svoje nenavadne mladostne sanje in sedanje apokaliptične slutnje. Medtem se nad Sidneyem zlivajo potoki črnega dežja. Je protagonist le posrednik med sodobnim svetom racionalnosti in magičnim svetom preteklosti ali celo videc, »mul-kurul«, ki lahko predvidi katastrofo, poslednje uničenje in konec sleherne civilizacije?
NESSUNA PIETA PER ULZANA — Ulzana’s Raid — Ul-zanin pohod, ZDA 1972.
Režija: Robert Aldrich. Igrajo: Burt Lancaster, Bruce Davison, Richard Jaeckel, Jorge Luke.
V	četrtek, 7. aprila, ob 20.30 na Rete 4.
Nobenega usmiljenja za Ulzano in njegove Apače, ki so pobegnili iz rezervata in kruto pobijajo ter trpinčijo vse belce, ki jih srečujejo na svojem brezupnem pohodu. Tolpi Indijancev sledita izkušeni izvidnik (Burt Lancaster) in nemirni poročnik. Različna sta si po starosti in izkušnjah, a složna v enako resnem doživljanju skupnih pustolovščin in preizkušenj. Surova in nenadejana krutost je enakomerno porazdeljena med oba tabora, v znanem pesimističnem Al-drichovem svetu, kjer ni mesta za moralno ločevanje na dobre in zlobne, kjer propadejo tako idealizem pobeglih rdečekožcev kot abstraktnem prazne besede mladega oficirčka, kjer končno preživita le goli čut za samoohranitev in cinični pragmatizem starega skavta Lancasterja.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
Carlos Santana - Blues For Salvador
Carlos Santana se je ponovno pojavil na odru, lotil pa se je tudi dela v studiu. Huda verska in ustvarjalna kriza sta ga za daljši čas odvrnili od dela. Nato se je začel baviti z grobo komercialo, kar je hudo razočaralo njegove fanse, da niso segali več po novih ploščah, ki so redno izhajale.
Sedaj se Carlos Santana vrača k svojemu občinstvu z veliko vnemo in skoraj z nekakšno željo po maščevanju za vse to, kar se mu je pripetilo in za kar je bil verjetno sam kriv. Najprisotnejši značilnosti tega albuma sta agresivni ritmi in povratek k značaju, ki ga je odlikoval. Že prve note obudijo spomin na na Sambo pa ti, Moonflower in motive iz zlate dobe. Latinsko ameriški fe-eling in obarvani rock, katerega prvi pobudnik je bil prav Carlos Santana, je mogoče zaznati že v prvi skladbi, v ostalih motivih pa se seveda nadljujeta in celo stopnjujeta. Nekatere pesmi so posnete v živo tako, da je plošča od motiva do motiva zanimivejša in glasbeno popolna. Vse zasluge za uspeh ima nedvomno Carlos sam, saj zazveni njegova kitara skoraj magično.
Kot običajno spremljajo Santano odlični glasbeniki, ki nudijo vsaki pesmi odlično ritmično podlago in ustvarjajo pravcato latinsko-ame-riško vzdušje, kar smo pri Santani zadnje čase nekoliko pogrešali. Tistim, ki si bodo preskrbeli to ploščo, prav gotovo ne bo žal. To zagotavljam.
Pesmi v albumu so: Bailando, Ac-guatic Park, Bella, I'm Gone, Trane, Deeper, Mingus, Ow That You Know, Annibal in Blues for Salvador.
X----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:.................................:..................................
Glasujem za:....................................................... .......
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
C RAI 1_________________________
A15 inf oddaja: Uno Mattina 9-35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualno: Leteči zmaj
16.00	Nabožna oddaja
17.55	Rubrika: Danes v.Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Nabožna oddaja (2. del)
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Klavzura
21.10 Obred Križevega pota (neposredni prenos iz Rima)
22.20	Dnevnik
22.30	Dokumentarna oddaja: Palače
23.20	Dokumentarec: Sodobna cerkvena umetnost
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Inf. odd.: Mednarodna panorama
| ^ RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Smučanje: it. prvenstvo moškega veleslaloma (iz Monte Pore)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in šprtne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
16.55	Danes v Parlamentu in dnevnik
17.05	Film: Cinga e i suoi fratelli (dok., Jug. 87, r. Petar Lodovič)
18.30	Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Faber, 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50 TV film: Delitto a lieto fine 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L'ultima coppia sposata (kom., 1979, r. G. Cates, i. George Segal, Natalie Wood)
] A RAI 3____________________
8.55	Smučanje: italijansko prvenstvo v moškem veleslalomu, 1. tek (prenos iz Monte Pore)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
13.00	Rubrika: Živo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Športna rubrika: Fuoricampo, vmes tenis WCT (iz Dallasa)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Obvarujmo okolje
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Kdo se skriva za primerom Cristian Lorandi? (vodita Corrado Augias in Donatella Raffai, 1. del)
22.00	Dnevnik - vesti
22.05	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
23.15	Variete: Pubblimania
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
fr- RTV kjubljana________________
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Kulturna oddaja: Osmi dan
11.40	Svet na zaslonu
12.20	Nadaljevanka: Fanny in Alexan-der (pon. 4. dela)
15.50	Mozaik. Tednik (pon.)
16.50	Kulturna oddaja: Osmi dan
17.30	Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov - Čigava je hišica
17.50	Nad.: Grizli Adams (9. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Jamsko slikarstvo - O zanimivih risbah v podzemskih jamah v Bosni in Hercegovini
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Kir Royal (r. Helmut Dieti, 3. del)
21.25 Dokumentarec: Zmagoslavje zahodne civilizacije - Čudna pota imperija (10. odd.)
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Trije za odstrel (dram., Fr. 1980, r. Jacgues Deray, i. Alain Delon, Dalila Di Lazzaro)
Q TV Koper________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
14.00	Šport
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena razgovoru novinarjev s predsednikom SZS Jožetom Smoletom na temo: današnji trenutek v Jugoslaviji, še posebej v Slove-x niji.
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	Šport
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
24.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
lJIH CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Francesco d'As-sisi (dram., ZDA 1961, r. Michael Curtiz, i. Bradford Dillmann, Dolores Hart)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35 Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Asso (kom., It. 1981, r. Castellano in Pipolo, i. Adriano Ce-lentano, Edwige Fe-nech)
22.20	Aktualno: Sofia e le al-tre - Matere, božanske, sestre, čudovites
23.05	Variete: Maurizio Cos-tanzoShovv
0.20 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La vispa Teresa (kom., It. 1943, r. Mario Mattoli, i. Lilia Silvi, Leonardo Cortese)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Mimi, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il giorno del delfine (fant., ZDA 1973, r. Mike Nichols, i. George Scott, Trish Van Devere)
22.30	Dok.: Big Bang
23.30	Aktualno: Občan in oblast
0.15 Nan.: Switch, 1.10 II Santo, 2.05 Adam 12
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25 Wonder VVoman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.40	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Familv
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e can-tiamo con Licia
20.30	Film: Coraggio... fatti ammazzare (krim., ZDA 1983, r. Clint Eas-twood, i. Clint Eastwo-od, Sondra Locke)
22.45	Film: Bronco Billy (kom., ZDA 1980, r. C. Eastwood, i. C. Eas-twood, S. Locke)
0.55 Film: La fortezza (fant., ZDA 1983, r. Michael Mann, i. Šcott Glenn, lan Mc Kellerm)
gUjjf TELEPAPOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
1.3.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nan.: Mary Hartman
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Il giorno della passione di Cristo
(dram., i. Chris Sara-don, Hope Lange)
23.30	Kviz: Colpo grosso
0.30 Šport: košarka
1.30	Nan.: Mod Sguad
|	TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-minciaa40 anni
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.00	Nadaljevanki: Storia d amore e d'amicizia,
18.15	II cappello del prete
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela,
20.30	Večerjajmo sku-
. Pai
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
T	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Postne pesmi; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu;
9.00	Za vakogar nekaj; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Umetnost in kultura; 13.20 Primorska poje; 13.40 LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami; 14.30 Glasbene skice;
15.00	Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Krivi preroki; 16.00 Diagonale; 16.45 Postni govori; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.00 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Simfonični koncert; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jugoslov. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.; 18.00 Ansambel Stoparji; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasbena oddaja: Feeling; 9.45 Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05. Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Turizem; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Filmska glasba; 18.33 Glasba; 19.00 Operete; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
Dobila sta največ glasov na primarnih volitvah
Ivan Bratina in Paolo Padovan na čelu liste KPI za deželni svet
V izvedbi zborov Lojze Bratuž in S. Ignazio
Prva izvedba Missa octo vocum v nedeljo v cerkvi na Travniku
Že čez nekaj dni se bo sestal pokrajinski odbor Komunistične partije Italije za Goriško, da bi sestavil listo kandidatov za deželne in pokrajine volitve. Seveda bo deželni odbor stranke tisti, ki bo dokončno izdelal oziroma potrdil liste kandidatov za deželni svet. Tajnik goriške federacije KPI Enzo Bucovini je s sodelavci v ponedeljek v deželnem odboru stranke obrazložil potek priprav, ki so se pravkar zaključile.
Tokrat je bilo prvič, da so člani KPI v sekcijah na Goriškem predhodno glasovali za kandidate, še preden bodo ti to postali. Bile so to nekake primarne volitve. Rezultati tudi kažejo na priljubljenost posameznih kandidatov. Treba je sicer vedeti, da tudi ob prejšnjih priložnostih ni o kandidatih odločalo izključno vodstvo stranke. Vendar pa je letošnje leto pomenilo prelomnico. Medtem ko so prej v sekcijah razpravljali o kandidaturah, ki jih je predlagalo pokrajinsko vodstvo, in tem seveda dodajali tudi lastne predloge, so tokrat tisti člani, ki so bili prisotni na skupščinah, tudi glasovali in bili predvsem predlagatelji kandidatur.
Sestanki so bili v vseh 39 sekcijah KPI na Goriškem. Na sestanke je pri-
šla ena četrtina članstva. Zanimivo je, tako nam je povedal pokrajinski tajnik Bucovini, da je v razpravi prišla do izraza teritorialna enotnost naše pokrajine. Ni bilo razlike med severnim in južnim delom pokrajine, med goriškim in tržiškim območjem. Seveda so tu pa tam izstopale lokalne potrebe, kar pa je čisto razumljivo. Vsi tisti, ki so segli v razpravo, so govorili o osebnih vrlinah kandidatov, o njihovih sposobnostih, o pristojnostih, skratka, bili so mnenja, da je treba izvoliti take ljudi, ki bodo na najboljši način znali predstavljati stranko v javnosti.
Kar se tiče kandidatov za deželni svet sta največ glasov dobila sedanja deželna svetovalca Ivan Bratina, ki je dobil kar 517 glasov, in Paolo Padovan, ki pa je dobil 404 glasove. Oba sta v deželnem svetu že eno zakonodajno dobo. Bratina je sicer leto in pol več, saj je, kot takrat prvi neizvoljeni prišel v deželni svet po smrti Spartaca Zorzenona.
Seveda pa je na kandidatno listo treba dati sedem kandidatov. Na skupščinah so člani KPI dali različne predloge: G. Bisiach, R. Busolini, D. Fedele, G. Giorda, M. Macera, L. Pa-
pais, L. Patat, S. Poletto. Gori imenovani so dobili med 130 in 200 glasovi. Bratina in Padovan sta torej daleč pred vsemi drugimi, kar kaže, da bosta tudi nosilca liste kandidatov za deželni svet.
Kako bo lista dokončno sestavljena nam seveda Enzo Bucovini ni znal povedati, saj bo o tem dokončno sklepal pokrajinski odbor stranke. »Pri dokončni izbiri pa bomo seveda upoštevali predloge, ki so jih dali tovariši v naših sekcijah in bomo tako spoštovali njihovo mišljenje.«
Iz gori navedenega postaja torej jasno, da bosta oba komunistična deželna svetovalca, naš slovenski rojak Ivan Bratina ter Paolo Padovan spet izvoljena v deželni svet. Drugače bo v drugih pokrajinah, npr. v Trstu, kjer bodo komunisti skoro docela zamenjali svoje zastopnike, vendar pa je treba vedeti, da so tržaški deželni svetovalci bili v deželnem svetu več mandatnih dob, oba goriška pa komaj eno petlet-je.
Pokrajinski odbor KPI bo prav tako sestavil listo kandidatov stranke v pokrajinski svet. Tudi o teh kandidatu-' rah je bil govor na skupščinah članov komunistične partije.
Medtem ko se po vsej Primorski odvijajo pomladne pevske revije se dva goriška zbora pripravljata pa prvo izvedbo zanimive maše. Že jeseni, ob načrtovanju pevske sezone, je zbor Lojze Bratuž sprejel predlog italijanskega zbora župnije sv. Ignacija na Travniku za skupno delo ter vključil v program študij maše Missa octo vocum renesančnega skladatelja F. Bianciardija.
Francesco Bianciardi (1570-1607) je italijanski organist in skladatelj. Rojen v bližini Siene, se je že v mladih letih začel ukvarjati z glasbo. Postal je kapelnik v katedrali v Sieni, kasneje pa je bil imenovan tudi za voditelja sienske Akademije. V sorazmerno kratki življenjski dobi je napisal številna nabožna in posvetna glasbena dela, ki pričajo o njegovi izredni sposobnosti in nadarjenosti.
Maša Missa octo vocum je večzbo-rovsko glasbeno dplo, kar kaže jasen vpliv takratne slovite beneške šole. V poigravanju z odmevom in prilivanju akordov je skladatelj nadvse zanimivo oblikoval redne mašne dele.
Mašo bosta zbora prvič izvajala pri slovesnem bogoslužju na velikonočni praznik, naslednjo nedeljo pa bosta obogatila slovensko nedeljsko mašo ob 9. uri na Travniku. Poleg
maše bosta zbora izvajala še dva osemglasna moteta G. Croce Regina coeli in J. Gallusa Haec Dies. Isti program bosta zbora ponovila meseca maja v Sieni, v katedrali kjer je deloval sam skladatelj, meseca junija pa v Kranju.
Vse ljubitelje renesančne glasbe in zborovskega petja nasploh prisrčno vabimo, da se udeležijo slovenske slovesne maše na belo nedeljo ob 9. uri na Travniku, da bodo tudi s svojo prisotnostjo podprli prizadevno in neutrudno zborovsko delo.
Snemanje filma pri Doberdobu
Veliko zanimanje vlada v Doberdobu za novico, ki jo je te dni preko občinske uprave sporočilo vodstvo podjetja Nestpack, nekdanjega Sol-vay, da bodo danes v zapuščenem kamnolomu Solvay v Doberdobu posneli nekaj zunanjih prizorov za film »Južno od neba« v režiji bratov Tavi-ani. Film je naročila produkcija Cec-chi-Gori. V njem nastopajo številni znani igralci, med drugimi tudi Mil-ly Carlucci in Giuliano Gemma. Prava poslastica torej za domače radovedneže.
Uspeh v delovanju goriških skavtov
Mladinska prisotnost v izvenšolskih in nedelovnih dejavnostih ne utegne prepričati natančnega opazovalca slovenskega življa na Goriškem, ki oprezno išče iskrico narodnega zagona tam, kjer bi se najprej morala kresati. Športna društva so navsezadnje le še skoraj edini rekreacijski ambient, kjer zlasti tekmovalnost uspe privlačiti mlajše generacije. Vse redkeje se mladi človek istoveti v združenjih, ki jim je iskrena in poglobljena prijateljska vez glavno življenjsko gibalo, in kjer odgovorna samovzgoja gradi zrelo osebnost. V tem duhu deluje slovenska skavtska organizacija, ki se kar naprej krepi z novim elanom. To so storili skoraj sočasno s koledarskim začetkom pomladi, ko naj bi skozi zimo zdolgočasene energije nanovo zaživele. V nedeljo, 20. marca, je bil Slovenski center na drevoredu XX. septembra prizorišče 8. skavtskega športnega srečanja. Slovenski zamejski skavti s Koroškega, Tržaškega in Goriškega so tam soustvarili nov dan, novo skupno izkušnjo.
Goriškemu pripravljalnemu odboru je šlo za to, da spodbudi ob športni dejavnosti teh nekaj stotin mladih udeležencev, da obnovijo svojo prvinsko obvezo združevati se in biti v odnosu tam, kjer je vse več razdora in molka med ljudmi. S podobnimi pobudami bodo nadaljevali, ker so prepričani, da je v skavtski organizaciji tudi moment izpričanja svoje narodnosti.
(I. D.)
I\a srečanju predstavnikov sosednjih mest
Novi pogovori in pobude za sodelovanje med Novo Gorico in Gorico
V	Novi Gorici sta se v sredo sestali delegaciji te občine in sosednje Gorice. Obravnavali sta sodelovanje med občinama, ki traja že 26 let ter je zelo uspešno in raznoliko. To sta poudarjala predsednik novogoriške občine Danilo Bašin in župan Gorice Antonio Scarano.
V	svoji analizi sodelovanja med sosednjima mestoma in občinama je Bašin menil, da bi morali del sredstev in kreditov oziroma finančne pomoči, ki jih bo Italija podelila Jugoslaviji, skladno s sporazumom predsednikov vlad Gorie in Mikuliča, nameniti obmejnemu območju Nove Gorice. Tako bi lahko zgradili objekte za preprečevanje poplav, ki ogrožajo tako Novo Gorico kot tudi Gorico, ter razvili infrastrukture, s katerimi bi v Novi Gorici lahko bolje ovrednotili mednarodne možnosti, ki jih nudi obmejna lega občine. Menil je nadalje, da je potrebno med Novo Gorico in Gorico skleniti poseben sporazum, ki bi določal njune obveznosti pri prirejanju srečanj gledališč z območja delovne skupnosti Alpe-Jadran. Te manifestacije je namreč treba skrbneje in z večjo odgovornostjo organizirati, s čimer bi na prihodnjih srečanjih zagotovili sodelovanje dejansko najboljših gledališč z
območja delovne skupnosti Alpe-Jad-ran.
Predsednik Občinske skupščine Nova Gorica je nadalje poudaril vlogo slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji pri sodelovanju med državama. Zahvalil se je goriški občini za sklep o gradnji središča za slovenske šole in za obnovitev delovanja občinske konzulte za slovenska vprašanja.
Goriški župan Antonio Scarano se je v glavnem strinjal š tistim, kar je povedal in prredlagal Bašin, nato pa je poglobil še nekatera vprašanja. Poudaril je, da ima sodelovanje med Novo Gorico in Gorico koristne vplive in razsežnosti, ki jih je ob začetku sodelovanja pred 26 leti niso predvidevali. Treba pa je še bolje izkoriščati možnosti in pogoje, ki jih imamo za medsebojno sodelovanje. Scarano je dejal, da bo goriška občina pristojnim vladnim organom predlagala, da del italijanske pomoči Jugoslaviji namenijo Novi Gorici, da bi ta financirala in lažje izvajala svoje mednarodne obveznosti. Nato je opozoril na pomen carinske cone, ki so jo ustanovili na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi, in dejal, da bi v coni morda lahko opravljali tudi nekatere posebne storitve, ki jih v Gorici ne morejo.
Nadalje je župan Scarano obrazložil svoj pogled na stališča do zakona za zaščito Slovencev v Italiji in ob tem dejal, da goriška občina sproti in korenito deluje tudi za zaščito in v korist občanov slovenske narodnosti.
Na pobudo Scarana so včeraj v Novi Gorici na slavnosten način ponovno podpisali Listino o sodelovanju in prijateljstvu med Novo Gorico in Gorico, dokument, ki je bil sprejet med srečanjem delegacij obeh občin februarja lani v Gorici. Predsedniku novogoriške občine Bašinu je izročil pečat Gorice, za njegov delež pri razvijanju sodelovanja med Novo Gorico in Gorico. Scarano je poudaril, da je z Bašinom zelo uspešno sodeloval.
Po pogovorih v poslopju Občinske skupščine v Novi Gorici, so si zastopniki obeh mest in občin ogledali razstavo v prvi svetovni vojni v Solkanu, nato pa so obiskali zunanjetrgovinsko podjetje Primex v Rožni dolini. Tam jim je direktor Aleksander Lovec obrazložil delovanje in načrte podjetja, tudi kar zadeva gospodarsko sodelovanje z Gorico. Popoldne so si gostje iz Gorice ogledali še Mednarodni mejni prehod v Vrtojbi, kjer so jih seznanili z zasnovo in značilnostmi bodoče carinske cone.
Marjan Drobež
Nova določila o razprodajah in promocijskih prodajah
Goriško županstvo opozarja, da so od 5. marca letos v veljavi nova določila glede promocijskih prodaj in posezonskih razprodaj. Novi deželni zakon, objavljen je bil v Uradnem vestniku dežele 19. februarja, določa, da promocijske prodaje potekajo v točno določenih obdobjih in ne skozi vse leto. Promocijske prodaje niso dovoljene štirideset dni pred in štirideset dni po roku, ki je določen za posezonsko znižanje cen oblačil in obutve. Na območju goriške občine tako ne bo mogoče izpeljati promocijske prodaje v obdobju med 5. junijem in 25. oktob-
rom ter med 28. novembrom in 19. marcem. Zgoraj omenjena roka veljata za konfekcijsko blago in obutev. V trgovinah s športnimni artikli, volno in sukanci promocijske prodaje niso dovoljene v roku od 29. januarja do 19. maja.
Županstvo nadalje opozarja na nova določila glede razprodaj zaradi likvidacije trgovskih podjetij. Interesenti morajo obvezno izročiti izvod naznanila z navedeno številko pooblastila Občine ter s priporočenim pismom sporočiti roke razprodaje.
ZLATI PAJEK PRODUCTION
vabi v petek, 8. aprila, ob 21. uri v Kulturni dom v Gorici na
PAJK’S SHOW
♦	Večer zabave, smeha, plesa in glasbe ob prisotnosti priznanih gostov (B. Križaj, A. R., D. Dalipagič, R. P., M. Smole, I. K., Srebrna krila).
♦	Večer bo vodil priznani shovvman Berlusconijevih mrež.
♦	Kot sponsor bo sodelovala Enotna slovenska delegacija z geslom: »...da Slovenec že mori Slovenca, brata...«
♦	VSTOP LE Z VABILI! Vse informacije in rezervacije prostorov v uradu Kulturnega doma (tel. 33288).
♦	Zaradi neposrednega televizijskega prenosa prosimo za točnost.
V sekciji SSk v Standrežu razprava o domačih vprašanjih
Na sestanku članov štandreške sekcije SSk, ki ga je vodil Božidar Tabaj, so razpravljali o vprašanjih, ki so važni za štandreško skupnost. Ogledali so si načrt Goriške občine za namakanje štandreških zemljišč, ki jih urbanistični regulacijski načrt namenja kmetijskim dejavnostim.
Podrobno so analizirali predlog Konzorcija goriške industrijske cone, da bi v bližini samega Štandreža zgradili velik industrijski objekt, ki bi zavzel 40 hektarjev zemlje. Načrtu nasprotujejo, ker menijo, da bi tak objekt povzročil ones-nažeje okolja in bi imel tudi druge negativne posledice, saj bi bil oddaljen samo nekaj metrov od hiš na južnem delu Štandreža.
Tudi glede upravljanja avtoporta so bili izrečeni pomisleki, saj sedanja skladišča uporabljajo podjetja, ki že imajo drugje svoje prostore. Zaradi tega menijo, da ni upravičena zahteva SDAG, da bi čimprej začeli z deli, ki predvidevajo nova skladišča na Jeremitišču.
Dali so tudi svoje predloge za kandidatne liste za deželne in pokrajinske volitve.
Mesnica
»GABSICA«
Nabrežina Center 144 - Tel.: 200020
Tr^ič _ lil Timaun 1R -- Tel ■ PiAPMlORlA
PRAZNIČNA PONUDBA:
PIŠČANČJA BEDRA PURANJE MESO PIŠČANČJI FILET DOMAČI KUNCI TELEČJE MESO TELEČJA PEČENKA
8.500 lir kg 8.500 lir kg 8.500 lir kg 5.300 lir kg 8.400 lir kg 8.900 lir kg
TRŽIČ: ZORZIN IVANA — trgovina z mesom na debelo in na drobno
Svojim klientom želi veselo velikonočno praznovanje
Trije ranjeni
Tri osebe so bile včeraj lažje ranjene v prometnih nesrečah. Ponoči je v Ločniku padel 21-letni mopedist Gi-orgio Clancis iz Ul. Fonda 19. Dobil je udarce po glavi, zaradi katerih se bo zdravil 3 dni. V petih dneh bo okrevala 45-letna Celestina Zelinšek iz Nove Gorice, ki jo je včeraj dopoldne povozil avto na križišču pred sodiščem v Gorici. Dobila je nekaj udarcev in odrgnine. V trčenju v Ul. Terza armata je dobil nekaj poškodb 26-letni Giuseppe Longo iz Ul. Toscanini 10. Zdravil se bo 15 dni.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah je
danes, 1. aprila, zaprta.
izleti
Sekcija VZP1-ANPI Peč, Rupa, Gabr--
je priredi 21. in 22. maja avtobusni izlet na Plitvička jezera, v Kumrovec in Ptuj. Vpisujejo Mirko Kovic (tel. 391119), Ludvik Pregelj (20012), Srečko Pavletič (882339), Stanko Malič - brivec. Vpis do 15. aprila.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško javlja, da bodo avtobusi v ponedeljek, 4. aprila, odpeljali po sledečem razporedu: 1. avtobus ob 10. uri iz Gabrij skozi Sovodnje na Travnik, kjer bo ob 10.30: 2. avtobus ob 10. uri iz Podgore preko Števerjana, Oslavja, Pevme, mimo gostilne Primožič; 3. avtobus ob 10.30 iz Štandreža.
Sekcija VZPI-ANPI v Gorici priredi
17.	aprila avtobusni izlet po Soški dolini, v Tersko dolino in v Rezijo. Spotoma bodo obiskali partizanski spomenik v Osojanih v Reziji in spomenik Marku Redelonghiju v Starem selu pri Kobaridu. Prijave od 5. do 7. aprila med 16.30 in
18.	uro na sedežu VZPI-ANPI (v prostorih delavske zbornice CGIL v Gorici) in na sedežu Društva slov. upokojencev v četrtek, 7. aprila, od 10. do 12. ure.
|______________kino_________________
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »Dentro la notizia«. VERDI 16.30-22.00 »Uimpero del sole«.
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 15.30-22.00 »Guattro cuccioli da salvare«.
rri	w
Trzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE 18.00-22.00 »Cobra verde«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Avtoštopar«, 20.00 »Zaljubljena Melody«.
DESKLE 19.30 »Nevarna misija«..
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
Ravnatelj, učno in neučno osebje ter dijaki gimnazije liceja Primož Trubar izrekajo dijaku Frančku Ber-toliniju občuteno sožalje ob izgubi dragega brata Jožka.
Ob težki izgubi drage mame izrekajo učiteljici Aleksiji Klanjšček iskreno sožalje kolegi didaktičnega ravnateljstva Gorica.
Ta bo pri mejnem prehodu Vrtojba
V Primexu so že pripravljeni na delo v novi carinski coni
Delovna organizacija za zunanjo trgovino Primex-Primorje export v Rožni dolini pri Novi Gorici izvaja obsežne priprave za oblikovanje in razvoj carinske cone. Ustanovitev slednje je dovolil Zvezni izvršni svet, uradni dokument o tem pa pričakujejo v kratkem. O funkcijah carinskih con smo tudi v Primorskem dnevniku že večkrat obširno poročali. Gre v bistvu za gospodarsko ovrednotenje prostora, kjer se stikajo smeri in pota različnih držav, kar omogoča najrazličnjejše industrijske in druge dejavnosti pod ugodnimi pogoji. Za tako območje je zdaj priznana tudi Nova Gorica oziroma kompleks Mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi. O gradnji objektov v sklopu carinske cone so že razpravljali predstavniki delovne organizacije Primex in nekaterih novogoriških podjetij, ki bi v cono vložila sredstva. ^Direktor Primexa Aleksander Lovec in njegov sodelavec Rino Velikonja, ki je opravil velik del postopka za uradno priznanje carinske cone, sta nato časnikarjem pojasnila podrobnosti o predvidenih naložbah oziroma delih v Vrtojbi.
V okviru carinske cone bodo v prihodnjih letih na okrog 35 ha površine, zgradili približno 50 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, 25 tisoč odkritih kontejnerskih skladišč, pa 10 tisoč kvadratnih metrov prostorov za manipulacijo z razsutimi tovori. Ostale površine bodo namenjene parkiriščem, zelenicam ter rekreativnim in turističnim objektom. Treba je poudariti, da bo izpolnitev takšnega programa za-
htevala zelo velika sredstva. Velik del bo prispevala delovna organizacija za zunanjo trgovino Primex, sodelovala pa bodo tudi novogoriška podjetja Meblo, Gostol, Mesna industrija Pri-
morske in druga. Predvideno je nadalje sodelovanje Kmetijskega kombinata Vipava, tovarne Šampionka v Renčah, organizacije VIPA, ki usmerja razvoj kmetijstva in živilske industrije v Vipavski dolini ter industrije Fructal v Ajdovščini.
Podjetje Primex je v pripravah na ustanovitev carinske cone, na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi že zgradilo blagovno-manipulativni terminal na površini 6.500 kvadratnih metrov. Čez mejni prehod in blagov-no-manipulativno središče so lani posredovali okoli 144 tisoč ton različnega blaga, ki je bilo namenjeno bodisi v Italijo in druge tuje države, ali pa uvozu v Jugoslavijo. Tovori se bodo letos še povečali in naj bi dosegli okoli 200 tisoč ton blaga, namenjenega izvozu oziroma uvozu čez prehod v Vrtojbi. Naj ob tem navedem, da čez Vrtojbo prevozi jugoslovansko-italijan-sko mejo povprečno po 330 tovornih vozil dnevno. Primex bo letošnjo jesen začel graditi nov objekt na površini
3.500	kvadratnih metrov, ki bo del večjega objekta s skupno površino
10.500	kvadratnih metrov. Naložba bo stala okoli 100 milijard starih dinarjev. V tem prvem objektu delovne organizacije Primex bodo pripravljali za izvoz, tudi s predelavo blaga, štiri skupine proizvodov. To bodo kmetijski
pridelki in drugi agrarni proizvodi, izdelki iz lesa, računalniška oprema in sistemi in odpadne surovine, ki jih je mogoče predelati v sekundarne surovine za industrijo.
Tako torej v Novi Gorici postopno snujejo in oblikujejo carinsko cono, ki naj bi koristila tudi celotnemu gospodarstvu na obeh straneh jugoslovan-sko-italijanske meje. Zaradi tega Pri-mex pridobiva tudi gospodarske partnerje iz Italije, ki bi sodelovali pri naložbah v nove objekte. Soinvestitorje pričakujejo tudi iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. V tem okviru bo lahko pomembna bližnja ustanovitev predstavništva Primexa na Kosovu. Računajo nadalje, da bi del kapitala za posega v okviru carinske cone na Mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi pridobili iz posojil oziroma prispevka italijanske vlade, o čemer so se sporazumeli med nedavnim obiskom 'predsednika jugoslovanske vlade v Rimu. O vsem tem so se predstavniki delovne organizacije Primex pred dnevi pogovarjali tudi z italijanskim veleposlanikom v Jugoslaviji Castaldijem.
Seveda pa je razvoj carinske cone v Vrtojbi in širše na območju Nove Gorice v veliki meri odvisen od tega, če bodo končno zgradili moderno prometnico, tako imenovano Osimsko cesto, od Vrtojbe do Razdrtega.
MARJAN DROBEŽ
■ Kristina Petrovčič se toplo zahvaljuje za čestitke Društvu slovenskih upokojencev.
Šest zborov je sodelovalo na reviji Sovodenjska poje
Šest zborov je prejšnji četrtek nastopilo na 5. pevski reviji Sovodenjska poje, v priredbi KD Sovodnje. Kot prvi so nastopili najmlajši pevci, člani otroškega pevskega zbora iz Sovodenj, ki jih vodi Sonja Pelicon, zadnji pa člani moškega pevskega zbora KD Skala Gabrje. Vmes smo prisluhnili izvajanju moškega pevskega zbora KD Jezero — ta zbor je nastopil kot gost na reviji, ki je sicer namenjena skupinam, ki delujejo na območju sovodenjske občine — ženskega pevskega zbora iz Sovodenj, Sovodenjskim dekletom in zboru Rupa -Peč.
Prireditev bi bila po številu nastopajočih še bogatejša, a je mladinski zbor Rupa - Peč zadnji trenutek odpovedal udeležbo.
Zaključek glasbene sezone
Goriško glasbeno sezono je zaključila Giuliana Gulli 25. marca s koncertom v goriškem Avditoriju. Prvi del je otvorila čudovita Schumannova Arabeska in Fantazija v C-duru op. 17 istega skladatelja. Tržaška umetnica je s svojo neposrednostjo in muzikaličnostjo naravnost prevzela občinstvo, ki je pazljivo sledilo njenemu značilnemu izvajanju. Sledil je Chopin s Sonato v H-molu op. 58, kjer izstopa občutje nokturna, tako dragega poljskemu skladatelju, ki pa pri tem nič ne štedi s težavnimi prehodi, ki zahtevajo prave virtuoznosti od izvajalke. Ob koncu je izven programa umetnica zaigrala še tematsko lep Valček, prav tako Chopinov.
PRODAJA
^B8 Slovenijašport
LJUBLJANA, JESENICE, NOVA GORICA, KOPER, PORTOROŽ
Aprila v organizaciji Skupnosti Italijanov s Koprskega
V Portorožu Srečanje pisateljev ob meji
Srečanje pisateljev ob meji, ki bo tudi letos potekalo v Portorožu, postaja že tradicionalno. Še sami organizatorji — Skupnosti Italijanov s Koprskega — niso pričakovali, da bo srečanje že po prvih dveh letih postalo nekakšno nepogrešljivo zbirališče pisateljev, kritikov, esejistov in znanstvenikov srednjeevropskega prostora in njegovega južnega podaljška. Da je zanimanje za to prireditev veliko, kažejo lanskoletni podatki, po katerih je srečanje spremljalo kaP 60 časnikarjev iz Jugoslavije, Italije, Švice, Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Škratka, portoroška pisateljska prireditev je imela velik odmev, kar je organizatorje podkrepilo v njihovem hotenju in jih prepričalo, da nadaljujejo po začrtani poti.
Zato bo Srečanje pisateljev ob meji (potekalo bo v Portorožu od 22. do 24. aprila) tudi letos obdržalo svoje značilnosti, kot je gojenje odprte razprave med ožjim krogom udeležencev (največ osemdeset). Kvečjemu bodo organizatorji skušali še dvigniti raven razprave s tem, da bodo povabili predstavnike najrazličnejših žanrov, jezikov in konceptov. V tem smislu že sedaj širijo zemljevid udeležencev. Tudi tematika razgovorov bo ujeta v tri temeljna izhodišča. Pri enem bo šlo za poglobitev aktualnih družbenopolitičnih dogajanj. V tej zvezi bo letos razgovor o Evropi in kulturnih ter etničnih manjšinah. Drugi sklop bo zaobjel debato o znanstvenem raziskovanju in glede tega bo drugi dan Srečanja v ospredju diskusija o literarnih žanrih v književnostih, ki nastajajo v obmejnih pasovih (podnaslov je: Zakaj prevladuje poezija?). Tretji tematski krog bo namenjen literarnozgodovinskim raziskavam in naslov letošnje je — Reka kot zgodovinski in literarni fenomen.
Delovni spored portoroškega Srečanja bo letos obogaten še z literarnim večerom, na katerem lahko sodeluje vsakdo. To pot bo literarno branje med obiskom naših krajev, saj se bodo udeleženci Srečanja drugega dne (23. aprila) napotili v zamejstvo.
Pobuda, ki je vzniknila pred tremi leti, dobiva vse širše dimenzije in najbrž gre podčrtati dejstvo, da je zrasla na vrtu italijanskih organizacij v Istri. S tem Italijani v SFRJ na svojstven, kakovosten in odločen način izpričujejo tudi voljo za dejavno življenje in razvoj.
Ob koncu radijskega kabareta Oprosti, ne juriš Kobala in Verča
Resna preizkušnja za vse nas
Prejšnjo soboto se je zaključila serija 13 satiričnih kabaretov Oprosti, ne juriš Borisa Kobala in Sergeja Verča, ki je kar v zajetnem časovnem obdobju pretresala naš prostor in mu postavljala bolj ali manj (ne)prijetna vprašanja. Avtorja, ki sta bila istočasno tudi izvajalca, sta organizirala svoje nastope v nekaj razvidnih poglavij, ki so se delno spreminjala: pri tem je bil Sergej Verč »moder« in »uravnovešen« intelektualec, Boris Kobal pa je prispeval celo vrsto učinkovitih, večkrat kar virtuoznih komičnih travestij, pa najsi je šlo za Andaluzijo, prof. Jožeta Pirhovca, odvetnika Huberta Zagoričnika di Lubiana, Gigija, gospoda Marjana Hlebceta, psihologa Verginello, aktivista Tonija itd. Vmes pa zvočna kulisa, posebno posrečena s stalnim iskanjem Igorja Tute, vprašanjem »Oprosti, ma koliko let že čakamo svoje pravice«, na kar se oglasi sam Mussolini. Ti radijsko
učinkoviti večeri pa so predvsem izhajali iz izročil satire, ki v nasprotju s humorjem ne odslikava sveta v prizanesljivih in vedrih pač pa v zaostrenih in kritičnih barvah. In če smo nazorni, pri nas v zamejstvu je osrednje pohujšanje — beri tabu — politika. In prav na ozadju politike in njenega obravnavanja so se razvrstili praktično vsi kabareti, kjer ni ušel biču prav nihče; od leve do desne, če se spomnimo samo rubrike o zamejskem tisku, od časopisnih do radijskih urednikov in najrazličnejših šefov, pri čemer seveda ni smel manjkati »krovni« poglavar, Filibert Benedetič, na vse strani je pometala satirična metla, in kot sta avtorja na koncu povedala, se je v zadnjih letih pri nas v zamejstvu spremenilo to, da lahko poimenujemo ljudi, ki so v takšni ali drugačni zvezi z dogodki in pojavi — medtem ko pred časom kaj takšnega sploh ni bilo mogoče — predrugači pa se zaradi
tega vendarle nič ali pa zelo počasi. Aluzije na premajhno odločnost, komične travestije, ki zategadelj pozivajo na kar stalinistične aktivistične pozicije preprostega mišljenja, norčevanje iz nekakšne (samo)zadovoljnosti, ohlapnega odnosa do vprašanja kulture in tudi drugih področij tukajšnjega življenja, vse to in še kaj je obeleževalo kabaret s precej osveščajočimi in nič kaj pomirjenimi toni. Bila je to do kraja absurdna, vendar točno usmerjena komika intelektualnega tipa, izvedena na sproščen način žive improvizacije in sprotnih vrinkov ter poigravanja s komičnimi liki in pojavi, ves čas v prepričanju, da je ostrina misli osnovna zahteva takšne literarne in radijske zvrsti, ki se nikakor ne sme izgubiti v šarmantnosti folklornega tipa. Prav gotovo je bila usmerjenost misli tolikanj izostrena, da je predstavljala za marsikoga kar velik zalogaj, če seveda upoštvamo dejstvo, da pri nas v zamejstvu vendar nimamo v izobliju takšnega načina javnega razmišljanja. Bil je, skratka, Kobalov in Verčev kabaret, resna preizkušnja za vse nas, skorajda nam je postavljal neizrečeno vprašanje: se nam zdi, da živimo v času lastne nezmotljivosti in najboljših potez, ali pa bi bilo nujno večkrat preveriti naša dejanja in nehanja takole od zunanj, z distanco, oziroma željo po večji učinkovitosti in smelejših načrtih?
JANEZ POVŠE
Srečanje o priznanju glasbenih ustanov
Pred dnevi je bilo v Modeni prvo vsedržavno strokovno srečanje na temo: »Pravno priznane glasbene ustanove; njihova vloga in perspektive v okviru kul-turno-umetniške vzgoje«. Srečanja, ki sta ga priredili občinski upravi iz Modene in Carpia v sodelovanju s tamkajšnjimi glasbenimi ustanovami, se je udeležilo lepo število krajevnih upraviteljev, strokovnjakov, sindikalistov in funkcionarjev državnega ministrstva za šolstvo. Na srečanju je bilo prisotno tudi predstavništvo Glabene matice. Njen predstavnik Žarko Hrvatič je med bogato in temeljito razpravo podal kratko a izčrpno poročilo o stanju in težavah naše glasbene ustanove in opozoril vse prisotne na dolgoletna prizadevanja za javno priznanje te pomembne manjšinske strukture.
Marjo Magajna razstavljal v Avstraliji
Naš fotoreporter Marjo Magajna je imel sredi meseca dve fotografski razstavi v daljni Avstraliji. V veliki dvorani Slovenskega društva Planica v Melbournu je razstavil nad sto fotografij, zatem pa je svoja dela razstavil še v Slovenskem domu
Dimitrij Rupel in Matjaž Schmidt v Kosovelovi knjižnici v Sežani
Kosovelova knjižnica v Sežani bo predstavila knjigo znanega slovenskega pisatelja, literarnega in gledališkega kritika, publicista, urednika, sociologa Dimitrija Rupla z naslovom: Zakaj je svet narobe. Knjiga je izšla konec minulega leta pri Partizanski knjigi in je kot mnoge njegove knjige vzbudila pri bralcih veliko zanimanje.
V knjigi avtor na poljuden način razmišlja o aktualnih dogajanjih, svojih življenjskih izkušnjah in lastnem doživljanju sveta. Knjiga nas popelje v družbeno dogajanje in kritično raz- k mišljanje, ob čemer se bralcu zastavlja vrsta vprašanj.
Ob literarnem večeru bodo v knjižnici otvorili tudi razstavo mlajšega slovenskega slikarja, ki se na svojem likovnem področju posveča predvsem ilustratorskemu delu.
Matjaž Schmidt ima za seboj več kot 60 knjig, ki jih je ilustriral, nekatere pa tudi sam napisal. Z njegovimi ilustracijami se srečujejo mladi v vsem periodičnemu tisku. Naj ob tej priliki spomnimo le na nekatere knjige z njegovimi ilustracijami kot so: Nejčev leksikon, Nebotičniki sedite, Štirje srčni možje, Podaj mi roko pesem, Levi in desni klov, Zajec in tri opice itd. Matjaž Schmidt je imel že vrsto samostojnih razstav in za svoje odlično ilustratorsko delo je prejel vi-
soka priznanja kot so: Zlato pero Beograda, Kajuhova nagrada in Levstikova nagrada.
Matjaž Schmidt je bil gost knjižnice že včeraj, ko se je pogovarjal s šolarji, v popoldanskih urah pa se je srečal s tistimi najmanjšimi, ki redno prihajajo v knjižnico na pravljične ure. Njegova razstava ilustracij bo v knjižnici na ogled do 15. aprila.
Prireditev organizira knjižnica v sodelovanju s Partizansko knjigo, v kulturnem večeru pa bosta sodelovala poleg pisatelja in ilustratorja tudi glavni urednik Partizanske knjige Jaroslav Skrušny in gledališki igralec iz Trsta Anton Petje.
Kot vedno bo tudi tokrat knjižnica poskrbela, da si bodo obiskovalci večera lahko kupili knjigo Dimitrija Rupla Zakaj je svet narobe in nekatere knjige z ilustracijami Matjaža Schmidta.	a_
■ Prihodnost televizije v Evropi brez meja je naslov mednarodnega zasedanja, ki bo v italijanskem mestu Urbino od 6. do 9. aprila. Zasedanje prireja Center za evropske visoke študije, pri organizaciji pa so sodelovali tudi izvedenci evropskega parlamenta, RAI, Telespazio in Italcable.
Pred kratkim sta založbi Borec in Lipa izdali knjigo prekomorke Cite Lovrenčič-Bole
Pripoved o junaški poti »ženske čete« prekomorskih brigad
Pri založbah Borec in Lipa je pred dnevi prišla na trg najnovejša knjiga, ki obravnava eno od poglavij prekomorskih enot NOVJ. Ne gre sicer za eno od knjig iz serije Knjižnice NOV in POS, v kateri so bile doslej v nekaj več kot 40 knjigah monografsko obdelane skoraj vse večje slovenske partizanske enote tako v domovini kot tiste, ki so nastajale v Južni Italiji, pač pa za samostojno knjigo-pričevanje o »prekomorkah« ali precizneje o zgodovini tako imenovane »ženske čete«, ki se je takoj po kapitulaciji Italije formirala v taboriščih NOVJ v Carbonari in Gravini.
Avtorica knjige je Cita Lovrenčič-Bole, sama članica in namestnica komisarja te čete, ki pa izida knjige, na kateri je delala do zadnjega, žal, ni dočakala. Umrla je 23. maja 1986 v Ljubljani. Knjiga z enostavnim naslovom Prekomorke je tako njen zadnji prispevek, njen poslednji delež v boju za svobodo, ki ga je pričela kot mlado dekle v prvih dneh okupacije Slovenije, s svojim opredeljevanjem za napredne ideje pa že prej.
Čeprav je njena pripoved v knjigi podajana prvenstveno iz osebnega doživljanja, pa se poslužuje tudi drugih virov in pričevanj tako, da je mogoče govoriti v resnici o zaokroženem zgodovinskem prikazu te svojevrstne partizanske enote neglede na to, da knjiga ni napisana po pravilih zgodovinopisja (z opombami, točnimi datumi in navajanjem arhivskih virov itd.) pač pa po osebnih, intimnih občutjih. Njena pričevalska vrednost seveda ni zaradi tega nič manjša, mogoče je prav s svojo človeško iskrenostjo, preprostostjo in toplino še bolj neposredna in naredi na bralca še globlji vtis o neki veličastni zgodovinski resničnosti.
Avtorica je pripoved razdelila v dve poglavji s 17 podpoglavji. V prvem opisuje doživetja skupine v Ljubljani aretiranih aktivistk OF od aretacije preko obsodbe pred okupacijskim vojaškim
sodiščem in romanj skozi razne zapore v Italiji, bilo jih je vsaj dobrih deset začenši s Trstom, Koprom in Benetkami do končnega v Traniju, življenje v njih, srečanja z Vido Tomšičevo in Pepco Kardeljevo, začetke ilegalnega organiziranja v zaporih. Drugo poglavje govori o zbiranju osvobojenih zapornic in slovenskih konfinirank v Južni Italiji v zbirnih bazah NOVJ v Carbonari in Gravini, o nastajanju »ženske čete« in njenem razvoju, delu na kulturno-prosvetnem in vzgojnem ter na sanitarno-medicinskem in socialnem področju ter o pripravah na vključevanje posameznih članic čete v 3. prekomorsko brigado, o njihovem odhodu na domovinska tla, o njihovih herojskih dejanjih in žrtvah na bojni poti in končno še o odhodu zadnjih pripadnic čete v domovino in njenem koncu.
Ob tem, ko izvemo iz posameznih podpoglavij za mnoge narodne zanimivosti iz življenja v zaporih, o odnosih jetniškega osebja do aretirank in predvsem o neuklonljivi veri v poraz okupatorskih sil in o pripravah zapornic na čas, ki bo moral priti, o raznih načinih povezovanja z zunanjim svetom in dogajanji na bojiščih v Sloveniji in drugod, pa je pričevanje Cite Lovrenčič-Bole za nas Primorce še posebno zanimivo tam, kjer opisuje srečanja najprej s primorskimi vipavskimi in goriškimi zapornicami, potem pa množično dotekanje slovenskih fantov iz razpadle italijanske vojske in še zlasti slovenskih pribežnic iz raznih konfinacij, ki so bile vključene v »žensko četo« in se v njej skupno z ostalimi urile v vojaških veščinah, skrbele za kulturno življenje, za poučevanje književne slovenščine, skrbele za otroke,, matere nosečnice, ki so se rešile okupatorskega nasilja v Dalmaciji in Črni Gori, opravljale tečaje za bolničarke itd.
V avtoričini pripovedi se še enkrat jrotrjuje plebiscitarna odločitev naših primorskih ljudi, in
žensk posebej, za vključevanje v borbene formacije NOVJ kljub prizadevanjem zavezniških in četniških oficirjev, da bi jih pridobili za »kraljevsko vojsko« na tleh Severne Afrike. Nobena vaba ni mogla premamiti teh naših ljudi in sami zavezniki so končno morali spoznati, da so njihova prizadevanja zaman in so nazadnje pojDustili nezlomljivi odločenosti, katere edini cilj je bil prispevati k zmagi nad italijanskimi in nemškimi okupatorji in zaživeti v svobodni domovini, po kateri niso nikoli prenehali sanjati in hrepeneti.
Dekleta in mlade žene v »ženski četi«, tiste iz osrčja Slovenije in tiste iz Primorske pod Italijo, so bile v tem oziru povsem enakovredne moškim ne samo v hrepenenjih, pač pa tudi v pripravljenosti na delo in žrtve, kar so izpričale tako v četi sami, kot pozneje na bojišču, kjer so mnoge omahnile v smrt. O treh junaških smrtih v bojih za Knin pripoveduje avtorica v podpoglavju o 3. prekomorski brigadi, kjer so pri izvrševanju svojih dolžnosti padle Karmela Mijan-Bosna, sekretarka SKOJ v 4. bataljonu, Tržačanka Vojka Šmuc, sanitetna referentka v 3. bataljonu, in Ljubljančanka Nada Žagar, brigadna sekretarka SKOJ, poleg njih pa še druge. Iz objavljene Listine o podelitvi domicila mesta Ljubljane ženski četi prekomorskih brigad, je razvidno, da je samo v bojih 3. prekomorske brigade padlo 23 bork in od teh 9 v bojih za Knin.
Uvodno besedo v knjigi, je napisal takratni komisar L, 2. in 3. prekomorske brigade, španski borec in narodni heroj Stane Bobnar. V njej je strnil vlogo in pomen »ženske čete« in žena v NOB sploh in svojo misel sklenil takole: »Njihovo delo, pogum in vzdržljivost, nesebična pomoč, njihova vedrina in vnema - vse to je krepilo zavest borcev in s tem bojno sposobnost brigade. Njihova humana podoba je ostala med preko-morci nepozabna.«
Besedo o Citi Lovrenčič-Bole na koncu knjige je prispevala njena sojetnica in soborka Vida Tomšič, duša »ženske čete« in sekretarka komiteja KPJ v Carbonari. Prikazala je lik te plemenite žene, predvojne medicinske sestre, zgodnje pripadnice revolucionarnega gibanja, ene prvih aktivistk OF v okupirani Ljubljani, jetnice v fašističnih zaporih in soorganizatorke »ženske čete« v Carbonari, po osvoboditvi pa zavzete delavke na družbenosocialnem področju, zlasti na področju zaščite mater in otrok, sodelavke UNICEF in dobitnice visokega mednarodnega odličja Mednarodnega komiteja Rdečega križa, skratka huma-nistke, ki je izgorela v delu za sočloveka.
Knjigo dopolnjuje še poimenski seznam pripadnic »ženske čete«, ki pa je žal opremljen le z navedbo kraja bivanja vsake posebej pred vojno, ter slikovno gradivo iz italijanskih zaporov in iz taborišč NOVJ v Južni Italiji, in življenja in dela žensk v partizanskih bolnišnicah, iz prekomorskih brigad in z raznih povojnih srečanj bivših pripadnic čete. Med zadnjimi je slika s podelitve častne listine o domicilu četi 8. marca v Ljubljani. Cite Lovrenčič-Boletove na tej sliki ni. Takrat je bila že hudo bolna.
Naj bralce na koncu spomnim, da se je Cita skupaj z Vido Tomšičevo pred leti odzvala vabilu dolinskega kulturnega društva »Valentin Vodnik«, kjer sta obe pripovedovali o doživljajih in spominih na čase narodnoosvobodilnega boja in predvsem na delež žensk in »ženske čete« v njem. Takrat smo se lahko tudi mi, ki Cite prej nismo poznali, zavedli skromnosti in humanosti te drobcene žene, ki je s preprosto besedo, pa z milino in iskrivim žarom v očeh pripovedovala o velikem in častnem času.
JOŽE KOREN
Lani v tej deželi nad 7 milijonov tujcev
Bolgari širijo ponudbo in vabijo zahodne turiste
Agencija Balkanturist ima 40 let
Lani je Bolgarijo obiskalo sedem milijonov in pol tujih turistov. Bili so to v glavnem turisti iz vzhodnoevropskih držav, ki so tja prišli letovat v poletnih mesecih na obalo Črnega morja. Za Čehoslovake, Madžare, Vzhodne Nemce, Ruse je počitnikovanje ob Črnem morju isto kot za Skandinavce, Zahodne Nemce ali Angleže počitnikovanje ob obali kake sredozemske države.
V Bolgarijo pa prihajajo tudi turisti iz zahodnih dežel. Nekateri na letovanje ob morju. Drugi si žele ogleda zgodovinskih znamenitosti. Je pa še ena vrsta zahodnih turistov, ki obišče Bolgarijo, pa čeprav morda le za kratek čas, le za kak dan. To so ljudje, ki z avtomobilom potujejo v Turčijo in ki seveda morajo z vozilom skozi Jugoslavijo ter Bolgarijo, da lahko pri Svi-lengradu oziroma Edirnu vstopijo v turško državo.
Bolgarski turistični delavci pa si prizadevajo, da bi povečali število zahodnih turistov, ki bi prišli na ogled njihove dežele in se tam zaustavili več časa.
Lani je namreč bilo na počitnicah v Bolgariji 87.000 turistov iz Italije. Nekateri so se tam zaustavili več časa, drugi pa le za kak dan, saj so nadaljevali pot. Italijanski turisti pa so povsod zelo dobrodošli, saj porabijo veliko denarja, za razliko od Nemcev, ki so varčnejši. Zaradi tega je skrb bolgarskih turističnih delacev uperjena v to, da bi v roku treh let podvojili število italijanskih turistov.
Seveda gredo vsa prizadevanja tudi v to, da bi v to deželo prišli tudi drugi turisti z Zahoda. Še zlasti tisti z debelejšimi denarnicami, ki imajo tudi višje zahteve. Prav zaradi tega so v zadnjih letih v Bolgariji zgradili vrsto novih hotelov. Ti so zgrajeni v sodelovanju z zahodnimi družbami in imajo zahodne standarde. Sem sodijo hoteli svetovno znanih družb Sheraton, No-Votel, Hilton, Intecontinental. Take hotele, ki so zgrajeni podobno kot tisti v zahodnih državah in ki gostu nudijo sodobni komfort, so zgradili tako v Sofiji kot v drugih krajih v državi. Bolgarski primer na tem področju ni osamljen, saj so že omenjene in še druge hotelske družbe zgradile hotele tudi v drugih državah Vzhodne Evro-Pe ter na Kitajskem.
Bogato ponudbo turistične agencije Balkanturist, ki je lastnica hotelov, avtobusov, plovil, turističnih agencij so predstavili na letošnjem turističnem sejmu BIT v Milanu, tudi ob prisotnosti bolgarskih vladnih predstavnikov. Balkanturist namreč letos slavi 40-letnico delovanja. Od skromnih začetkov takoj po vojni, ko se je pri njih turizem šele pričel razvijati, od takrat, ko so sprejeli prve češkoslovaške turiste, je preteklo mnogo časa. Dandanes je Balkanturist ena največjih turističnih agencij na svetu in na področju števila postelj v hotelih je kar na desetem mestu na svetu. Prej smo omenili, da so v sodelovanju z nekaterimi svetovno znanimi družbami zgradili več hotelov. S to politiko bodo nadaljevali.
Ob več sto kilometrov dolgi obali Črnega morja je polno letovišč, kjer se lahko ustavijo ne le gostje, ki žele v hotele, marveč tudi tisti, ki žele kampirati. V notranjosti dežele je precej starih mest, ki so vredna ogleda, saj so lesene stavbe zelo zanimive že zaradi njih posebne arhitekture. Polno je samostanov in starih cerkva, ki so v notranjosti dežele. Seveda pa je prestolnica Sofija vredna temeljitega ogleda, bogata tudi na kulturnih prireditvah. Teh bo v poletnih mesecih vse polno, ne le v Sofiji, tudi z mednarodno udeležbo.
Še nekaj bo zanimalo zahodne turiste. Bolgarska vlada je sklenila, da od letošnjega 1. januarja nudi premijo tujcem, ki tam zamenjajo njihov denar. Premija je kar stoodstotna. Turisti bodo s tem pridobili precej. Prav tako so občutno znižali ceno bencina, če ga plačajo v zahodni valuti. Seveda si je prej treba nabaviti bone, ki jih je moč dobiti tako na meji kot v turističnih uradih v notranjosti države. Liter super bencina tako stane okrog 600 lir. Dana je možnost, da neizkoriščene bone turist lahko proda ob izstopu iz države.
Skratka, turistov je vedno več. Vse države si prizadevajo, da bi jih čimveč prišlo k njim, saj turist prinaša denar. V Bolgariji ni nič drugače. Od nas bomo na obisk te dežele šli kar z avtomobilom. Sicer pa so na voljo tudi letalske zveze, na voljo pa so tudi organizirani izleti z letalom in avtobusom.
MARKO WALTRITSCH
Samostan Rila iz 10. stoletja
V aprilu bogat koledar prireditev na Slovenskem
fz Pratike ali Koledarja prireditev v Sloveniji v letu 1988, ki jo je izdal Center za Turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije, povzemamo najpomembnejše prireditve, ki bodo v aprilu na Slovenskem.
V	Lipici bo 9. in 10. aprila turnir v dresurnem jahanju. V Šentvidu pri Stični bo v nedeljo 10. aprila motokros, državno prvenstvo v razredu 250 ccm. Na veliko noč bo tudi Muflonov smuk na Kriški gori.
V	tednu od 11. do 16. aprila bo v hotelu Poetovio v Ptuju teden sladic. V Portorožu bo v istem tednu mednarodna teniška prireditev. V Cankarjevem domu in v Filharmoniji v Ljubljani bodo od 12. do 15. aprila Slovenski glasbeni dnevi, v Unionski dvorani v Mariboru pa od 15. do 17. aprila 10. tekmovanje Naša pesem. 16. aprila bo v Kamniku karting tekma. Sladokusci pridejo na svoj račun od 18. do 24. aprila v Murski Soboti, kjer bodo dnevi madžarske in srbske kuhinje.
Na brzicah Kolpe, v Osilnici, bo 22. in 23. aprila mednarodno tekmovanje v Lajakih in kanujih. 27. aprila pa na divjih vodah Soče pri Trnovem mednarodno tekmovanje kajakašev. Folkloristi bodo imeli dva praznika, 24. aprila v Trnovski vasi pri Ptuju in konec meseca v Rogli-Žrečah, kamor pridejo skupine iz Italije, Avstrije in Madžarske.
v Ljutomeru bodo 24. aprila konjske dirke, v Brežicah istega dne motokros Alpe Adria v razredu 250 ccm. Taborniška teka bosta istega dne v Gradišču nad Muro in v Muti. Omenimo še ribiški piknik, ki bo zadnji teden v aprilu v Muti pri Ljutomeru, pa bomo ugotovili, da je prireditev vse polno na vsem Slovenskem in za vse okuse.
Ko se greš reklamo si moraš najbrž izmisliti čisto nove oprijeme, da dosežeš tistega, kateremu je reklama namenjena. V Deželi Marche so turistični delavci in industrijci prišli do zamisli, ki ji najbrž ni primere. V tej deželi je veliko tovarn čevljev. Nad 20 milijonov parov gre letno v izvoz, predvsem v dežele Severne Evrope in Severne Amerike. V vsako škatlo s čevlji bi dodali turistični prospekt njihove dežele. Za to se zanimajo tan-kajšnja deželno odborništvo za turizem in zveza industrijcev.
Gre za ovrednotenje turistične reklame. Deželna uprava bo letos za reklamo porabila tri milijarde in pol lir. V ospredju ponudbe so prelepa mesta te dežele, predsvem starodavni Vrbino, potem pa seveda obmorska leto-
Reklama
dežele
Marche
višča vzdolž Jadranske obale. Zanimajo jih predvsem nemški gostje. V marcu so priredili reklamni teden v Wolsburgu, konec aprila pa bo tak teden v Frankfurtu. Poudarjali bodo ples in glasbo v gradovih, kar Nemce vsekakor privlači. Seveda pa sta po-
leg tudi gastronomija, saj je znano, da ti v teh krajih ponujajo okusno hrano in dobra vina. Na jesen pa bodo podobni teden priredili tudi na Danskem.
Ugotovili so tudi, da je bila dosedanja reklama ma milanski turistični borzi uspešna. Prihodnje leto bodo povečali njihov prostor na BIT. Vendar pa bodo v kasnejših letih na tej borzi najbrž sodelovali le vsaki dve leti. Skušali bodo njihovo deželo reklami-zirati tudi drugod v tujini.
Berite
»Novi Matajur«
0MT) Yl/GOSlAV AIRUA/FS (^4T) VOZNI RED POLETJE 1988
velja od 27. marca do 29. oktobra 1988
JAT LJUBLJANA
Miklošičeva 34
Tel.: 061/314-340, 314-341
ODHODI IZ LJUBLJANE ZA:
dan	odhod	prihod	št. leta
AMSTERDAM			
□□□□□□7	11.30	13.25	JU270
BARCELONA			
□ □ 3DD 6D	11.20	13.30	JU256
BEOGRAD			
□ □□□□ 6D	05.50	06.50	JU463
1 2 3 4 5D 7	06.30	07.30	JU621
□ □ anpup	10.00	11.00	JU623
□ □□□ snn	16.20	17.20	JU623
□ □□ 4nnn	16.20	17.20	JU627
□□□□□□7	16.50	17.50	JU271
□ 2DDn 6D	17.20	18.20	JU625
□ □ smnnn	19.20	20.20	JU627
!□□□□□□	19.30	20.30	JU625
□ □□□ sna	19.45	20.45	JU627
!□□□□□□	20.10	21.10	JU627
□ 2nDnnn	21.20	22.20	JU627
DUBROVNIK			
□ □□□ 5D □	11.15	12.50	JU948
□□□□□□7	17.20	18.25	JU 950
□ □ snnnn	17.20	19.05	JU998
□ □ so sna	20.20	22.00	JU950
FRANKFURT			
□ □□ 4nnn	11.30	13.00	JU354
innnnnn	14.45	16.15	JU354
□ zna san	16.30	18.00	JU354
LONDON			
□□□□567	11.20	12.35	JU212
□ 2nnnnn	11.20	12.35	JU212
!□□□□□□	14.00	15.10	JU206
MADRID			
□ □ snnnn	10.45	13.25	JU254
MOSKVA			
inanann	08.20	15.00	JU138
MOSTAR			
□ □□□ san	11.35	12.35	JU966
OHRID			
innannn	20.10	21.30	JU207
□□□□□□7	22.20	23.40	JU962
□ □□ 4nnn	22.20	23.40	JU962
SKOPJE			
□ □□□ sna	17.15	19.40	JU954
SPLIT			
□ □□□ 5D □	11.40	13.00	JU 944
n 2nnnnn	12.30	13.15	JU 944
□ □□□ 5DD	17.15	18.00	JU954
□ □ snnnn	17.20	18.05	JU998
innaann	20.20	21.40	JU946
TUNIS			
□ □□□ san	23.40	01.35	JU462
ZURICH ID 3D 5D□	15.45	17.30	JU322
ZAGREB			
1 2 3 4 5 6 7	07.35	10.00	JU100*
1 2 3 4 5 6 7	13.55	16.25	JU102*
NATOV ZELENI VLAK
PRIHODI V LJUBLJANO IZ:
dan	odhod	prihod	št. leta
AMSTERDAM			
□□□□□□7	14.20	16.05	JU271
BARCELONA			
□ □ snnnn	14.30	16.30	JU 257
BEOGRAD			
inmmnn	06.30	07.30	JU620
innnnnn	06.50	07.50	JU622
□ □□□ smn	07.15	08.05	JU622
□ □ snnnn	08.20	09.20	JU622
□ □□ 4nnn	08.55	09.55	JU624
□□□□□□7	09.30	10.30	JU270
□ □□□□ 6D	09.30	10.30	JU622
□ 2nnnnn	09.30	10.30	JU622
n n n n 5;		09.55	10.55	JU624
□ 2nnnnn	10.45	11.45	JU624
!□□□□□□	11.50	12.50	JU626
□ □ snnnn	17.40	18.40	JU626
□ □□□ 5D □	18.00	19.00	JU626
1 2 3 4D 6 7	20.40	21.40	JU628
DUBROVNIK			
□□□□□□7	09.40	10.40	JU949
□ □□□ san	13.15	14.45	JU 949
□ □ snnnn	13.35	15.10	JU949
FRANKFURT			
inanann	17.05	18.25	JU355
□ □□ 4nna	14.10	15.30	JU355
□ 2nn snn	18.55	20.15	JU355
LONDON			
□ 200 5 6 7	13.35	16.35	JU213
innnnn	16.30	19.30	JU207
MADRID			
□ □ Sancin MOSKVA	14.15	16.40	JU255
mnannn	16.00	18.40	JU139
nnan sna	18.55	23.00	JU139
OHRID			
mnn sna	00.20	01.45	JU963
mnnnan	11.50	13.10	JU206
SKOPJE			
nnan san	08.10	10.30	JU955
SPLIT			
n n snnnn	09.05	09.50	JU999
nnnn san	09.15	10.35	JU945
nnan sna	09.45	10.30	JU955
innnnna	12.40	14.00	JU945
n 2annnn	13.55	14.40	JU 945
TUNIS			
nnnnn en	03.10	05.10	JU463
ZURICH			
m 3n snn	18.00	19.40	JU323
ZAGREB			
1 2 3 4 5 6 7	10.50	13.20	JU101*
1 2 3 4 5 6 7	17.55	20.25	JU103*
Vozni red je samo informacija in se lahko spremeni brez predhodnega obvestila.
Legenda: 1234567 — dnevi v tednu.
Nogomet: v prijateljski tekmi med Italijo in Jugoslavijo
Nevarno le, če Dentigomma zmaga v Riminiju
Remi zadovoljil oboje
JUGOSLAVIJA - ITALIJA 1:1 (1:1)
STRELCA: Vialli v 10. min., Jakovljevič v 45. min.
JUGOSLAVIJA: Radača, Stanojkovič (v 81’ Tošič), Miljuš, Katanec, Vulič, Radanovič, Stojkovič (v 88' Krivokapič), Brnovič, Rančev (v 81’ Asanovič), Savičevič, Jakovljevič.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Francini (v 53' Maldini), Baresi, Ferri, De Agostini (v 74’ Fusi), Donadoni, De Napoli, Mancini, Giannini, Vialli. SODNIK: Kohl (Av.j; GLEDALCEV: 15 tisoč.
SPLIT — To je bila 18. tekma med Jugoslavijo in Italijo, končala pa se je s šestim remijem (4 zmage Jugoslovanov in osem Italijanov). Tekma je bila na solidni ravni, za Jugoslovane je bil to bržkone kar vrhunec, medtem ko imajo azzurri bržčas še precej rezerve.
Kljub zdesetkani postavi - manjkalo je kar šest standardnih igralcev - so Jugoslovani tekmo začeli zelo vzpodbudno. Vzdušje na poljudskem stadionu jih sicer ni moglo motivirati, kajti gledalci so žvižgali in celo zmerjali nekatere jugoslovanske igralce.
Italijani so po pričakovanju igrali zaprto, v napadu je bil le sloviti Vialli, ki pa ni bil veliko ob žogi. Modri so bili prisiljeni napadati, njihove kombinacije so bile kar domiselne in lepe, toda v zaključnih akcijah se niso proslavili. To velja predvsem za mladega Pančeva. Jugoslovani so imeli v prvem polčasu kar 5 imenitnih prilož-
nosti, toda Zenga je branil v velikem slogu. Italijani so napadli le dvakrat, že v prvem poskusu pa so bili uspešni z Viallijem. Jugoslovani so izenačili v zadnji minuti prvega dela. Stojkovič in Savičevič sta izvedla lepo akcijo po levi strani ter ukanila Baresija, po predložku pa je Jakovljevič zadel mrežo z glavo.
Nadaljevanje ni bilo tako razburljivo, čeprav so azzurri igrali bolj napa-■ dalno. Mladi Savičevič je bil sicer kar nevaren, toda v končnici tudi on ni imel pravega uspeha. V 81. minuti pa se je Italijanom le ponudila sijajna priložnost. De Napoli je ležernim Jugoslovanom ukradel žogo na sredini igrišča, stekel z njo prav v kazenski prostor, streljal kar natančno, toda vratar Radača je s težavo žogo le odbil v kot. Tekma ni navdušila, še zdaleč pa ne tudi razočarala. Z remijem so bili v obeh taborih kar zadovoljni, kajti za
zmago je obema moštvoma manjkalo ambicij.
Ivica Osim, jugoslovanski selektor: »Zadovoljen sem z igro in rezultatom. Kljub temu da smo igrali v oslabljeni postavi, je bilo v našem moštvu nekaj zelo vidnih posameznikov. Malo me skrbi le to, da so nas Italijani zasenčili glede telesne pripravljenosti.«
Azelio Vicini: »Že 15 tekem nismo izgubili. Torej sem lahko zadovoljen. Igrati v gosteh 1:1 s čvrsto jugoslovansko ekipo je uspeh za vsako moštvo. Naš adut Vialli tokrat ni bil najboljši, toda dosegel je svoj cilj - gol.
FRANCI BOŽIČ
Nogomet: zmagi SZ in Švedske
ZAHODNI BERLIN — V prvih dveh tekmah nogometnega četveroboja v Zahodnem Berlinu so tako igrali: SZ -Argentina 4:2 (2:1), Švedska - ZRN 4:2 po 11-metrovkah (1:1, 1:0).
Avtomobilizem:
Weber v vodstvu
NAIROBI Po prvem dnevu safari rallyja, četrti preizkušnji za svetovno prvenstvo, vodi Erwin Weber (ZRN, volkswagen golf GTI), ki ima minuto prednosti pred Biasionom (lancia).
Segafredo skoraj na varnem
Pred zadnjim kolom regularnega dela sezone sta v italijanskem košarkarskem prvoligaškem prvenstvu odprti le še vprašanji določitve treh ekip A-l lige za končnico in obstanka v A-2 ligi.
V A-l ligi si je nastop v »play-offu« že zagotovilo sedem peterk, po 29. kolu, ki je bilo v sredo, je to namreč uspelo še livornskemu Enichemu, za tri preostala mesta pa se potegujejo štiri ekipe: Allibert, Hitachi, San Be-nedetto in Bancoroma. Irge je izgubil v Bresci in je prav skupaj s tamkajšnjo ekipo izpadel v A-2 ligo.
Usoda goriškega Segafreda, ki je v sredo prepričljivo premagal Sharp iz Montecatinija (ta je sicer nastopil brez Američana Griffina, Knego pa je dal 13 točk), bo znana že jutri, ko se bosta v anticipirani tekmi v Riminiju pomerila Biklim in Dentigomma. Če bo Dentigomma izgubil (Biklim si poraza ne sme privoščiti!), se bo v B-l ligo selil skupaj z že izpadlim Cukijem in tekma Goričanov v Bologni proti Yogi bo le formalnost. Proti Sharpu so koše za Segafredo dosegli: Bullara 15, Vitez 18, Marušič 11, Meents 12, Alexinas 43, Bobicchio 4, Esposito 4.
Videmski Fantoni je kljub porazu v Pavii že uvrščen v tekmovanje »play-out«.
Izidi 29. kola v A-l ligi: Scavolini -Snaidero 120:103, Enichem - Divarese
113:86, Tracer - Arexons 97:103, Hitachi - Allibert 84:81, Benetton - Neutro-roberts 74:71, Dietor - Bancoroma 83:85, Wuber - San Benedetto 75:76, Brescia - Irge 100:93.
Lestvica: Divarese 44, Tracer 42, Arexons 40, Snaidero in Dietor 36, Scavolini 34, Enichem 30, Allibert, San Benedetto, Hitachi in Bancoroma 26, Benetton 24, Wuber in Neutroroberts 22, Irge 18, Brescia 12.
Prihodnje kolo (3. 4.): San Benedetto - Tracer (2. 4.), Snaidero - Dietor, Arexons - Scavolini, Bancoroma -Enichem, Neutroroberts - Hitachi, Allibert - Benetton, Divarese - Brescia, Irge - Wuber.
Izidi 29. kola v A-2 ligi: Maltinti -Yoga 78:79, Dentigomma - Riunite 90:89, Annabella - Fantoni 86:76, Stan-da - Biklim 107:84, Alno - Čuki 128:112, Sabelli - Spondilatte 93:79, Segafredo - Sharp 107:87, Jolly - Facar 97:77.
Lestvica: Riunite in Yoga 48, Alno 38, Jolly 36, Sharp in Standa 34, Annabella 30, Fantoni 28, Maltinti 24, Biklim, Facar, Segafredo in Sabelli 22, Spondilatte in Dentigomma 20, Čuki 16.
Prihodnje kolo (3. 4.): Sharp - Alno, Riunite - Annabella, Facar - Standa, Spondilatte - Jolly, Čuki - Sabelli, Biklim - Dentigomma (2. 4.), Yoga -Segafredo, Fantoni - Maltinti.
Košarka: na turnirju v Trstu
Citrosil premočan za Jadran
Citrosil - Jadran 94:73 (43:32)
CITROSIL: Cudia 2 (0:1), Brumatti 16 (4:6), Sfiligoj 16 (2:2), Pastori 9 (1:2), Dalla Vecchia 10 (2:2), Zamberlan 17, De Pol 2, Lardo 2, Malagoli 15 (3:3), Capone 5 (0:2)
JADRAN: Persi 2 (2:4), Čuk 11 (1:3), Banello 8 (2:2), Štoka 6 (2:2), Paulina 2 (2:2), Rauber 15 (2:2), Ban 23 (10:10), Daneu 6 (6:6), Stanissa.
SODNIKA: Orlando iz Vidma in Ce-rebuch iz Trsta.
ON: Citrosil 24, Jadran 19; PM: Jadran 27:31, Citrosil 12:18; PON: Daneu (35), Ban (39); TRI TOČKE: Zamberlan 1, Malagoli 2, Capone 1, Rauber 3, Ban 3. GLEDALCEV: približno tisoč.
TRST V polfinalu velikonočnega košarkarskega članskega turnirja za drugoligaše, ki ga je organiziral sklad za raziskovanje jetrnih obolenj, je Jadran sicer klonil pred Citrosilom iz Verone, nespornim favoritom za napredovanje v A-2 ligo, vendar je z igro zadovoljil, tudi upoštevajoč dejstvo, da je bil brez play-makerja Klavdija Starca. Jadranovci so tekmo začeli v nevsakdanji inačici s 5 visokimi igral-
ci in Markom Banom v vlogi play-ma-kerja in čeprav je bila igra v določenih fazah bolj lagodna kot smo jo vajeni, se je ta formula v začetku kar obrestovala. Rahlejši zastoj so naši zabeležili okrog sredine 1. polčasa, ko so nasprotniki pridobili 10 točk prednosti (10:19), a kaj kmalu so spet vzpostavili delno ravnotežje, tako da ni bila razlika med tekmecema nikoli preveč izrazita. V 2. polčasu je trener Lombardi poslal na igrišče tudi svoje veterane Malagolija, Larda in Dalla Vecchio in s tem še zvišal postavo ter dodal nekaj izkušenosti. Jadranovci so do 25. minute bili še kar enakovredni nasprotniku, odtlej pa so si Verončani priigrali prednost 20 točk, ki so jo tudi ohranili do konca. Naj povemo še, da je Brumen poslal na igrišče vse razpoložljive igralce in da so v glavnem vsi zadovoljivo opravili svojo nalogo.
Stefane! - Castor 107:89 (50:48)
DANES: 20.15 finale za 3. mesto Jadran - Castor; 21.30 finale za 1. mesto Stefanel - Citrosil. (Cancia)
šport na primorskem


Odbojkarji res zadovoljili
Vsa tri primorska drugoligaška odbojkarska moštva so konec prejšnjega tedna razveselila svoje privržence z zmagami. Posebej pomembna je bila tekma za Koprčanke, ki so premagale neposrednega tekmeca za obstanek v ligi, ekipo Fužinarja s 3:1. Odločilno pa bo njihovo zadnje srečanje v soboto. Nova Gorica se je rešila vseh skrbi z zmago proti Gradaču (3:1), odbojkarji Salonita pa so bili uspešni v Sisku, kjer so slavili s 3:2.
Koprskim nogometašem se je, kot kaže, odprlo, saj so odpravili celjski Kladivar kar s 4:0. Drugi primorski predstavnik v slovenski ligi, Vozila, so zgubila v Mozirju (1:2). Izola je tekmo s Teol Slovanom preložila.
Kegljači ajdovske Tekstine so sklenili svojo prvo prvoligaško sezono. Zadnja dva dvoboja so sicer izgubili, vendar so na koncu zasedli 7. mesto, kar je za novinca v ligi nedvomno lep uspeh. Končano je tudi tekmovanje v slovenski ženski ligi, kjer je prepričljivo zmagala Nova Gorica.
Uspešni sta bili tudi obe primorski rokometni moštvi v republiški ligi za moške. Jadran je bil boljši od Termo-piola, Ajdovščina pa od Šoštanja. V ženski ligi sta zmagala Mlinotest in Burja, medtem ko je Cerkno doživelo poraz.
Neurje pregnalo jadralce
IZOLA - Na sredozemskem jadralnem prvenstvu v razredu »europa« udeleženci iz osmih držav včeraj niso imeli sreče, saj jih je, ko se je regata bližala koncu, presenetila huda nevihta, z uspelo akcijo mlade jadralce spravili na kopno. Sicer pa je prvenstvo že rešeno, saj so izvedli štiri regate, kolikor jih je tudi potrebnih, in po katerih vodi svetovni prvak Christian-sen (Dan.) z 19 točkami. Sledijo: 2. Potokar (Portorož) 29; 3. Benussi (It.) 42; 10. Orešič (Sidro Maribor) 79; 14. Der-žek (Pirat Portorož); 15. Brčin (Jadro Koper) (vsi Jug.). Prvenstvo se bo končalo danes s sklepno regato ter podelitvijo priznanj. (Kreft)
Kotalkarji Vipave na mladinskih igrah
V	občinski telovadnici v Sovodnjah so prejšnjo soboto pripravili kotalkar-sko tekmovanje v okviru občinskega dela mladinskih iger. Na prireditvi so sodelovali izključno člani KŠD Vipava s Peči, ki so pokazali dobro pripravljenost, tako da imajo precej možnosti, da se izkažejo tudi na pokrajinskih oziroma deželnih prvenstvih.
V	B skupini dečkov je prvo mesto zasedel Erik Peteani, med dekleti pa je najboljša bila Pamela Mozetič, a na 2. mesto se je uvrstila Maja Klede. V A skupini fantov se je tokrat izkazal Štefan Tommasi, med ženskami je 1. mesto zasedla Tiziana Tomšič, 2. je bila Elizabeta Klede, 3. Eliza Petejan.
Vsi zgoraj omenjeni kotalkarji se bodo udeležili pokrajinskega dela mladinskih iger, ki bo 24. aprila v Gorici.
Mladi kotalkarji Vipave bodo 9. in 10. ter 16. in 17. aprila sodelovali na tekmovanju, ki ga v Tržiču prireja ko-talkarska federacija. Prve dni aprila pa bodo v Škofji Loki na prireditvi v okviru 10-letnice pobratenja med tem krajem in Občino Sovodnje.
Namizni tenis: ob sedanjem premoru
Krašovci pridno vadijo
Prvoligašice Krasa Globtrade so odigrale več kot polovico prvenstvenih tekem. Od 5. kola dalje vodi Ouattro Mori, s katerim se bodo krasovke srečale v Cagliariju 9. aprila.
V enomesečnem premoru skuša trener Matjaž Šercer kakovostno okrepiti treninge. Zato so minuli teden povabili v goste drugoligaško ekipo Lokomotive iz Vinkovcev, ki je prišla v Zgonik s petimi mladinskimi igralkami, trenerjem in predsednikom društva. Skupaj so trenirali dva dni in odigrali prijateljsko tekmo. Lokomotiva je premagala Kra-sovo ekipo (v postavi Milič, Sedmak, Škrk) s 6:3.
Skupina pingpongašev (Igor Milič, Sonja Milič, Alenka Obad, Martina in Tanja Ravbar, Biserka Simoneta in Tanja Ukmar) bo svoje velikonočne počitnice preživela na treningih v Ljubljani pri Iliriji. Pionirke Ilirije so pred nedavnim osvojile državni naslov, za kar ima nedvomno zasluge tudi njihov trener Jani Koman. Kot je povedal trener Šercer, bodo v Ljubljani delali na izboljšavi tehnično-taktičnih variant. (J. J.)
Balinanje: na turnirju pri Šempasu
Kras dobro pričel sezono
Krasovi balinarji so na najboljši način pričeli letošnjo poletno sezono, v kateri bodo branili naslov zamejskega prvaka, ki so ga v pretekli sezoni osvojili po ogorčenem boju z openskim Poletom. V kratkem bo balinarska komisija sklicala sestanek z vsemi predstavniki društev, ki bodo nastopili na letošnji, že 7. izvedbi zamejskega balinarskega prvenstva, ki se bo pričelo že okoli 20. aprila.
Povrnimo pa se k uspehu krasovcev, ki so se pomerili na turnirju v Ozeljanu pri Šempasu, kjer je domači Tabor organiziral balinarski turnir v spomin na svojega preminulega člana Cveta Makuca. Na turnirju je nastopilo šest četverk iz okolice, zgoniški Kras in pa Danica z Vrha. Medtem ko so Vrhovci odpovedali že v prvih dveh izločilnih nastopih, so se Kantejevi varovanci prebili v finale, kjer so tudi slavili zmago. Rezultati: Kras - Anhovo 13:7, Kras - MIP 13:8, Zeleno jezero Dobravlje - Danica 11:7, Gorica - Danica 8:11; finale za 1. mesto: Kras - Tabor 13:8; finale za 3. mesto: Anhovo - Zeleno jezero 11:5. (Z. S.)
Lojze Abram novi predsednik SPDT
V ponedeljek, 28. marca, je novoizvoljeni odbor SPDT imel svoj prvi sestanek, na katerem so izvolili predsednika in podelili tudi ostale odgovornosti.
Novi odbor je tako sestavljen: predsednik - Lojze Abram, podpredsednika - Peter Suhadolc in Tom Marc, tajnik -Ervin Gombač, zapisničarka in tajnikova pomočnica - Vojka Pertot, blagajnik - Žarko Vekjet, gospodar -Franko Armani, pomagal mu bo Alek-sij Civardi, odgovorni za arhiv - Silvij Birsa, za predavanja - Marinka Pertot, delegatka SPDT v Odboru za dorašča-jočo mladino - Adrijana Margon; načelniki posameznih odsekov so: alpinistični - Davor Zupančič, smučarski -Devan Cesar, jamarski - Stojan Sancin in mladinski - Boris Paoli, ki je obenem tudi zadolžen za Športno šolo.
Ostali odborniki so: Stojan Bolčina, David Danieli, Angelo Kermec, Dušan Jelinčič, Ugo Margon, Mario Milič, Aleksander Sirk, Vojko Slavec in Zvonko Vidau. V nadzornem odboru sta Pino Rudež in Pavel Fachin.
Odborove seje so ob ponedeljkih ob
20.30 na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr.
Na sliki: delovno predsedstvo na zadnjem občnem zboru. Od leve: Žarko
Vekjet, Lojze Abram, Ervin Gombač, Aleksander Sirk in Erika Košuta, ki je prebrala poročilo alpinističnega odseka.
Na Goriškem 1. MOŠKA DIVIZIJA
Derbi kola je bil tokrat v Gorici, kjer sta se srečala 01ympia in Naš prapor.
IZIDI 12. KOLA: Torriana - ACLI Ronchi 2:3, Fincantieri - Caldini 0:3, Mossa - Corridoni 2:3, Grado - Intrepi-da Mariano 0:3, 01ympia - Naš prapor 1:3, Capriva - S. Luigi 3:1. V zaostalem srečanju je Capriva premagala Ronchi s 3:1.
LESTVICA: Intrepida 24, Caldini 22, Capriva 18, S. Luigi 16, Naš prapor in Corridoni 12, Torriana 10, Mossa 8, 01ympia, Grado in ACLI Ronchi 6, Fincantieri 4.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
V	tem tednu so odigrali še zadnje tekme, ki so bile v prejšnjih kolih preložene. S. Luigi in krminski Libertas napredujeta v finalni del.
IZIDA: S. Luigi - Capriva 3:0, 01ym-pia - S. Luigi 0:3.
KONČNA LESTVICA: S. Luigi in Cormons 16, Lucinico 14, Azzurra 8, 01ympia 6, Capriva 0.
UNDER16 ŽENSKE
Čeprav do konca manjka še nekaj srečanj, so si Krminčanke že zagotovile končno zmago.
IZIDI 21. KOLA: Libertas Cormons -Torriana 3:0, Farra - Morarese 3:2, Vil-lacher Bier - S. Luigi 3:1, Corridoni -Sagrado 1:3, Libertas Gorizia - Villesse 2:3, Grado - Agorest 0:3.
V	zaostali tekmi je Corridoni premagal Morarese s 3:1.
LESTVICA: Cormons 42, Villacher Bier 38, Villesse 30, Agorest 28, Farra 24, Libertas Gorizia 20, Sagrado, S. Luigi in Torriana 16, Corridoni 14, Morarese 6, Grado 0.
UNDER 15 ŽENSKE
IZIDI 12. KOLA: Soča - Fincantieri 0:2, Lucinico - Pieris 0:2, Fossalon -Mossa 2:0.
LESTVICA: Fincantieri 22, Soča 16, Pieris, ACLI Ronchi in Azzurra 12, Fossalon in Mossa 8, Lucinico 2. (ACLI Ronchi, Azzurra, Fincantieri in Mossa imajo tekmo manj).
UNDER 15 MOŠKI
Derbi kola je bil v Štandrežu, kjer sta se srečali postavi Vala in Briškega griča. 01ympia tokrat ni igrala.
IZIDI 3. KOLA: ACLI Ronchi - S. Luigi 0:3, Torriana - Mossa 3:0, Val -Briški grič 3:0.
LESTVICA: Torriana 8, S. Luigi, Val, Briški grič 3, 01ympia 1, Mossa in ACLI Ronchi 0. (Mossa ima dve, Val, 01ympia, ACLI Ronchi in S. Luigi pa eno tekmo manj)
UNDER 15 ŽENSKE
IZIDI 4. KOLA: S. Luigi - Fincantieri 2:1, Agorest - Lib. Gorizia 3:0, Lib. Cormons - 01ympia 3:0, Mossa - Soča 1:2.
LESTVICA: Lib. Cormons 9, Soča 8, Mossa 7, Agorest 5, 01ympia, Lib. Gorizia 3, S. Luigi 2, Fincantieri 1, Lucinico 0.
UNDER 14 ŽENSKE
OLVMPIA - DOM AGOREST 0:3 (16:18, 9:15, 13:15)
OLYMPIA: Carrara, De Biasi, Bratina, Princi, Zotti, Košič, Briško, Maraž, Pertot, Štekar, Plet.
DOM AGOREST: Bizaj, Devetak, M. in Z. Jarc, Paulin, Briško, Gaeta, Ta-baj, Volk.
Igralke Doma Agorest so v ključnih trenutkih pokazale večjo zbranost in zmago povsem zaslužile. (D. R.)
Na Tržaškem 1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA KOIMPEK - NPT	3:0
(15:5, 15:13, 15:2)
SLOGA KOIMPEK: Kocman, Rebula, Foschini, Pro, Kokoravec, Kosmina, Sardo, Fabrizi, Marucelli.
V zadnji tekmi prvega dela proven-stva so slogašice v sredo gladko odpravile tržaško ekipo. Naša dekleta so se morala nekoliko bolj potruditi le v drugem nizu, medtem ko je bila v prvem in tretjem razlika med ekipama bolj kot očitna. Po tej zmagi se je Sloga Koimpex prebila na drugo mesto na lestvici, kar je za drugo Slogino ekipo nadvse spodbuden rezultat.
(Inka)
trener ivanfurlanič o tekmah farca mebla
Pretrgala se je še zadnja nit
Vseh možnosti nismo še izgubili
Če je do sobote visela usoda Farca Mebla na izredno tanki niti, je po prepričljivem porazu v 20. kolu v Padovi s CUS in zmagi v gosteh ekipe Torrione iz Ravene, splavalo po vodi še zadnja zgolj teoretična možnost, da se bi naše odbojkarice rešile nazadovanja v nižjo, C-l ligo. V domačem obračunu s šesterko iz Padove, ki je v bližnji preteklosti celo nastopala v A-2 ligi, so zastopnice Farca Mebla odigrale bržkone letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo. Po prepričljivem vodstvu z 2:0 so morale v nadaljevanju priznati premoč nasprotnic, ki so izbojevale odločilne tri nize in s tem tudi dragoceni točki.
Kaj takega pa ne moremo trditi za povratno srečanje v Padovi, ki še zdaleč ni bilo tako zanimivo in kakovostno. Gostiteljice so pokazale pač toliko, kolikor je bilo potrebno, da sta točki ostali doma, gostje pa so sicer kar dobro pričele in bile v začetku prvih dveh nizov povsem enakovredne domačinkam, a v končnici so bile spet usodne stare, lahko bi rekli kronične, napake Farca Mebla v letošnjem prvenstvu.
V prvem setu je bilo stanje izenačeno vse do sedmih točk. Omeniti pa moramo, da je Farco Meblo povedel celo s 7:2. Po izenačenju so domačinke povedle s točko prednosti pri delnem izidu 9:8. Odtlej pa je Farco Meblo izsilil še štiri menjave servisa, toda točke le ni mogel izboje-
vati, ker so bile usodne napake pri sami igri in slab sprejem servisa.
Podobnim razpletom smo bili priča tudi v drugem nizu, ki je bil še bolj izenačen. Potem ko se je CUS prebil v vodstvo z 12:8, so gostje na račun napake nasprotnic, z uspešnim servisom, z blokom in s protinapadom stanje celo izenačile, a v končnici so bile usodne napake pri sami igri ter dva slabo sprejeta servisa, ki so domači šesterki olajšali pot do odločilnega vodstva in s tem končne zmage. Potem ko je Farco Meblo sicer povedel v tretjem nizu, se je izid kaj kmalu spremenil v 8:1 v korist domačink. Šele po šestih menjavah servisa so zastopnice Farca Mebla znižale rezultat ha 8:4, kar je bilo obenem tudi vse na gostovanju v Padovi.
Tudi sobotni dvajseti prvenstveni nastop je še enkrat pokazal slabosti Farca Mebla, ki so stalne spremljevalke letošnjega klavrnega prvenstva. Ekipa, ki prepusti nasprotniku v nizih zaradi slabega sprejema 5, 6 in 7 točk in poleg tega ima še zelo slab blok (samo dve točki s tem izredno pomembnim igralnim elementom) ne more zmagati, pa čeprav ima na drugi strani mreže tudi slabšo šesterko, kot je trenutno tret-jeuvrščeni CUS iz Padove. Ne gre pozabiti, da gostiteljice niso bile kaj prida motivirane, saj se bodo morale na končni lestvici zadovoljiti z nehvaležnim tretjim mestom, to je precej manj, kot so načrtovali v letošnjem prvenstvu, saj so računali vsaj z uvrstitvijo na drugo mesto, ki daje še možnost za povratek v višjo A-2 ligo.
S porazom, ki smo ga utrpeli v soboto na domačem igrišču proti drugouvrščeni postavi Latte Carnia iz Vidma, se je za Val, praktično, sklenilo letošnje prvenstveno poglavje. Dve koli pred uradnim koncem imamo namreč še minimalno, matematično možnost, da si zagotovimo obstanek. Pravilnik federaci-
je namreč pravi, da v primeru enakega števila točk, za nazadovanje, velja količnik v setih. Z ekipami, ki so pred nami, imamo slabšo razliko v nizih, z izjemo Ferroalluminia, s katerim se bomo srečali v zadnjem prvenstvenem kolu. V primeru zmage Vala v poslednjih dveh srečanjih s 3:0 (CUS in Ferroalluminia) ter s porazom Ferroalluminia proti Motti di Livenza in nam, se bomo rešili pred izpadom. Zavedam se, da so to le matematični računi in da stvarnost je povsem drugačna.
Kljub porazu proti Videmčanom je treba pristaviti, da so naši fantje v prvih dveh setih pokazali povsem enakovredno igro. Na žalost pa je pomanjkanje kondicije odločilno prispevalo, da smo v ključnih trenutkih popustili in dali Furlanom možnost, da so zmagali. V tretjem nizu pa smo popustili tako fizično kot psihično in zgubili brez igre.
Bežna ocena prvenstva jasno dokazuje, da so ekipe razdeljene v dva kakovostna razreda. Ma-niago, Rangers, Motta di Livenza in Volpato ig-
rajo prvenstvo zase, vse ostale šesterke, z izjemo Interja 1904, pa so si enakovredne. Z naše strani pa smo povsem odpovedali v drugem delu, ko smo z dokajšno lagodnostjo mislili, da bo šlo vse po olju. Na žalost pa ni bilo tako. Pomanjkanje resnega in sistematičnega dela, predvsem na treningih, je pokazalo vse naše slabosti. Začetni resni pristop do dela se je v času zmanjšal in zapravili smo naše glavno orožje: borbenost. Tehnično smo bili nedorasli nekaterim šesterkam, to pomankljivost pa smo v prvem delu prvenstva povsem dobro nadoknadili s trdno voljo do zmage. Ko pa nam je, zaradi prenizkega števila ur tedenskih treningov, zmanjkala kondicija, smo zašli v slepo ulico.
Če položaj analiziram globalno, potem moram reči, da je Val prehitro napredoval v C-l ligo. Pri fantih se je poznala določena neizkušenost, ki je prišla na dan v kritičnih trenutkih srečanj, ko potrebuješ prekaljene odbojkarje. Dejstvo je, da smo nastopili z nekaterimi igralci, ki so do lanske sezone igrali v D ligi. Kaj več zahtevati od teh mladih fantov bi bilo zares nemogoče. In prav tem mladim silam bo treba odslej posvetiti vso pozornsot. Začeti bo treba znova. Le tako si bo štandreška ekipa zagotovila vse pogoje, da bo v bodočnosti z večjo uspešnostjo nastopala v državnih ligah.
Kar zadeva preostalih dveh srečanj, je jasno, da bomo dali vse iz sebe, da dosežemo zmagi. Kako pa se bo prvenstvo odvijalo, seveda, ni odvisno od nas samih.
Košarka: v zaostalem srečanju promocijskega prvenstva
Kontovelcem prepotrebni točki
Še o osnovni motoriki
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP
- BREG ADRIATHERM	94:81
(51:34)
KONTOVEL: Ban 27 (7:9), Devetak 8 (1:2), Sterni 22 (2:4), Škrk, Andrej Gruden 2 (2:4), Starc 9 (2:7), Civardi 7 (1:2), Cingerla 2 (2:2), Čuk 18 (4:6), Aleksij Gruden,
BREG: _Čok 2, Bandi, Corbatti 12 (6:10), R. Žerjal 9 (1:3), Pertot 2, Barut 18 (5:7), Barini 17 (1:3), B. Žerjal 7 (5:7), Salvi 11 (3:4), Di Donato 3 (1:1).
TRI TOČKE: Ban 2, Devetak 1, Starc 1, Barut 1.
V zaostali tekmi 20. kola so v slovenskem derbiju Kontovelci osvojili izredno pomembni točki v boju za obstanek v ligi. V proseški telovadnici, ki je privabila za to priložnost res veliko število ljubiteljev košarke, smo pili priča res zanimivi in privlačni tgri. Konto velo va ekipa se je zavedala Pomembnosti srečanja in čeprav je nastopila brez izključenega Guliča, je zasluženo premagala Brežane, od katerih smo več pričakovali. Domači so že od samega začetka zaigrali s polno Paro in takoj povedli. Odločilen ura-
dec nasprotnikom pa so zadali od 10. do 15. minute, ko so s hitirmi akcijami in agresivno obrambo povedli z 39:25 in ohranili visoko prednost do izteka polčasa. V drugem delu so Brežani igrali odločneje, toda Lukševi varovanci so znali umirjeno ohraniti prednost. (P. Sterni)
LESTVICA: Autosandra 32, Moto-navale 30, Intermuggia 28, Scogliet-to in Libertas 22, Breg Adriatherm in Barcolana 20, Časa Amica 18, Polet in Ferroviario 16, Kontovel Electronic Shop 12, Radiograi 10, II Car-so 4.
____________DEČKI_____________
INTER 1904 - BOR INDULES 80:97 (36:56)
BOR INDULES: Filipčič 14 (1:7), Korošic 2, Posega 25 (1:2), Iztok Bajc 13, Erik Bajc 2 (2:4), Tomšič 30 (4:8), Križ-mančič 8, Turk 2 (0:4), Žiberna 1 (1:2). PM:9:27. TRI TOČKE: Tomšič 2, Iztok Bajc 1, Filipčič 1.
Borovci so z lahkoto premagali poprečno ekipo Inter 1904. Naši so stalno
vodili in domačini so bili nevarni le, ko so se v drugi minuti zadnje četrtine približali na šest točk. Borovci vsekakor niso zadovoljili. Na tej tekmi bi od posameznikov omenili le Križman-čiča in Korošca. (V. Tomšič)
ŠOLSKO PRVENSTVO
BORGO S. SERGIO - LEVSTIK 49:39
LEVSTIK: Cingerla 2, Križman, Mo-setti 5 (1:2), Černe, Marko Emili, Budin 10, Ban 4, Daneu, Štolfa, Tomšič 18 (4:8).
V polfinalni tekmi proti šoli iz Bor-ga S. Sergia je proseška šolska ekipa Levstika izgubila. Prosečani pa niso razočarali, saj so nastopili brez svojega najboljšega igralca Iva Emilija. Dobro so se borili in bili so tudi nekajkrat v vodstvu. Ko pa sta morala zaradi osebnih napak na klopco center Daneu in »playmaker« Ban, je bilo tekme praktično konec. Nasprotniki so takoj prešli v vodstvo in ga obdržali do konca tekme. Pohvale vredna sta le Budin in Mosetti. (V. Tomšič)
Navezujemo se na temo iz prejšnjega tedna, ker menimo, da je vredno o tem spregovoriti nekoliko več besed, glede na splošno stanje v domala vseh naših mladinskih ekipah.
Med tolikimi pozitivnimi značilnostmi moderne dobe je treba tu pa tam ugotoviti nekatere negativne karakteristike, med katere lahko uvrstimo prav gotovo pomanjkanje gibanja na splošno. Dejstvo je, da se človek vse manj giblje in to je že značilno tudi za najmlajše. Dovolj je, da primerjamo otrokove igre »nekoč« (samo deset let nazaj) in danes, pa bomo takoj spoznali, da se motorična komponenta vse bolj oddaljuje od ludičnih vsebin današnje otročadi.
Zato naj se preveč ne čudimo, ko »s prostim očesom« ugotavljamo, da so motorične sposobnosti sedanjih deset do dvanajst let starih otrok vse prej kot na zadovoljivi ravni, čeprav preživijo slednji kar precej časa v telovadnici in poteka njihov transformacijski proces pod nadzorstvom trenerjev, ki so na splošno bolj kvalificirani od njihovih predhodnikov.
Prav tako res pa je, da so treningi enajstletnih otrok danes že preveč specializirani, na škodo osnovne telesne priprave in temeljnih motoričnih sposobnosti.
Tako se npr. dogaja, da je med košema lahko uspešen (toda to so navadno kratka obdobja) tudi otrok, ki sploh ne zna teči ali obvladati svojega telesa v manjšem prostoru, zaradi slabo razvitega kinestetičnega občutka. Navadno so taki otroci uspešni, ker so fiziološko starejši od sovrstnikov, fizično bolj razviti, sčasoma pa izgubljajo na veljavi, skoraj vzporedno z napredovanjem drugih.
Naloga trenerja, ki je res pozoren na potrebe svojih varovancev, mora biti skrb za skladen psihofizični razvoj njemu zaupanih otrok. To pa pomeni, da mora trener, če je to potrebno, za nekaj časa opustiti učenje tehnike in taktike ter začeti s posredovanjem abecede hoje in teka.
CANCIA
Grega Sfiligoj
Barletta - Udinese	1	X
Brescia - Bari	X	
Genoa - Cremonese	X	
Lazio - Lecce	1	X
Modena - Atalanta	X	
Padova - Arezzo	1	X
Piacenza - Parma	1	X
Sambenedett. - Catanzaro	X	
Taranto - Bologna	X	
Triestina - Messina	1	X
Prato - Spal	1	X
Carbonia - Olbia	X	
Bisceglie - F. Andria	2	
*-*rega Sfiligoj (letnik 1971) je med najbolj obetajočimi mladimi odbojkarji na Goriškem. Po treh letih nogometa (Juventina in Azzurra) ga je pritegnila *gra ob mreži. Pri goriškem odbojkarskem združenju Oiympia je najprej nastopil v prvenstvu under 16, leto kasneje v prvenstvu under 18 in v 1. moški diviziji. Kakovostni skok pa je opravil v letošnji sezoni, ko je zaigral za postavo, ki se poteguje za napredovanje v državno ligo. Prejšnji teden je Jure Krečič pravilno napovedal 8 izidov.
n

konjske dirke - konjske dirke
V Milanu je naš favorit Host of *^averly (1) s štartno številko ena. mdita Grades Singing (2), čeprav v Zadnjih nastopih ni blestel in Kenvil lx), ki se vedno dobro uvrsti.
, X Modeni smo za penaliziranega sprinterja Escondida (1). Oemino naj se Damelspita (X) in Prada (2).
^ padovi je naš favorit Corter OM J ’■ Poz°r na Ezeruma (1), je pač v formi. Preseneti lahko Forra (X).
aguio (X) bi lahko zmagal v Tr-s n. Erbolat (1) bo štartal iz ugodnega položaja. Dober je regularni Far-
rukhi (2).
Milanski galop bi lahko bil plen vzdržljivega Italola (X). Omembe vredna sta Simmelen (1) in Bormio
Prodigio (2) je nesporen favorit rimskega galopa. Red Dast (X) bo med prvimi. Lezioso (1) je v formi.
DIRKA TRIS
Naši favoriti v Milanu (19 konj): št. 5 Arrapatore; št. 7 Binnel; št. 13 Dembro Mo; za sistemiste: št. 19 Super Fast; št. 18 Egemone; št. 14 Escu-lapio Mas.
'otip	
1. — prvi	1 2
drugi	2 1
2. — prvi	1
drugi	X 2
3. — prvi	2
drugi	1 X
4. — prvi	X
drugi	1 2
5. — prvi	X
drugi	1 2
6. — prvi	2
drugi	X 1
Na občnem zboru plavalnega kluba Bor
Obogatitev trenerskega kadra
S srečanja Borovih plavalcev z vrstniki iz Kopra
Pogled v dogajanja zelo mlade športne enote utegne biti izjemno zanimiv. Člani in prijatelji plavalnega kluba Bor so se zbrali prvič po ustanovitvi in na občnem zboru prikazali svoje dosedanje delovanje ter istočasno skušali najti prave smernice za bodoče delo.
V klubu, kjer je starost aktivnih članov, z nekaj izjemami, pri 10. letih in manj, ne moremo govoriti o strukturi, ki bi ne slonela na starših. V svojem poročilu je predsednik kluba inž. Bogdan Petelin najprej omenil obogatitev domače športne ponudbe, ki se je izkazala za zelo posrečeno. Število plavalcev presega 60 enot in dvema trenerjema s Koprskega se je pridružila še domača sila. Obogatitev trenerskega kadra je prispevala tudi k izboljšanju rentabilnosti plavalcev. Športni rezultati bi morali v naslednji fazi obroditi tudi odmevni videz rasti kluba.
Plavalni klub Bor je imel v minuli
sezoni le nekaj tekmovalnih izkušenj tako notranjega značaja kots srečanji s klubom iz Kopra. Sedaj stoji pred izzivom uradnega tekmovalnega krsta v sklopu tekmovanj italijanske plavalne federacije FIN. Zmogljivosti nekaterih plavalcev zagotavljajo primerne uspehe. Postopno izluščevanje tekmovalne skupine pa nikakor ni tako enostavno. Upoštevati je treba, da je pri izredno mladih športnikih tekmovalnost pojem, ki utegne biti vzgojno zelo kvaren. Iz pedagoškega vidika je skrajno težko določiti meje, do katere lahko tako mlade športnike uvajamo v tekmovanja, brez škode za njihov nadaljnji razvoj. Ne gre niti pozabiti na »pritiske« ali ambicije staršev, ki radi vidijo v otrokih možnost uresničitve tega, česar oni sami niso dosegli. Ta moment je zavzel glavnino občnega zbora, ki se je pa moral spoprijeti tudi z materialnimi problemi. Negativno
utegne na delovanje v bližnji bodočnosti vplivati že zaskrbljujoče pomanjkanje plavalnega prostora v Trstu. PK Bor razvija svoje delovanje v bazenu pri Alturi. Objekt je zasebnega značaja, jv kratkem pa bi moral priti pod občinsko upravo. Ob skorajšnjem zaprtju bazena Bianchi se bo ustvaril tudi na Alturo nenavaden pritisk, ki bi utegnil imeti negativne posledice tudi za Bor. Predsednik Športnega združenja Bor arh. Mitja Race in predstavnik ZSŠDI Ivan Peterlin sta v svoja pozdravna nagovora vnesla gradnjo lastnega objekta, kot primarno nalogo celotne naše skupnosti.
BRUNO KRIŽMAN
ZSŠDI - TERITORIALNI ODBOR ZA GORIŠKO
vpisuje za tečaj karateja, ki bo v goriškem Kulturnem domu ob sredah in petkih med 17.00 in 18.30. Tečaj bo vodil učitelj (črni pas) Mile Maleš. Informacije na uradu ZSŠDI v Ulici Malta 2, tel. 33029.
ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja od aprila teniški tečaj za začetnike in teniški tečaj druge stopnje. Vpisovanje in podrobnejše informacije do vključno 6. aprila v tajništvu špor-tnokulturnega centra v Zgoniku, tel. 229477 ob delavnikih od 19. do 20. ure. JK ČUPA
vabi na predavanje Jureta Šterka "Meteorologija na Jadranu - varna plovba in varni pristani" v soboto, 9. aprila, ob 20. uri na društvenem sedežu v Ses-Ijanu. Vabljeni člani, prijatelji in vsi dopustniški kapitani.
SPDT
organizira v ponedeljek, 4. aprila, spomladanski izlet v slovensko Istro. Zbirališče ob 8.30 na Foro Ulpiano in ob 9.30 na Škofijah na Trgu pri marketu. Izlet z osebnimi avtomobili bo vodil Franc Armani. Za podrobnejše informacije tel. 415318 ob večernih urah.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000 - din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mal: oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
1. aprila 1988
Velikonočni prazniki v znamenju nestanovitnega vremena
Nenadno zimsko neurje v Italiji pokvarilo predpraznično vzdušje
RIM - V zadnjih urah je nad vso Italijo zima ponovno pokazala svoje zobe in do skrajnosti otežila začetek velikonočnega eksodusa. Včeraj je v višjih legah severne Italije snežilo, povsod drugod je deževalo, temperatura pa je občutno padla.
Nad Milanom in Lombardijo je neprekinjeno deževalo celih 24 ur, a razen manjših zastojev na cestah in avtocestah zimsko neurje ni povzročilo večjih težav. Sinoči se je na veliko veselje ljubiteljev zimskega športa vreme izboljšalo, tako da bodo za velikonočne praznike smučišča polno zasedena, saj je v Lombardiji nad 1.500 metrov zapadel nov sneg. V Piemontu in v Dolini Aoste se je meja sneženja spustila do 800 metrov, zapadlo pa je do pol metra novega snega, tako da so v zimskošportnih središčih teh dveh dežel razprodana vsa prenočišča. Včeraj je nad 1000 metri snežilo tudi na Tridentinskem, kjer je zapadlo od 20 do 40 centimetrov novega snega. Na Južnem Tirolskem pa so bili pravi snežni viharji, v dolinah pa je dež z vetrom marsikomu zagrenil življenje. Številne gorske prelaze so zaradi nevarnosti pred snežnimi plazovi zaprli za ves promet. Sneg je pobelil tudi brenersko avtocesto, a ni povzročil večjih težav dolgim kolonam nemških turistov, ki se v teh predprazničnih dneh podajajo v Italijo. Dež in veter sta včeraj pestila tudi Toskano in povzročila nekaj zastojev v prometu.
Zimsko neurje pa ni prizaneslo niti srednji in južni Italiji. V Abrucih nad 1200 metrov sneži. Največ težav pa je bilo
ob obalah srednjega in južnega Jadrana in severnega Jonskega morja, kjer je močan jugovzhodnik rušil obalo in povzročal težave ribiškim in drugim plovilom. Pristaniška poveljstva so v stalni pripravljenosti in pozivajo lastnike manjših plovil, naj ne zapuščajo varnih pristanov.
Na Sili je zapadel nov sneg, večji zastoji so bili v trajektnih povezavah med Kalabrijo in Sicilijo. V Villi san Gio-vanni je bila včeraj čakalna doba dve uri, nastala pa je skoraj dva kilometra dolga kolona čakajočih vozil. Najprej je nad Mesinskim prelivom pihal močan jugo, ki je nad Sicilijo prinesel saharski pesek, jugo pa se je nenadno sprevrgel v skoraj orkanski severnik.
Po podatkih hidrometeorološke službe italijanskega vojnega letalstva bo danes nad severozahodno Italijo prevladovalo sončno vreme. Nad ostalimi območji severne Italije bo deloma jasno z občasnimi plohami v popoldanskih urah. Temperatura bo padla, pihali bodo vetrovi severnega kvadranta, nad Tržaškim zalivom bo pa burja. V srednji Italiji bo delno oblačno, neurje pa se bo še vedno zadrževalo nad južno Italijo. V soboto se bo vreme povsod izboljšalo, proti večeru pa že pričakujejo v Liguriji in Piemontu od zahoda pooblačitev. Začeli bodo pihati vetrovi južnega kvadranta, temperatura pa se ho ponovno dvignila. Poslabšanje ne bi smelo biti tako izrazito kot včerajšnje, naše kraje pa bo zajelo šele na veliko noč v popoldanskih urah, tako da bi lahko deževalo v noči z nedelje na ponedeljek.
»Neuravnovešeno« solnico s silo odvedli v bolnico
BENETKE V mestecu Mira so izbruhnile ostre polemike, potem ko je ravnatelj krajevne srednje šole dal zapreti v umobolnico mlado profesorico. 30-letno Michelo Lucchiari, ki poučuje italijanščino, so karabinjerji in redarji, ki jih je poklical ravnatelj, med šolsko uro s silo odvedli v umobolnico v Dolo.
Ravnatelj Paolo Rubini je upošteval zakon iz leta 1924, ki govori »o disciplini in o vedenju državnih uslužbencev, posebno šolnikov«. Po njegovem mnenju je mlada šolnica že nekaj tednov kazala nevarne znake neuravnovešenosti in dejansko ni bila več v stanju redno opravljati svojega poklica. »Večkrat sem jo opozoril, da bi morala nujno na zdravljenje,« je podčrtal ravnatelj, »ona pa je vztrajala in je vseeno prihajala v službo, zato nisem imel druge izbire in sem moral poklicati sile javnega reda.«
Ta dogodek je kot omenjeno sprožil ostre polemike. Družina zaprte Solnice je že napovedala, da bo ravnatelja prijavila sodišču in da bo istočasno zahtevala od šolskega skrbnika, naj proti njemu uvede disciplinski postopek. V polemiki so se oglasili tudi šolski sindikati, ki očitajo ravnatelju, da se je prenaglil in da obstajajo druge poti za reševanje podobnih primerov.
Roji kobilic preplavili severnoafriške države
Ronald Reagan o Northu in Irangatu
NEW YORK Ameriški predsednik Reagan je prejšnji teden označil polkovnika Northa kot pravega heroja, včeraj pa je v intervjuju obrazložil to svojo trditev. Polkovnik North in bivši svetovalec za narodno obrambo John Poindexter se bosta morala namreč v kratkem zagovarjati pred hudo obtožbo, da sta bila vpletena v afero Irangate o preprodaji orožja Iranu in v afero o denarni podpori nikaragvskim contrasom.
Predsedniku Reaganu so namreč vsi politični in novinarski krogi očitali, da se je skušal s svojo trditvijo, češ da je polkovnik North pravi heroj, vmešati v pristojnost sodnih oblasti. Reagan je takrat dejal, da je osebno prepričan v nedolžnost vseh obtožencev. Včeraj pa se je ameriški predsednik na vsekakor zvit način izognil vsaki nadalnji polemiki. Dejal je, da je označil bivšega polkovnika Northa za pravega heroja, ker se je med vietnamsko vojno res izkazal, to potrjujejo tudi številna priznanja, ki jih je bil deležen po zaključku vojne.
V včerajšnjem intrevjuju je Reagan tudi skušal popraviti prejšnjo osebno mnenje o nedolžnosti obtožencev. Dejal je, da je treba po ameriškem zakoniku imeti obtožence pred vsakim procesom za nedolžne, le po obsodbi se lahko te označi za krive. Ameriškemu predsedniku je treba le priznati, da se znajde ob vsaki priložnosti.
NEW YORK — Severnoafriškim državam preti nov napad kobilic. Požrešne žuželke tudi letos ogrožajo poljske pridelke. Organizacija združenih narodov je včeraj sporočila, da so celi roji kobilic preplavili Maroko, Alžirijo, Tunizijo in Libijo. OZN meni, da je potrebno v čimkrajšem času zaustaviti prodor teh nadležnih živalic, ki so se že začele pomikati proti sahelskim državam.
Izvedenci OZN primerjajo uničevalno moč kobilic s kugo, ki bi lahko povzročila dolgotrajne in težko zace-
Ijive posledice. V teh dneh se v Maroku mudi 30 agronomov, ki skušajo dobiti najučinkovitejšo sredstvo za boj proti nadležnim žuželkam. Ministri kmetijstva najbolj ogroženih držav so se sestali v Tunisu z direktorjem centra FAO za hitre posege proti kobilicam, dr. Lukasom Braderjem, da bi se zmenili za način skupnega boja.
Tudi na tem srečanju, kot že na nekaterih preteklih, so se udeleženci izrazili za čim obsežnejšo in korenito skupno akcijo, saj bo le na ta način mogoče streti požrešne kobilice.
Hudi železniški nesreči
w
na Nizozemskem in v CSSR
Tri osebe so zgubile življenje v trčenju potniškega v tovorni vlak nedaleč od Prage (zgoraj), pri Driebruggnu na Nizozemskem pa je vlak naletel na zasebni avto, ki je bil iz nepojasnjenih vzrokov na tračnicah, pri čemer je bil šofer ob življenje	(Telefoto AP)
Siroti v zoološkem vrtu
Na Sardiniji nevarno naraščanje kriminala
CAGLIARI V sardinskem glavnem mestu so karabinjerji včeraj odkrili tolpo razpečevalcev mamil in aretirali šest ljudi, med katerimi sta dva mladoletnika. Razpečevalci so se zbirali v nekem baru v ljudskem rajonu SanfAvendra-ce, ki je že nekaj let središče prekupčevalcev in uživalcev heroina in kokaina.
Karabinjerji v civilu so že nekaj tednov nadzorovali javni lokal in so posegli prav v trenutku, ko so razpečevalci razdeljevali klientom mamilo. Med aretiranimi je tudi lastnik bara, ki je po posegu sil javnega reda skušal pobegniti iz lokala, a so ga prijeli kmalu zatem. Preiskovalci menijo, da so v mrežo padle le majhne in srednje ribe dobro organizirane tolpe, ki ima v Cagliariju le »podružnico«, svoj »operativni sedež« pa po vsej verjetnosti na Siciliji ali pa celo v Združenih državah Amerike. Karabinjerji so v tej akciji tudi zaplenili pol kilograma heroina, ki je bil namenjen na sardinski trg. Sumijo, da so bili aretirani razpečevalci na neki način povezani z voditelji organiziranega kriminala, ki delujejo predvsem v turističnih in letoviščarskih središčih otoka, posebno na znani Costi Smeraldi.
Bolj kot razpečevalci mamil pa povzročajo sodnikom in silam javnega reda skrbi sardinske tolpe, ki se ukvarjajo z ugrabitvami in z izsiljevanjem bogatih trgovcev.. O nevarnem širjenju tovrstnega kriminala na otoku je pred kratkim tekla beseda v Rimu na posebnem političnem vrhu, ki ga je sklical notranji minister Fanfani. Srečanja so se med drugim udeležili predsednik deželne vlade Sardinije Mellis, vrhovna poveljnika policije in karabinjerjev ter vsi sardinski poslanci in senatorji. Na sestanku je minister Fanfani napovedal, da bo ministrstvo v kratkem poslalo na otok nove karabinjerske in policijske enote.
Po vsej državi v teku protimafijska akcija
PALERMO — Po vsej državi je že nekaj dni v polnem teku široka protimafijska akcija, ki se je pričela v Palermu, nadaljevala pa v Neaplju in v nekaterih severnoitalijanskih mestih. Karabinjerji, policisti in finančni stražniki so včeraj dopoldne aretirali dve osebi tudi v Rimu pod obtožbo sodelovanja v zločinske namene in prekupčevanja z mamili. Preiskava poteka v strogi tajnosti in doslej se je lahko izvedelo edinole to, da so sodniki odkrili veliko mafijsko organizacijo, ki je iz Palerma in iz New Yorka vodila široko razvejano trgovino s heroinom in s tako imenovanimi težkimi mamili. V tej akciji so doslej aretirali dvanajst domnevnih mafijcev, preiskavo pa koordinira palermski sodnik Carraro.
Svetovalska skupina KPI v sicilskem deželnem svetu pa je v zvezi s to preiskavo zahtevala takojšnje sklicanje deželne protimafijske komisije. Načelnik KPI v deželni skupščini Parisi je na včerajšnji tiskovni konferenci zaskrbljeno podčrtal, da mafija, posebno v nekaterih občinah, že več let posredno ali neposredno nadzoruje krajevno upravno in politično življenje, posebno pa javne licitacije in izvajanje pomembnejših javnih del. Med nedavno preiskavo so varnostni organi, posebno na goratem področju Madonie, aretirali nekatere javne upravitelje in občinske odbornike
Komunisti očitajo predsedniku deželne skupčine Lauricelli (PSI) in predsedniku deželne vlade Nicolo-siju (KD), da premalo cenita delovanje in vlogo deželne protimafijske komisije, ki dejansko nima pravih političnih in preiskovalnih pristojnosti. Treba je vendarle nekaj ukreniti, pravijo predstavniki KPI, ki so glede tega posegli pri vseh političnih silah.