PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and ns educational bureau ST.—NO. 2146. Enter »d m mtuiu1 kapitalistične dežele vftao isgovarjajo na pse-vokacijs "komunizma", kadar uganjajo svoje intervencije v kolonijah, v Grčiji, na Kitaj, skem kd., to ml nikakor ne gre v glavo! Milico Kranjac: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Kasneje se je spoznal z neko Poljakinjo negotove preteklosti, toda še zelo lepo, s katero je živel petnajst let v divjem zakonu. Toda tudi na Dunaju ni imel sreče. Avstrofil starih političnih konceptov je zabredel v nasprotja s hitierjevci, in ko je Nemčija Avstrijo zasedla, je boječe ve-dril, da bi ne zašel v ječo ali v taborišče. Ko je letos spomladi zavohal, da mu to res preti, je pobegnil prek meje v Jugoslavijo. Denarja ni imel mnogo, zateči pa se tudi ni imel nikamor. Povrhu se mu je še obesila na vrat njegova Poljakinja, katere se je s tem pobegom sicer skušal otresti, a je ona pravilno sklepala, da njen Koren nima iti kam drugam kakor v Jugoslavijo, in jo je primahala za njim prek meje, kjer so njega še vedno imeli v preiskavi; tokrat ji ni mogel pobegniti. Ko so ga izpustili, je nekaj časa čepel v Mariboru pri t4Orlu" in se skušal vsidrati pri 4Večerniku'\ Niti k "Jutru" niti k "Slovencu" si ni upal, ker se je bal, da bi tam srečal katerega nekdanjih znancev; povrhu mu je Ljubljana — smrdela. Nekje v Ljubljani je živela njegova žena z otrokom. Pri Večerniku mu ni uspelo. Tam so zbirali mlajše moči, Korena pa ni imel kdo priporočiti. Kolikor je imel denarja, mu je naglo kopnel, in Koren se je zM-čel zatekati k nekdanjim znancem. Prvi trije so ga naglo odslovili. Ko ni bilo niti službe niti denarja, se je odločil za romanje k Svetemu Ivanu. Brskajoč za znosnimi znanci, je med drugimi iztaknil tudi župnika Zadravca. Zadravec ga ni sprejel z odprtimi rokami, marveč z godrnjanjem in je sklenil, da se ga bo čimprej iznebil. Toda Korena so tri zaporedne "deložacije" izmo-drile in je vedel, da poslej nima kam iti in da sa je torej treba na moč okleniti tega, kar ima. Naj sta Zadravec in Majda vsak zase ie tako razmišljala, kako bi se izneblla neljubega gosta, nista našla pravega razloga, da bi ga postavila čez prag. V župnišču je bilo prostora vsaj za tri družine, hrane pa tudi dovolj. Gost sam je bil ponižen, hodil je vsak dan k maši, celo k obhajilu je kdaj pa kdaj pristopil. K mizi pa je tudi redno pri-sedal.Če bi mu ne dali krožnika, bi najbrž molčal; a kako bi ga mogli gledati pri mizi in bi mu ne dali jesti? Vedel se je zelo fino, gosposko, bil nad vse vljuden. Magdi se je globoko klanjal kakor visoki dami, ji vselej privoščil prijazno besedo, prikupen nasmeh, kar vse jo je vedno sproti razorožilo: z vljudnim človekom ni mogla biti surova. Zadravca pa je, kadar je bil ta le malo mehkejši, zazibaval v sen s svojim političnim modrovanjem. Bilo je razumljivo, da je tudi tega okorelega, sicer politično malo mislečega moža, evropska razgibana pomlad leta 1939. vznemirjala. Ne, Korena se ni bilo lahko otresti. In Zadravec bi mu bil težko kos, da si Koren ni sam skopal jame. Ko se je tako lepo usidral v župnišču — medtem sta z Za-dravcem na vse strani pisarila za službami, pri čemer se je Zadravec resnično potrudil, da bi uspel — je za njim prišla k Svetemu Ivanu še njegova Poljakinja. Seveda je v župnišče ni mogel povabiti, pač pa jo je s pomočjo učitelja Smona in upravitelja Hožmana nastanil pri Ci-lenšku, ki ji je oddal dokaj lepo, veliko sobo. Vse okolščine so bile take, da so Cilenška porazile in se je v njem zbudila pravcata lakomnost. Ko je povedal Korenu: dve sto petdeset dinarjev, je tn potegnil iz žepa denarnico in brez vsakega pogajanja plačal zahtevano vsoto. "Tudi tri sto bi dal," sta dognala z ženo po Korenovem odhodu. A ker je bilo zdaj prepozno, sta sklenila, da mu bosta ob prvi priložnosti zvišala. Naj plača, saj je velik gospod in ima denarja n& koliko! Poljakinja, ki se je nastanila pri Cilenikovih, je bila ljubka stvarca. Imela je kakih osem in trideset let, a jih je kazala deset manj, razen kolikor se je v tej starosti že začela debeliti. Bila je srednje postave, lepih oblik, zelo belega obraza, skoraj že bledikasta, k čemur ao črni lasje kar čudovito pristajali. Ustnice je imela nekoliko nabrekle, rdeče in sončne kakor višnja. Oči je imela velike, svetlosinje in sanjave. Senčila jih je tanka črta obrvi. Smona je prvi pogled nanjo vznemiril in ko se mu je ona, sicer nekam trudno, a vendar ljubko nasmehnila, ln ko so ga njene oči toplo pozdravile, je čutil, da se bo s to žensko še moral srečati. Očarala pa je tudi Rozmana. Sicer pa je očarala vsakogar, kdor jo je videl. Samo enega ni mogla očarati pri Svetem Ivanu: župnika Zadravca. Res jo je bil Koren nekako vtihotapil v župnišče, in to kar k obedu, od koder je Zadravec ni mogel surovo odsloviti. Kljub vsej svoji robatosti je bil do te ženske obziren, kakor bi zlepa ne bil do nobene. Toda koj popoldne je dal poklicati k sebi Korena in mu kar naravnost povedal: "Ker stvari tako stoje in ker živiš v takem ... divjem zako- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova drustv a. deset clanov(k) je treba za novo društvo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O 0 0 0 0 0 0 S a • a a a • 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina aa Ztfruftene d rta ve (Isvsemšl C hI c ara) la Raaado 88.88 aa lato; 94.it m pal leta; tt.ti sa ietrt leta; sa Ckleaga la Cook Co., 11.51 aa aala leta; 94.78 sa pol lata; m Inoeemstvo 911* Naslov sa list In tajništvo j* 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE t . CHICAGO 23, ILLINOIS nu, boš, dragi prijatelj, pač razumel. da te dlje ne morem imeti pod svojo streho niti te pustiti k svoji mizi, sploh želim, da ne prihajaš več k meni. Nemogoče mi je namreč, da bi v cerkvi ljudem pridigal o svetosti zakona, o vzdržnosti in čistosti, pod svojo streho pa skrival grešno, pre-šuštno življenje." Koren je mirno poslušal to kratko, a jedrnato pridigo. Vedel je, da bo prej ali *lej prišlo do tega. Zato je mirno dejal: "Saj bi jo lahko povabil v župnišče. Toliko odvečnega prostora imaš. Kaj pa ljudje vedo, ali sva poročena ali ne, saj jo imajo za mojo ženo. In v resnici to tudi je. Nisem jaz kriv, če je ne morem vzeti." Zadravcu je vzdrhtelo ohlapno lice, kar je bil znak skrajne razdraženosti. "Tako," je naposled bruhnilo iz njega. "Ne samo, naj mimo gledam na divji zakon, celo zakrivam naj ga pred ljudmi! Da se mi le upaš kaj takega svetovati!" "Ah, kaj," je odgovoril Koren. "Pod kožo smo vendar vsi rdeči. Saj jih gotovo tudi sam poznaš med svojimi brati, ki živijo z ženskami, «in to kljub vsem nedeljskim pridigam. Jaz tebe nisem vprašal, kako živiš in kakq si živel z Magdo; kaj mi mar! Saj se razume, ko smo vsi ljudje." Zadravec jq okamenel, dokler se naposled ni iztrgalo iz ust: "Pojdi, nesnaga! In da mi nikdar več ne prestopiš tega praga!" "Treba ti je kričati," je odvrnil Koren. "In še v teh časih! Danes, jutri bo prišla vojna. Morda se boš nekoč v enakih težavah na cesti spomnil name, kako si me metal čez prag. Prihajajo časi, ko si danes še grof, jutri pa največji berač. Nisem te hotel žaliti ali pa ti svetovati, da se pretvarjaj. Lahko pa bi bil mirno rekel ljudem, da je to moja iena.. A ti začneš gnati hrup, kakor da se svet podira..." "Pojdi," ga je ustavil Zadravec. "Ne potrebujem tvojih naukov. Moja naloga je, da čuvam to faro. Kadar mi bo v verskih stvareh kaj nejasno, se bom obrnil-drugam, ne nate. Zbogom." In obrnil mu je hrbet. f "Prav po nepotrebnem si zaigral ta prizor," je rekel Koren. "Gabi se mi, da moram tu živeti kot prisklednik, rajši bi dobil službo danes kot jutri in ti bi mi jo lahko preskrbel, saj ste na vladi. Prihajajo taki časi,da bo moral še marsikdo iskati zavetja pri drugih ljudeh. — Kam pa naj pošljem Zofijo? Na cesto ali v javno hišo?" "Tja, kjer si jo bil pobral. Ti pa pojdi za njo. Nisi služil domovini, nisi!" "Tebi se je splačalo, zato si ji služil. Meni se ni. Enaka sva si--." Tedaj ga je Zadravec prijel za roko, spre vedel prek praga in zaprl za njim duri. 2 Urez pomena je bilo, ko sta Cilenškova ponoči — podnevi kmet ne utegne—v postelji razpravljala, kako bosta zvišala najemnino gospodu Korenu. Edino prva je bila redna. Kasneje nikdar niso prišli do tega, da bi napravili natančen obračun. Gospodu Korenu se je vedno mudilo, ali pa je take malenkosti prelagal "na drugič". Medtem pa se je dolg kaj lepo giabiral. Ne samo za stanovanje, marveč sta Korenov^ prve mesece jemala pri Cilenškovih vse, kar je na kmetih dobrega: maslo, mleko za kavo, jajca, smetano, včasih tudi kakega piščanca. Kaj malega je Zofija včasih plačala, po navadi pa ni imela "drobiža". Prva dva meseca sts Koreno-va bila abonirana pri Slavičevih. Vsak opoldan in vsak večer sta skrbno naprsvljena šla po "ptir-gi" mimo hiš in mimo župniiča proti gostilni. Hrana pri Slaviču je bila dobra in obilna, ker je Slavič vsako soboto klal ali tele ali prašiča za nedeljske obisko-valce, ko je dobršen del faranov pred mašo stopil najprej v gostilno ns guljaž, juho sli pečenko. Mati Slavičeva pa se ni še nikdar v življenju tako potrudila kakor za gospo Zofijo. (Dalje prihodnjič.) AMKRI8M MARINI (marines) na pohodu v ftinftao na Kitajskem, kamor ao bili poalaai, da varujejo življenja svojih rojakov in njihova poaaatva prod ima g u jo to kitajako komunistično armado. KOLIKO JEZIKOV JE NA SVETU Učenjaki , so ugotovili, da je danes okoli £000 živih jezikov, ki jih govore številni naradi po vseh predelih naše zemlje. Nekatere od teh jezikov govore milijoni in milijoni ljudi, so pa zopet drugi jeziki, ki so jih poslužuje samo še nekaj tisoč oseb, ostankov kakega naroda ali plemena. Raznp živih jezikov, pa poznamo še precej jtzikov, ki jih nihč® več ne govori. To so tako imenovani mrtvi jeziki, od katerih pa se nekateri danes še praktično uporabljajo (latinščina), od drugih pa imamo ohranjenih komaj nekaj sledov. Vsekakor vlada danes velika jezikovna pestrost in le malo je znanstvenikov, ki bi se v tej dodobra znašli. Vrste jezikov Vse jezike sveta lahko razdelimo po sorodstvenih znakih v številne skupine. Eno najvažnejših skupin tvorijo tako imenovani indoevropaki jeziki, Id so se razvili is skupnega prajezika, ki ga znanstveniki nazivajo indoevropaki jezik zato, ker so jeziki, nastali is njega, danes raztreseni od Indije do zapadne Evrope. Indocvropekih jezikov je veliko. Stara grščina se je pojavila v zgodovini razcepljena na več narečij in iz enega od njih se je razvila nova gršfina, ki se danes govori v Grčiji. Skupina italskih jezikov obsega oskijska in umbrijska narečja, ki so se govorila v srednji in južni Italiji, dokler jih ni izpodrinila latinščina. Ta je bila prvotno iezik rimske okolice, pa je pozneje prevladala po vsem Apeninskem polotoku iz latinščine, ki so jo govorili po vseh deželah rimske države, so se razvili takoimenovani romanski jeziki, med katere štejemo francoščino, španščino, romunščino, portugalščino, provaftsalščino in katalonščino. Skupina baltskih jezikov ob" sega litavski, letonski in staro-pruski jezik, ki pa je izumrl že v 17. stoletju. Veliko skupino tvorijo slovanski jeziki, ki se dele na tri skupine: bolgarščina, srbohrvaščina in slovenščina tvorijo skupino južnoslovanskih jezikov. Za-padoo slovanski jeziki so češki, slovaški, lužiškosrbski, kašub-ski, ki gs govore v poljskem Pri-morju in polsbski jezik, ki pa* je izumrl v 18. stoletju, ko so se polsbski Slovani povsem germa-nizirsli. Skupino vzhodnoslo-vanskih jezikov tvorijo ruščina, maloruščina in beloruščina. Samostojno skupino predstavljajo tudi germanski jeziki, ki jih je tudi troje vrst. Vzhodno-germansko skupino tvorijo trije že izumrli jeziki, med njimi tudi gotski jezik. Zapadno germanski jeziki so: angleščina, nemščina, holandščina in flamščina, ki jo še govore v delu Belgije, Skandinavska skupina pa obsega islsndski, norveški, švedski in dsnski jezik. Med indoevropske jezike štejemo še albanščino, ki ps je močno pomešana s slovanskimi, romanskimi in grškimi izrazi. O- ooaooooaooaooooeooooaoaooe j BARETINCIC & SON ! e POGREBNI ZAVOD Tat 20-101 A 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. stali indoevropski jeziki se govore v Aziji. Prednjeazijska jezikovna skupina obsega več jezikov prednje Azije. Indoiranska jezikovna grupa pa obsega indijske in iranske jezike, ki poznajo vsi več razvojnih stopenj. Znan izraz za vse najstarejše idijščine je sankrist. , Vsi navedeni jeziki so torej nastali iz skupnega prajezika. Povsem drugega izvora pa so ostali jeziki. Iz centralne Azije so doma uralo altajski jeziki, med katere štejemo od evropskih jezikov finščino, madžarščino in estonščino. Ostali jeziki Azije, med njimi kirgiški, kalmiški. te grupe pa še dfcnes govore azerbajdžanski in man-džurski jezik. Tudi japonščino štejemo v skupino ursloaltajskih jezikov. Hamitosemitski jeziki izvirajo iz Prednje Azije in severne Afrike. Hamitski jeziki so libijski in berberski jezik ter jezik ki ga govore Kopti, prebivalci Abesinije. Semitski jeziki so judovski, asirsko - babilonski in arabski jezik. . Skupino zase tvorijo kavkaiki jeziki (gruzinski, čečenski, čer-keski, kaldejski), in jeziki vzhodne Azije (med njimi tibetoka-tajski jezik). Jeziki afriških prebivalcev so enako številni. Khoin jezika sta bušmanski in hotentotski jezik, ostali jeziki so še bantu, sudan-ski in nilski jezik. Razen vseh navedenih pa tvorijo samostojno skupino jeziki Avstralije in Polinezijskih otokov ter številni jeziki Indijancev v Ameriki. Vseh teh jezikov je nešteto. Razširjenost posameznih jezikov Med vsemi temi jeziki so najpomembnejši svetovni ali mednarodni jeziki, katerih se poslužujejo ne samo člani enega naroda, temveč pripadniki več narodov. Od slovanskih jezikov je svetovni jezik ruščina. Ta jezik bi moral postati »splošni jezik za sporazumevanje med slovanskimi narodi, a je njega obvladanje pri mnogih slovanskih narodih še žal kaj slabo, kar je posledica političnih razmer po prvi svetovni vojni. Tudi mi Slovenci se ne moremo dosti ponašati v tem pogledu in šele sedaj poskušamo nadomestiti tor kar smo v zadnjih tridesetih letih, Zamudili. Ruščino govore danes pripadniki vseh narodov Sovjetske zveze, tako dp se tega jezika poslužuje okoli 250 milijonov ljudi. Od tega Števila je ruščina gotovo za 90 milijonov ljudi materin jezik. Angleščina je mafterin jezik za narode po vseh delih sveta, tako za Američane, Angleže, Avstralce, Novozelandce, Južno-afričane in Kanadčane. Razen tega pa je angleščina razširjena kot občevalni jezik v Egiptu, po vseh angleških kolonijah Afrike, po Oceaniji in v Indiji. Vsekakor je angleščina danes najbolj razširjen sveeovni jezik, saj ga govori najmanj 550 milijonov prebivalcev zemlje. Od teh je za okoli 200 milijonov materin jezik. | Francoščino govore razen v Franciji, Švici in Belgiji še v severni Afriki, Severni Ameriki (Kanada) in Indokini. Skupno govori francoščino okoli 110 milijonov ljudi: za 45 milijonov pa jo francoščina materin jezik. Tudi španski jezik je precej razširjen po svetu. Razen v Špa- niji in preostankih njenih kolonij govori špansko Srednja in Južna Amerika, (izvzemši Brazilija), skupno okolj 90 milijonov. ljudi. Holandski jezik govori okoli 60 milijonov prebivalcev našega planeta in to, razen na Ho-landskem, v južni Afriki (Buri) in v holandski Indiji. Od evropskih jezikov je precej razširien še portugalski jezik, dasi je pravih Portugalcev precej malo (okoli 9 milijonov). Danes se tega jezika poslužuje okoli 50 milijonov ljudi, med njimi tudi 27 milijonov Brazi-ljancev. Močno pa sta izgubila na pomenu nemščina, ki se danes govori samo v Nemčiji, Avstriji in Švici (okoli 80 milijonov ljudi) ter italijanščina, ki se razen v Italiji deloma govori še v Ameriki. Ta jezika sta prenehala biti svetovna jezika. Izmed neevropskih jezikov je nedvomno na prvem mestu kitajski jezik, ki se ga v raznih narečjih poslužuje preko 500 milijonov ljudi. Tudi arabščina je precej razširjena. Za okoli 37 milijonov prebivalcev zemlje je materin jezik, razen tega pa jo govore po vseh muslimanskih deželah. Omenimo naj še japonski jezik, ki se je zaradi japonskih osvajanj naglo razširil po daljnem vzhodu in se ga danes poslužuje že 75 milijonov ljudi. Se številnejši so jeziki afriških plemen. Prej smo našteli le glavne. 75 milijonov Bantu črncev govori v 80 različnih jezikih, sudanski črnci severne Afrike pa so jezikoyno še bolj neenotni. Znanstveniki so namreč našteli, da 50 milijonov teh črncev govori okoli 450 različnih jezikov in narečij. Zelo razširjen je hindustanski jezik, ki ga govori približno 40 milijonov Indijcev, uporabljajo pa ga vedno bolj po vsej Indiji, tako da se počasi razvija v glavni jezik te velike dežele. V južni Indiji govori tkim, jezik te-lugu 24 milijonov ljudi. Če odštejemo devet najbolj razširjenih indijskih jezikov, potem u-gotovimo, da ostalih 214 jezikov govori okoli 75 milijonov ljudi. Vsak jezik govori približno 300 tisoč ljudi. Vse ostale jezike pa govori zelo malo ljudi, malo vsaj v primeri s svetovnimi jeziki. V Evropi vlada velika jezikovna pestrost, pa tudi drugod po svetu ni bolje. Posebno v Indiji nahajamo mnogo jezikov. Tudi na otokih Tihega Oceana govore nešteto jezikov. Znani ruski raziskovalec Mikluho Maklej omenja v svojih potopisih, da ima na Novi Gvineji skoro vsaka vas svoj jezik in da se prebivalci dobro uro oddaljenih naselbin že ne razumejo več med seboj. Vidimo torej, da vlada po svetu velika jezikovna pestrost in da je prizadevanje znanstvenikov, ustvariti enoten jezik za sporazumevanje vseh narodov zelo koristno, ker bi enoten jezik močno zbližal najrazličnejše narode vsega sveta. Bolnišnice v Evropi potrebujejo mila Kampanja za zbiranje mila za potrebne evropske bolnišnice in zavode ie opisana v ilustriranem magazinu "Look" z dne 7. decembra. Tam je pisano, da je kampanjo začel pisatelj Eric Mann, rojen na Dunaju, ki je zdaj v tej deželi, kjer je bil prej pfofesor zgodovine na Grinnell univerzi v Iovvi, zdaj pa predava o politiki. Pred nekaj leti, tako piše "Look", je dr. Mann pričel zbirati majhne koščke mila v hotelih koder je stanoval tekom svojih predavanj po deželi. Ko jih je preštel, je dognal, da je zbral 15,000 koščkov mila. Spravil jih je torej skupaj v paket in istega naslovil na neko bolnišnico na Dunaju, kjer je bil pacijent še kot otrok. Iz dunajske bolnišnice je kmalu prišlo pismo zahvale za poslano milo. Bolnišnica je želela dobiti še takih pošiljk, ker ji mila zelo primanjkuje. Kmalu je prejel dr. Mann slične prošnje iz drugih bolnic. Poslal je milo in naprosil druge naj store isto. S tem se je pričela kampanja zbiranja in pošiljanja mila bolnišnicam v Evropi. Dr. Mann zdaj prejema pisma od bratskih in drugih organizacij ter skupin, ki žele poslali bolnišnicam in slič-nim ustanovam milo. . Tednik "Look" je objavil seznam imen bolnic in ustanov v raznih evropskih deželah, ki jim primanjkuje mila. Od dežel so navedene Avstrija, Cehoslovaška, Danska, Velika Britanija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Ogrska, Italija, Luksembur-ška, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija in Jugoslavija. Za Jugoslavijo so navedeni kot potrebni mila sledeči dečji domovi: Dječji dom, Crikvenica; Dječji dom, br. 1, Banja Luka, Bosna; Dječji dom, br. 7, Rije-ka, Istrs. Kdor želi lahko pošlje paket mila direktno omenjenim domovom. To bo lep dar, ki bo prinesel zdravja in čistoče sirotam v teh d ječ jih ustanovah. Napravite paket trdno in ne pozabite navesti imena dežele v katero pošljete! .Jto. K gornjim naslovom djecjui domov, pripišite še ime dežele: Yugoslavia. Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot) Društvo "Bied", North Side, bo imelo veselico v soboto 8. januarja. SC8C (Družabni klub Slovenskega centra) bo imel občni zbor in zabavo s prosto postrežbo v soboto 22. januarja v svojih prostorih, 2301 So. Lawndale Ave. Intefrity No. <31 SNPJ, plesna veselica v soboto 29. januarja, Northwest Hall, 2403 W. North ave. Pioneer št 559 SNPJ, plesna veselica v soboto 12. feb. v jednotini dvorani. Francisco Ferrer št. 131 SNPJ — domača in plesna zabava v soboto 19. februarja v jednotini dvorani. Padrušnica št. 66, SANS, veselica v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd , v soboto 26. februarja 1949. Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice oavoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. Slovenski dom št 8« SNPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave. Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta. So. Albany ter 26th St. Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem ln prijateljem, da se naroče nanj. ^tlMMIMMMMMMMIMMMMMIMMMIMMUIMl! PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL ; Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamceno ; TELEFONI: CAnal 6-7172—8-7171 eaaoaeaaaaaeaoaaaaaaeeaesesseeesssosissseessiisisisi ZA LIČNE TISKOVINE V8E& VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO, Tel. MIchlfan 2 3145 v 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KLIC OB 10-LETNICI S N. MUZEJA - RESltE GA C level iveland, O.—Pred par dnevi sem prejel pismo od direktorja Josepha Okorna, zapisnikarja gospodarskega odbora Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., s katerim me poziv-lje, da naj odselim iz Slovenskega narodnega doma zgodovinsko zbirko Matije Pogorelca in sicer do 1. januarja. * Pogorele je mene izbral, da mu obvarujem njegovo zbirko, da se je ne uniči, kot to grozijo že dve leti direktorji SND, ki so se zakleli, da Slovenski narodni muzej razbijejo in uničijo. Cel svet se vrti po nekakšnih naravnih, toda gotovih zakonih, v svojem tempu; svetovne države temeljijo na vrsti raznih ci- vsi drugi navzoči so bili zanjo, vilnih postav, ki jih piše ljud- Polagoma pa so prišli v direk-stvo po svoje v raznih državah, torij SND ljudje, katerih cilj je kot komu odgovarjajo; tudi n?še iztrebiti iz doma vso prosveto. bratske podporne organizacije Ukinili so že Prosvetni klub imajo svoje konvencije, kjer si snd. Slovensko šolo in sedaj so izdelajo pravila, ki so veljavna napovedali I ki jih je vredno ohraniti za bodočnost, SND, ki s tem prične razvijati Slovenski narodni muzej v Ameriki. "Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. se zavezuje sprejete predmete za v muzej skrbno hraniti ter v dogledni dobi razkazovati, ko se zbere dovolj zanimivega gradiva, po načinu standard muzejev. "Sprejeto na redni delničarski seji dne 12. januarja 1939. Erazem Gorshe, predlagatelj. Ta resolucija je danes še prav tako v veljavi, kot je bila vsa leta, odkar je bila sprejeta. Tedaj je glasoval samo eden proti njej, i za članstvo in glavne odbornike v medkonvenčni dobi in po katerih se precej strogo ravnajo. Tako ima tudi naš Slovenski narodni dom, ki se je zadnji čas re-inkorporiral pod imenom The Slovenian National Home Company, svoja pravila in resolucije, ki so bile sprejete na raznih letnih delničarskih konferencah in nikdar preklicana. Ta pravila in resolucije so v veljavi za delničarje in za direktorje SND tudi danes prav tako, kot ob času sprejetja istih. Toda sedanji direktorij enostavno ignorira pravila in resolucije in drvi brezumno v svoje lastne zaključke, ki niso ne veljavni in ne v korist delničarjev in ne v ponos ameriškim Slovencem. Tako mi je znano, da je bila dne 12. januarja 1939 leta sprejeta resolucija, na redni letni delničarski konferenci, katero sem spisal in predložil jaz, tukaj podpisani, za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja ln zato vem tudi sedaj, kaj pišem in mislim o tem. Tista resolucija se glasi: "Mi, zbrani zastopniki društev delničarjev in posamezni delničarji SJfD n* St. Ciair Ave., v Cleve- | "likvidacijo" Slo-venskega nar. muzeja. Pisali so dne p. dec. Matiji Pogorelcu, da naj imenuje pooblaščena, ki naj bi prevzel njegovo zbirko. Ampak, predno pojasnim javnosti zaključke našega uirekto-rija, naj tukaj priobčim še drugo resolucijo o muzeju, ki sem jo predložil redni letni delničarski konferenci dne 11. februarja 1940 leta. To vsled tega, ker ie takrat direktorij SND ni hotel financirati Slovenskega narodnega muzeja in sem moral iskati tudi finančno pomoč in podporo povsod, pri vseh slovenskih bratskih podpornih organizacijah, društvih in posameznikih po vsej Ameriki. Ta druga resolucija, ki predvideva, kako se bo muzej financiral, se dobesedno glasi tako: "Resolucija. $er je Slovenski narodni muzej, ustanovljen 12. januarja 1939 leta, potom sprejetja dozdevne resolucije na redni delničarski seji Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., smatram kot splošna narodna Ustanova, tikajoča se vseh Slovencev v Ameriki, in "ker Slovenski narodni muzej do sedaj še nima finančne podlage, katera je nujno potreb- U^i j-' ■f/ or ^ I; J„> landu, O., pričujoči na letni del- na za uspešno izvedbo, razvoj. ureditev in vzdrževanje istega, ničarski seji dne 12. januarja 1939, uvidevamo koristnim in potrebnim pričeti z zbiranem, hranjenjem in razkazovanjem raznih predmetov, spisov itd., iz našega ameriško - slovenskega društvenega in privatnega življenja za Slovenski narodni muzej v Ameriki, kot rekorc\ našega dela in prizadevanja, skupin in posameznikov, v svrho študije in razkazovanja ter ohranitve raznih dragocenosti našjm potomcem. "Vsled tega pooblaščamo direktorij SND, da po svoji najboljši uvidevnosti podvzame potrebne korake, da z zbiranjem v muzej spadajočih predmetov takoj prične in da stopi v zvezo z organizacijami in posamezniki, da prepuste zanimive predmete, in "ker je bilo celotno financiranje Slovenskega narodnega muzeja preobtežilno samo za družbo Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., pod čigar streho se je Muzej osnoval in kjer se že leto izvaja in izpopolnjuje, in "ker je nujno potrebno, da se v to Ustanovo zainteresira vse Slovence v Ameriki in vse slovenske organizacije, društva in domove, brez razlike na versko ali politično miselnost, na sodelovanje, tako v moralnem kot v finančnem oziru. in "ker bo Slovanski narodni muzej služil kot zgodovinska podlaga raziskavanjem vsem Slovencem v Ameriki enako, "mi, zbrani zastopniki dru- KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? « f Prldoblvajmo mu NOVIH naročnikov Obnavljamo narouLao ZU^.VJ člui potefe AglUrajmo med dragimi naročniki, da store Isto Prlspevajme v PROLETARCEV tiskovni sklad la priporočajmo to tudi dragim Oglašajte v PROLETARCU priredb« društev In drage stvari > Naročajte slovenske In angleške knjige Is PROLET^RCEVE knjigarne » Poskrbite, 4a si narode AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val tisti, ki tega še niso storili > Naročite KOLEDAR tadl svojcem v starem kraju ln enaka PROLETARCA. Vsakdo naj stori za naš list kolikor moro, pa bomo vso težavo zmagovalii štev delničsrjev in posamezni delničarji Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., v Clevelandu, Ohio, pričujoči na redni delničarski seji dne 11. januarja 1940, pooblaščamo in na-bodocemu direktoriju S. Doma, da ima pravico in dolžnost prositi za finančno pomoč v imenu Slovenskega narodnega muzeja vse slovenske, odnosno jugoslovanske podporne, gospodarske in kulturne organizacije, društva, Narodne domove in posameznike, na način in ob času, ki se direktoriju SND uvidi najbolj umesten, in "da se vsi darovi in dohodki, nabrani skupaj v podporo Slovenskega narodnega muzeja naložijo v posebni sklad, kateri se sme rabiti izključno samo za razvoj, nabavo opreme in vzdrževanje muzeja, ki je pod direktnim nadzorstvom direktori-ja S. N. Doma, in "dalje se nalaga dolžnost bodočemu direktoriju. da naprosi vse slovenske, odnosno jugoslovanske podporne organizacije in vse druge slovenske časopise, oziroma iljih urednike, da dovolijo v svojih kolonah listov agi-tirati za finančne prispevke za v korist Muzeja in za zbiranje predmetov in stvari za v Muzej, in da uredniki listov sami apelirajo na slovensko javiibst in priporočajo, če ima kdo kakšne zbirke starin, knjige, časopise ali druge predmete, da jih izro-če v varstvo Muzeju. "Direktorij SND sme poveriti vsa ta dela, zapopadena v tej ih v prvi resoluciji, Prosvetnemu odseku direktorija ali Prosvetnemu klubu SND, da delo in naloge izvrši. ~ "Sprejeto na redni delničarski seji S.N.poma na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, dne 11. januarja 1940. Erazem Gorshe, predlagatelj." ' Ta resolucija je bila tedaj soglasno sprejeta in po njej sem se ravnal, kot tajnik in arhivar muzeja skozi prvih osem let. Direktorji SND so se oči Vidno tedaj strinjali z ustanovitvijo Slovenskega narodnega, muzeja v Ameriki, dasi posamezniki niso zanj nikdar, delali in ne prispevali denarja, razen par izjem. Tudi sabotirali so Muzej, vsaj niso sedem let domovi nadzorniki pregledali in podpisali poslovnih knjig S. N. Muzeja. To se je zgodilo prvič šele na mojo zahtevo dne 7. januarja 1946. leta. Tf dv<| resoluciji sta še danes v veljavi prav tako, kot ob apre-jetju, ju ni preklicala do sedaj še nobena redna ali izredna del' ni carska konferenca SND. Kljub mojemu velikemu delu za to Ustanovo, so mene enostavno vrgli ven, kot izžeto cunjo; vzeli so mi na diktatorski način urad tajnika muzeja in Slovenske šole, oziroma Prosvetnega kluba SND, dne 28. jan. 1947. leta, na seji upravnega odbora direktorija SND. Tedaj je predsednik direktorija £ND, Janko N. Rogelj de-kretiraj tako: "Letos sc ne bo volilo nobenega predsednika ali tajnika Prosvetnega kluba SND. Za predaednika ae stbatram jas, kot predsednik direktorija SND, za tajnika pa imenujem Johna Tavčarja, tajnika Doma." Meni so sicer dali urad arni-varja, brez vseh pravty. Jas sem ae čutil popolnoma uničenega ln se nisem hotel več udeležiti nobene seje direktorija SND, ko sem služil nepretrgoma 12. leto in-zadnje leto mojega četrtega termina. Na zahtevo sem jim oddal tudi vse zapiske in bančno knjižico. Tedaj je imel muzej skoraj dva tisoč dolarjev svojega sklada. Iz srca in z vso dušo sem delal za to Ustanovo. Posvetil sem mnogo študije, časa in denarja, mojega osebnega denarja, za to Ustanovo. Na splošno delam različna prosvetna dela v Clevelandu že 30 let in mnogi me poznate. Imel sem najboljši namen, zbrati, urediti in obraniti zgodovino ameriških Slovencev, pri čemur mi je šel največ in naj izdatnejše na roko z zbirko spoštovani Matija Pojgorelc iz Du-lutha, Minn., ki je sam prispevaj 80 odstotkov muzeja. Brž, ko so se direktorji mene iznebili, so začeli ruvariti bolj javno proti Slovenskem narodnem muzeju. Jaz sem moje stališče pojasnil V listih še v maju 1947. leta, toda od javnosti ni bi^o pravega odmeva. Dne 9. decembra 1948 pa piše John Tavčar, tajnik SND, pismo Matiji Pogorelcu, da se je direktorij odločil za "likvidacijo" muzeja, da naj imenuje pooblaščenca, ki bo prevzel njegovo zbirko. Med drugim pravi tudi, da se jaz več ne zanimam za muzej. Kakšna lafJ Kaj se vam nisem ponudil v*pismih na Tavčarja in Okorna, kot tudi celotnemu direktoriju, da fad izvršim še vse nerešeno delo, samo da se stvar reši in ohrani? Toda vsi ste molčali, kot ribe v vodi! Direktorji, kdo vas je pooblastil, da smete 'likvidirati" Slo: venski narodni muzej? Katera delničarska konferecna je naredila tak zaključek? Ali za vas ne obstojajo nobena pravila, ,ne veljavnost resolucij in sklepi konferenc? Mar mislite, ca me boste vje|i v nastavljeno zanjko? Ne, direktorji, ne boste vjeli ne menfln ne Matije Pogorelca in ne drugih, pač pa ste vjeli sami sebe v precep. Da, vi lahko brez«vsake škode za javnost in delničarje likvidirate sebe iz di- rektorija S. N. Doma, ker je že tudi že skrajni čas, predno nam zapravite celotni Slovenski narodni dom. Uničili ste Prosvetni klub SND, Slovensko šolo, ki je obstojala 23 let in bi se še prav lahko nadaljevala, sedaj ste napovedali "likvidacijo" Slovenskemu narodnemu muzeju, za katerega niste osebno nikdar nič prispevali, razen par izjem. Kam vse to vaše delo vodi? Kaj vendar mislite? i". Upam, da bodolostniki "certifikatov" sedanjega SND toliko razsodni na prihodnji delničarski konferenci, ki se vršv v januarju, da bodo pošteno obračunali z vsemi preganjalci prosve-te, šole in muzeja. Do takrat pa nas varujejo še razni civilni zakoni, ki nam garantirajo, da *e zgodovinska zbirka enega naroda ne uniči kar tako, kot si misli peščica domišljavih direktorjev. Vaša pisma in moje odgovore bom na željo delničarjev prečital na konferenci, da se navzoči seznanite s sedanjim načinom gospodarstva v domu, katerega niste sami zgradili in ni vaš, smo delali in še delamo zanj tudi drugi, in kot različni delavci za dom smemo tudi drugi reči še kakšno besedo. Pripomniti moram še to, da je v direktoriju pičla tretjina poštenih direktorjev, ki se ne strinjajo z večino, toda so v manjšini in si ne morejo pomagati iz zagate. Zgodovina uči, da če nekdo uniči zgodovinsko zbirko nekega naroda, s tem postane izdajalec dotičnega naroda. Jaz ne bi maral, da bi'imeli med direktorji SND izdajalce naših otrok in ameriških Slovencev. Zato se trudim in delam, da se ohrani vsak košček zgodovine, ki je zbrana in shranjena v arhivih S. N. Muzeja. Ce ste pa že zapravili ali uničili, boste pa pojasnili vi! Na svidenje na konferenci SND.! Erazem Gorshe. MAKSIM GORKI Kako so prijeli Semago Semaga se zdrzne in obstane. (Konec) "Ko bi ne bilo gonje, bi te že lahko kam vtaknil, toda, vidiš, gonja! Kaj naj tu počnem? Ničesar, bratec, ničesar ne morem. Oprati, prosim te! Nedolžna duša si, a tvoja mati — zver. Ko bi vedel, katera je, bi ji rebra polomil in vsa jetra iztsgal, da bi se spametovala in drugič več ne norela. Treba je vedeti, koliko človek sme. Eh, ti zlodejka prekleta, trikrat prekleta duša, da bi se v zemljo vdrla, da bi ti zemlja izvrgla kosti, hudičevi hčeri, da bi ta jetika požrla! Ah! t Rodiš, pa vržeš za plot! Ali bi ti populil lase! Ti bom že dal, svinja! Vedeti bi morala, da se v taki noči in mokroti otroci ne razmetavajo po cestah, ko ao tako slabi, da ie zadušijo, če jim sneg ^j^jni usta. Kosa, suho noč si izberi pa odvrži svojega otroka! V suhi noči! In živelo-bi dalje, a kar je glavno, ljudje bi ga našli Mar hottijo ljudje v takih nočeh po ulicah? Eh, eh, ti!" Ko se je Semaga prav na tem mestu svojega luidovanja spet vrnil k najdencu ln ga znova vzel na roke, ae ni o vedel, da ga je k temu zavedlo njegovo goor-njanje, na račun najdenčeve matere. Pritisnil ga je k sebi prav na prsi in se znova prav po pasje znesel nad materjo. Stopil je dalje, navdala ga je žalost, zbegalb ga je sočutje do otroka. Bil je tedaj že sam beden kakor otrok. Najdenec se je slabotno premikal in zamolklo cvilil. Težko sukno plašča in močna Semagina roka sta ga dušila. Pod plaščem je imel Semaga samo raztrgano srajco. Zato so njegove prsi začutile živo toploto malega otroškega telesca. "Ah, ti si živ!" je zamrmral Semaga gredoč po snegu nekam naprej po ulici. "Nič ni to prav, bratec! Kam pa bora s teboj? To je tisto. A tvoja mati... Ne ko^ bacaj se, lezi! Padel boš!" Toda dete se je krivenčilo in Semaga je začutil, kako se je skozi luknjo na srajci toplo de-čje ličece trlo ob njegove prsi. In Semaga se je naenkrat prevzet ustavil in skoraj glasno za-šepetal: "Pa otrok išče grudi! Materine prsi... Za boga! Materine prsi.. Semaga je celo vzdrhtel spričo nečesa, ali zaradi nekega sramu ali saradi nekega strshu, vsekakor zaradi nekega čudnega ln močnega občutka, ki mu je ganil srce. "Da, ko bi btf mati! Ah, tt bratec! No, pa kaj hočeš! In kaj počneš z menoj? Bratec jaz aem vojak, jaz sem razbojnik, če naj rečem pravo .. Veter je šušteče zategnil in zastokal. Bolje bi bilo, ko bi zaspal. No, možic, spi! Nič ne boš izžulil, bratec! Spi! Pesem ti bora zspel. Mati bi zapela. No, no, no ... O, o, o!! Baj, baj! Ženska pa nisem. Spi!" • Ps vendar je Semaga nenadoma tiho in, kolikor je le mogel nežno in predano, zapel in sklonil glavo k otroku. Za njim se je oglasil zamolkel topot kopit, v motni megli so se pojavili obrisi konjenikov in že so ga dohiteli. "Kdo gre?" t "Kdo si?" se hkrsti začujeta dvn vzklika. * "Kaj nosiš, govori!" ga je vprašal konjenik, ki je prijezdil prav do pločnika." "Kaj nosim? Otroka!" "Kdo si?" "Semaga ... iz Ahtirke." "Saj tebe smo tudi iskali, prijatelj! Daj, stopi, postoj ob konjskem gobcu!" "Moramo h kraju. Tik ob hišah manj piha. Po sredi pota nama je neprijetno, že tako sva..." Policaja sta ga komaj razumela. Pustila sta, da je hodil pri kraju, sama pa sta jahala spo-redno z njim, a oči nista odmaknila od njega. In tako je šel. prav do kvarta. "Aha, aha! Prijadral si, sokol! Ej, to je odlično!" ga sprejme član kvarta v pisarni. Semaga je stresel z glavo in vprašal? » "Kako pa bo zdaj. z otrokom? Kam naj ž njim?" "Najdeneč. Našel sem ga, glejte!" In Semaga je potegnil izpod plašča svojega najdenca. Ta se mu je mlahavo zvil v rokah. "Saj je že mrtev!" je vzkliknil član kvarta. "Mrtev!" je ponovil Semaga, pogledal otroka in ga spustil na mizo. "Ti, glej," je dejal, vzdihnil in pristavil: "Prav bi bilo,ko bi ga bil takoj pobral. Morda bi še bilo .. Toda jaz nisem takoj... Vzel sem ga, pa sem ga spet pustil." "Kaj pa godrnjaš?" je radovedno vprašal član kvarta. Semaga se je mračno ozrl okrog sebe. S smrtjo otroka je umrlo v njem mnogokaj od onega, s čimer se je bil odpravil po ulici. Okrog njega je bilo vse uradno, pred njim ječa in sodišče. Semago je zabolelo. Uporno se je ozrl v mrtvega otroka, vzdihnil in zinil: "Eh, ti! Se pravi, da sem si zaman zlomil vrat zaradi tebe! Mislil sem iq zares ... Toda ti si umrl. To imaš!" In Semaga se je pričel besno praskati po vratu. "Odpeljite ga!" je član kvarta ukazal policajema in jima s kretnjo glave pokazal na Semago. In Semago so odpeljali v zapor. In to je vse. KAJ BO Z MEDNARODNO STROKOVNO ZVEZO? Mednarodna strokovna zveza, ki je bila ustanovljena pred par leti in so v nji tudi delavske unije Sovjetske zveze, je v zastoju. Iz Londona poročajo, da se angleške unije in unije CIO ne počutijo "srečne" v nji, zato so v pogajanjih za'ustanovitev nove strokovne internacionale, v katero se unij iz komunističnih držav ne bi sprejelo. Naročite si jubilejni Ameriški družinski koledar sa leto Ii4t. Stane $1.5*. Prispevki v sklad za ohranitev 'Proletarca' IX. IZKAZ COLORADO Morley: Joe Brozina $1. Louis Slava $1. Joe Vičič $2. Skupaj S4. Poslal Joe Vičič. CALIFORNIA Daly City: Anton Kump $1. ILLINOIS Ckicago: Anton Mali $5. Mary Vcrtnik $2. Frank Cuderman $1. Josephine Pushnik $1. Peter SwoU iak $.V Louis Pogačar SI. John Mosely S5. Cicero: Jennie Ladstattcr $2. La Salle: Društvo Sokol St. 98 SNPJ S10. Leo Zevnik $5. Skupaj $15. Poslal Leo Zevnik. Waokegan: Mike Kancic $2. Anna Krainc $2. MarUn Judnich $1.50. Skupaj $5.50. Poslal Martin Judnich. John In Anna Mahnich $.T Frank Mihcvc $2. Skupaj $7. Poslala Anna Mahnich. IOWA , • Coggan: Simon Troyar $2. KANSAS Arma: Kansas Fed. SNPJ Lodges $20. Poslal Martin Gorcnc. ' Edison: Dr. št. »5 SNPJ $10. Poslal Jerney Okorn. MINNESOTA Ely: Anton Zbašnik $10. Nopemlng: Frank Smuk $2. OHIO Cleveland: Nakoloktano na seji dr. St. 477 SNPJ $10. Po $5: dr št. 477 SNPJ, Frank Hribar. Peter Se-gulin $2. Po $1: Frank Zadnik, Mike Ludvik. Po 5Se: Frank Zadnik. Joseph Tomsic. Skupaj $25. Poslal Frank Hribar. John Zigman $5. Dr. It. 442 SNPJ $10, Poslala Julia Zeroveik. Louis Lovko $2. Frank Sitar $h Skupaj $3. Poslal A. Jankovich. Glenroe: Albina Kravanja 10c. Loraia: Johanna Krištoff 50c. Girard: Dr. it. 49 SNPJ $25. Po $tf: Andrew Krvina, dt. It. 643 SNPJ. Po SS: Peter Jaklovich, John Rovan, John Bogatay. Frank Rezek $3 Frank Preveč $2 50. re $S: Frank Bahn, Louts Mustar, Anton Pisler. Anton Dobrovolc. Louis Blasic $1 50 Po $1: Andy Kocjan. Stanley Hribar, Charley Jacobs. Marko Zadnikar. Mary Selak. Matt Masle. Frank Luiier. Skupaj $87. Poslal John Bogatay. Maynard: Martin Benčina 75c. Youngstown: Eastern Ohio and Pennsylvania Fed. SNPJ Lodges $25. C. Bogatay (Power Point, O.) $2. Po $1: F. Gorenc (Sharon, Pa.), F. Mihevc (Salem, O), J. Klelrftk (Girard, O ), A. Selak (Girard, O.V Skupaj $31. Poslal John Tancek. OREGON Oregon City: Mary KmeUc $1. PENNSYLVANIA Pfttsbargh: F. Shoan $10. Michael Pleše $5. Po $1: John Simončič, Joseph Hrvatin, John Minic, Jacob Volkar, Frank Miklavcic, Ignatz Zupon, Joseph Zupančič. Anna Klun. Skupaj $23. Poslal Joseph Hrvatin. Cardale: Frank Grantz $2. Latrobe: Mrs. John Fradcl 75c^ Slovan: Frank Anzlovar $1. WASHINGTON Rla<;k Diamond: Andrew Primo-zich 50c. WISCONSIN Milwaukee: Leo Susnik $3. Po $2: Joseph Radel, Frank Matko-vich, John Beramich. Po $1: Neimenovan, Frank Gabrscek, John Vodnik. Skupaj $12. Poslal Louis Barborich. Po $1: Joe Vidmar. Anton Yershin, Mary Schuler, Ruddy Singer, Frank Perko, Michael Vr-hovnik (Chicago. 111 ). Louis Am-brozich 75c. Po 5Se: Valentin Vr-tich, John Potisk. Stefania Tesov* nik, Frank Medved. Anna Vidmar. Po &5c: Anna Potochnik. Anna Bo-zich, Anton Ermenc. Skupaj $10. Poslal Louis Ambrozich. Port Washlagton: Frank Leskov-shek $5. Racine: John Pucely $5.50. Skeboygaa: Anton in Julia Zor-man $20. Anton Shircely 50c. A. Debevc $5, M. Jelene $2. Skupaj $7. Poslal A. Debevc. WEST VIRGINIA Brow ton: Frank Klemene $2.65. Rlchwood: Louis Preloz $5. . UTAH Trenton ton: Mike Karnely $2. Skupaj $358.76, prejšnji Iskas $4,410.42, »kafipl4.7€9.17. (POPRAVEK.-—V izkazu v Ite-vilki 2145 Proletarca je bil iz Du-lutha omenjen Paul Gerbovlch. Njegovo pravilno ime je Carl Ger-lovtrh. Vsoto zanj. ki je bila pravilno izkazana, je poslal John Kobi.) Sovjetsko unija ima o "mrzli vojni ■zapodom CONGRESSMAN DRIP* BY VOMSM V časopisju naše dežele je zatrjeval dan za dnem, da je sedanje svetovne krize le Sovjetska unija kriva. O tem so vprašaji Josipa Stalina, ki je dejal na dana mu vprašanja, da smo za ves svetovni nepokoj mi kjrivi — namreč Zcd. države, Anglija in druge kapitalistične države. Poročilo o tem pravi: Inozemskim dopisnikom v Moskvi, so izročili v zunanjem ministrstvu vprašanja, ki jih je dopisnik "Pravde" postavil generalising Stalinu, in njegove odgovore: Prvo vprašanje: "Kako očeti ju je*e vi rezultat diskusije v ia v Berlinu ter postopanje bri tanskega, ameriškega in francoskega predstavnika v tem vprašanju?" Odgovor: "Smatram jih kot pojave naoadalnega značaja politike angleških, ameriških in francoskih vodilnih krogov." Drugo vprašanje: "Ali je res, teh gospodov brezpredmetno. Prav iz tega vzroka so se razbili že sklenjeni dogovori in predstavniki teh vlad so s postavljanjem vprašanja Berlina pred Varnostni svet sami kršili ustavno listino Organizacije združenih narodov. V Varnostnem svetu razpolagalo z zagotovljeno večino, pred katero lahko "dokažejo' vse, kar hočejo. Toda čemu vse to? Zato, da se dokaže nemožnoat sodelovanja s Sovjetsko zvezo in potreba po novi ^oj-ni, in da se tako pripravijo potrebni pogoji za to vojno. Sedanj politika ZDA in Velike Britanije ie napadalna politika. Peto vprašanje: "Kako je tre- Varnostnem svetu glede položa- ba gledati na postopanje pred- stavnikov šestih držav v Varnostnem svetu: Kitajske, Kanade, Argentine, Kolumbije in Sirije?" Odgovor: "Očitno podpirajo napadalno politiko." Šesto vprašanje: "Do česa to lahko dovede?" Odgovor: "To lahko dovede da je vv avgustu 1948 prišlo do samo do sramotnega poraza huj- sporazuma med štirimi država mi o vprašanju Berlina?" Odgovor: "Res je. Znano je, da ie 30. avgusta prišlo v Moskvi do sporazuma med predstavniki Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije z namenom, da se podvzamejo istočasni ukrepi za odpravo o-mejitev prometa z ene strani in Berlinu skačev na novo vojno. Chur chill, glavni med njimi, je že zgubil zaupanje svojega naroda in demokratičnih sil v svetu. Ista usoda čaka vse druge. Narodi se še Dredobro spominjajo strahot zadnje voine in sile javnega mnenja, ki so naklonjene miru, so premočne, da bi jih Churchillov! učenci lafiko pogazili. V COURfi BVSTt* MtfiP . HB BRINGS M§ TMi RAM** *Vfi*Y MY* ~ 2.) da s tem. ko zvračajo krivdo i morala biti ščititi ljudstva v ko- arečoo in veselo nQVO leto. In ob enem, da je katoliška cerkev pripravljena na spravo. Bela yitz je v poročilu označen za nadškofovskega vikarja v Budimpešti. Dejal je, da govori v j imenu cerkve. Iz poročil iz Rima pa je razvidno, da v Vatikanu šc niso pripravljeni na kako pobotanje. PROSVETNA MATICA V sklad Prosvetne matice ao vplačala druitva, klubi JSZ in druge organi/icije v 1948. letu kot sledi: številka ia kraj društva Vsota 1, SNPJ. Chicago, IU..... S36 00 2, SNPJ, Li Sal le. 111,........ 6.00 3, SNPJ, Johnstown, Pa. 12.00 5, SNPJ, Cleveland, O. ' 12.00 6, SNPJ, Sygan. Pe. 12-00 8, SNPJ, So. Chicago, 111. 12.00 13, SNPJ, Bridgeport, O. 12.00 14, SNPJ. Waukegan, IU. 12.00 21, SNPJ. Pueblo Colo. 12.00 20. SNPJ. Cleveland, Of 10.00 33, SNPJ, Ambridgc, Pa. 12.00 da se z druge strani v Berlinu j Zbeganost v taboru vojnih uvede nemška marka sovjetske- . hujskačev ga oodročia kot edini denar. Tat Sta]inoVe iziave se zaradi os-dogovor ni prizadeval prestiža. vethtvc ozadia nesporazuma | nikogar, uoošteval je interese kde berlinske krize" pred O. strank in iamčil možnost nadalj- 2 N p^^ie 0b zid sicer gostobesedne vodilne ZDA in Velike Britanije sta zatajili svoje predstavnike v Moskvi in izjavili, da dogovor ne obstoja, t.i. prekršili sta ga s tem, ko sta odločili, da predložita vprašanje Varnostnemu svetu, kief razpolagajo Aoglo-ame-ričani z zagotovljeno večino." Tretje vprašanje: "Ali je res, da je pred kratkim med razgovori v Parizu prišlo ponovno do sporazuma glede pološeja v Berlinu, preden Je bil to predložen Varnostnemu svetu?" Odgovor: "Da. res je. Argentinski predstavnik BramugjUa, ki je hO hkffeti predsednik Varnostnega sveta in ki je v imenu drugih prizadetih drža* vodil neuradna pogajanja s tov. Višinskim, le namreč H imel v rokah načrt za rešitev berlinskega vprašanja, toda predstavniki Zcd. držav in Velike Britanije diplomate i zapadnega tabora. Spričo razkritij, s katerimi je nastopil 'Stalin, je marsikateri diplomatski zagovornik vojnih kujakačev, ko se je lotil komentirati Stalinove izjave, zašel v nerodna protialovja, 'zvračanje odgovornosti ali pa v osorne, kaj male diplomatske izraze, ki kažejo, da je Stalin zadel v živo. Ko so novinarji v palači Chail-lot v Parizu, kjer so zasedanja OZN, zvedeli za Stalinove izjava, so zaceli iskati stike z raznimi ameriškimi, angleškimi in fvanceekimt ter nevtralnimi" diplomati, v prvi vrati ps z Bra-muglio, ki ie posredoval v berlinski zadevi, toda nikomur se niso mogli približati. Ko pa sta končno neki poljski tn italijanski novinar naletela na ameriškega delegata Jessupa, jima je ta priznal, da je sporazum o so ponovno proglasili ta do^over Berlinu obstajal, pa da so ga An-kot neobstoječ." , g.ezi odklonili. Na poznejši seji Četrto vprašanje: 'Ali je eno-1 jc isti Jessup dejal, da sta spo-goee obrazložiti vzroke tegi nc-1 razum, ki sta ga dosegla Bramu-sporazuma9" i g"« in Višinski, odklonili dve Odgovor: "To se pojasnjuje z; delegaciji. Angleški zastopnik dejstvom, da tisti, ki stremijo po "a seji ,e takoi pristavil da s^ napadalni politiki v ZDA in Ve- ti dve delegaciji bihkitajskain liki Britaniji, se ne smatrajo za- argentinska tore tudi delegaci- interesirani pri sklenitvi dogo- je države, kateri prrpada ^a- vora ali pri sodelovanju s So- mugha, ki ie sporazum z Višin- drug na drugega, zapadni diplomati odkrito kažejo svojo slabo vest, da so žo drugič zatrli v rasti akcijo, ki bi mogla razjasniti viharno mednarodno atmosfero, z namenom, da bodo še v naprej demagoško obtoževali SSSR za ogroževalko miru, * V nasprotju z vojnimi hujskači in njihovimi diplomati pa svetovno iavno mnenie in demokratični vodilni krogi raznih držav komentirajo Stalinove izjave kot razkrinkan ie napadalnih namenov anglo-francoako-ameri-ških vladnih krogov. Vai svetovni demokratični liati, predvsem jugoslovanski, češkoslovaški, poljski, madžarski in drugi, pišejo, da bodo v odgovor napadalnim namenom anglo-amenških imperialistov demokratične sile še bolj strnile svoje vrste in se združile okrog Sovjetske zveze, kajti demokratične sile ao sf u-trdile v veri, da bodo združene lahko preprečile nakane imperialistov in da se bo vseka njih vojaška pustolovščina končala s sramotnim porazom, vojnih hujskačev. Nerešeni problemi Organizacijo združenih narodov ^ (Konec S 1. Strani.) Lonijah. Toda ker v ZN prevladujejo kolonijalne sile, so pod-jarmljena ljudstva ostala na cedilu in se bore dalje za svobodo na svojo roko in s svojimi močmi. . Tudi na Kitajskem ne morejo ZN ničesar opraviti, zato se bo civilna vojna v nji nadaljevala, dokler ena ali druga stran ne podleže. Bržkone bi je bilo že konec, ako bi Ciang Kajškov režim ne zalagala z orožjem in z raznim blagom ameriška vlada. Sedaj mu več toliko ne pomaga, ker izgleda položaj zanj brezupen. Tako smo od starega (minulega) leta podedovali vse kar je imelo — vštevši "mrzlo vojno ' — poleg raznih "vročih" ki se vrše po svetu. 34, SNPJ, Indianapolis, Ind. 12 00 35, SNPJ, Braddock, Pa. -6.00 30, SNPJ, Chicago, 111. 12 00 49, SNPJ, Girard, O. 18.00 53, SNPJ, Collin wood, O. 12.00 50, SNPJ, De Pur, III, 3.00 64, SNPJ, W. Newton, Pa. 12.00 69, SNPJ, Eveleth, Minn. 6.00 81, SNPJ, Red Lodge, Mont. 6.00 KOMENTARJI (Konec s 1. stranL) željah in se umakni na zapeček, ali pa le v dveh muh zdrobimo. Kajti vae je pripravljeno..," En tak govor je bu rasnsšan po radia omsešju minulo nedeljo iz New Yorka. To pad nI bilo "srečno in veaelo novoletno voščilo" ne za Rusijo pa tudi za naa ne. Kajti groziti z vojnami jo zlo. To sta spoznala posebno Mussolini in Hitler — toda šele ko je bilo prepozno zanju. skrbi za varnost Sueškega kana- Za siUeaiUv miru med dve-la kar odkrito postaviti na stran, ma neposaženima državama je vjetsko zvezo. Ne želijo nobenega dogovora in nobenega sodelovanja, pač pa "razgovore" o dogovoru z namenom, da te razgovore razbijejo in da zvalijo na Sovjetako zvezo krivdo, da bi tako dokazali, da je sodelovanje a Sovjetsko zvezo nemogoče. Vojni hujskači, ki želijq sprožiti nov spopad, se bolj kot vsega bojijo sporazuma ali sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ker politika sporazuma z našo državo spodkopava njihove pozicije in napravlja napadalno politiko skijn sklenil. Francozi seveda nočejo imeti ničesar s stvarjo in pravijo, da jim niso znani razlogi, zakaj Amerika in Anglija nista sprejeli sporazuma Višin-ski-Bramuglia. Sam Bramuglia pa ni hotel dati nobene izjave, zatrjujoč, da je rešitev ."berlinske krize" še vedno možna in da je celo več poti do nje. Vse to opletanje in vsa ta zbev ganost zapednih diplomatov pa samo potrjuje 1.) obstoj sporazuma o Berlinu, katerega so nekateri diplomati hoteli zakriti in Arabcev in jim pomagati v vojni treba volje na obeh straneh. Z proti Izraelu. V Washingtonu bi razsipanjem groženj ga ne bo. mnogi ne imeli nič proti temu — Dali je krivda za sedanje nape-toda Zidje so v Zed. državah. to stanje samo na eni ali na mogočen političen in gospodar-j drugi strani — to je odvisno ako 88, SNPJ, Hoqn Run, Po ,6.00 89, SNPJ. Midway, Pa. 6 00 98, SNPJ. La Salte, Ul. 9.00. 104, SNPJ, West Allis, Wis. 6.00 105, SNPJ, Imperial, Pa. 12.00 110> SNPJ. Chisholm, Minn. 5 00 US, SNPJ, Pittsburgh, Pa. 12.00 119, SNPJ, Waukegan. Ul. 12 00 120, SNPJ, Gallup. N. Mex 12.00 131, SNPJ, Detroit. Mich. 18 00 124. SNPJ, Forest City, Pa. 12.00 137, SNPJ, Cleveland, O. 12.00 13*, SNPJ. Canonsburg. Pa. 18.00 Ul. SNPJ, Universal, Pa. 12.00 143, SNPJ. Cleveland. Q. 6.00 143, StfPJ. E. Helena, Moot. 6.00 147. SNPJ, Cleveland, O. 12.00 ^HlAB. SNPJ. fcuclui. O 6 00 vojn, bigg, SNPJ, Milwaukee, Wia 12.00 f IS* SNPJ. Willard, Wis. 13.00 30«, SNPJ. G?o*s. Kansas «.00 25S. SNPJ. Belaiire, O. « 00 26S, SNPJ. Sly, Minn. «.00 290. SNPJ. Walaenburg. Colo. « 00 312, SNPJ, Cleveland. O. 12.00 31«, SNPJ. Baggaley. Pa «.00 331. tNPJ, Warren. O. «.00 335. SNPJ. Gowanda, N. Y. 12.00 344, SNPJ. Sheboygan. Wis. 13.00 39«. SNPJ, Power Point O. « 00 38«. SNPJ. Pursglove, W.Va. «.00 ♦07, SNPJ, Windsor Hts., W. Va s.00 434, SNPJ. Arms, Kansas 12.00 440. SNPJ. Cicero, III. 6 00 4A0, SNP/, Euclid, O. « 00 51«. SNPJ, Detroit, Mich. 12.00 530, SNPJ. Cudahy, Wis. 8 00 562, SNPJ, Barton, O. 6.00 643, SNPJ, Girard, O, 12.00 721, SNPJ, Aliquippa, Pa. 12.00 747, SNPJ, Milwaukee. Wis. 6.00 748, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 764, SNPJ, Milwaukee, Wis. 12.00 HERE IS A LIST OF THE BOOKS YOU CAN GfT NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE IN RECENT TIMES, LOOK IT OVER American Outpost By Upton Sinclair. A book of reminiscences, (doth) :.......................................................................................... America's Way Oat By Norman Thomas. A program for democracy, (cloth) .....................................,....................................................... $2.00 Aneleat Society By L-»wis H Morgan. Rerearches in the lives of human progress from Savagery through Barbarism to Civilization, (cloth) ..........•............................................................... ................$115 Between Two Wet Id?, Upton Sinclair. A new novel, 859 pages, (cloth) .............................................................................................. Cry Cor Jastice By Uptcn Sinclair. An anthology of the literature of social protest. (c3oth) ...................' ......t................................... $1.25 Deb*, Uls Authorised Life and Letters By David Darsncr, (cloth) 75c KNCLISM SLOVENE READER, By Dr. P. J. Kern, (cloth) .. .. $2.00 ENGLISH-SLOVENE D&TIONARY, B|y F. J. Kern, (cloth)........$5.00 fcthlcs and the Materialist Conception of History/ By Karl Kautsky, (cloth) x 60c FROM MANY LANDS, By Louis Adamic. olie of thc greatest stories under the sun. the story of the coming jmd thc meeting of scores of different peoples in so brief .a period on the vast and beautiful American continent, (cloth) .... .........-...................................... $2.50 Grandson«, By Louis Adamic. The story of a man's love for his country and his search for thc American Ideal. A Novel, (clotty $2.00 G*?lingF. A study of the American schools, by vptutT Sinclair (cloth) ................................................................................................*1°° Hundred Per Cent, ify Upton Sinclair. A story of a patriot, (cloth) $1.00 Jungle, By Uptcn Sinclair. A nevel of the Chicago Stockyard, (cloth) ......................................................................»;■..............::: $100 l^ing Coaf, By Upton Sinclair. A novel dealing with the strike of Cole rado Coal Mirers, 1913-14, (cloth)............................... L $1 00 » My America, 1928-1939. By Louis Adamic (cloth)........................ $3.00 Mcney Chanters. By Upton Sinclair. A novel of Wall Street and the panic of 1907, (cloth) ............................................................I... .$1.00 Mammonart, An essay in economic interpretation, By Upton Sinclair, (cloth) *..............................................................................................$1.50 OH, A picture of the oil industry in Southern California and taking in the world struggle, By Upton Sinclair, (cloth)......................... $1.00 Prefi's ef Religion, By Upton Sinclair. A study of supernaturalism as a source of income and a shield to privilege, (cloth) .............$1.50 Reman Holiday, By Upton Sinclair. America since the First World War—the Roman republic, after the destrucUon of Carthage—how much alike were they? (cloth) ..............................................$1 00 RULB8 OF ORDER, By Henry M. Robert, (cloth)......$1.00 and Revolution. By Ernest Untermann (cloth) 50c Ike Wet Parage, By Upton Sinclair. A full-length novel dealing with liqucr drmking and. the liquor traffic in thc United States during the pest thirty years, (cloth) »1 00 Podkupnino no Japqnskom Na Japonskem se je razvil graft celo v najvišjih krogih. Vodilni politik vlade demokra-tične-liberalne stranke, Kakue Tanaka, je prejel od lastnikov premogovnikov $28,500 podkupnine, zato da se je v parlamentu boril proti socializaciji premogovniške industrije. Takih škandalov se je v minulih mesecih Že precej odkrilo. VETERANI DOBE DVE MILIJARDI Zavarovalninski oddelek zvezne vlade bo letos izplačal vojakom dve milijardi dividend na njihove zavarovalninske police. VELIKA BOLNIŠNICA V čikaški okrajni bolnišnici (Cook County Hospital) je bilo lani 81,122 pacijentov. SLOVENSKE ANGLEŠKE KNJIGE I ski faktor in novo državo Izrael oni financirajo. Ako bi tega ne bilo, bi Zidje v Palestini bili le navadna brezpravna kolonija. Mnogi v organizaciji ZN so ai resno prizadevali palestinski problem rešiti saj do srede decembra. A je 06tal kar je bil — sod smodnika. Spletkarije z Balkanom Preko morja od arabskih dežel je Grčija, kjer je sedaj več gerilcev kakor pa jih je bilo pred enim letom, oziroma v času ko je prišla na pomoč koruplni grški monarhiji Trumanova doktrina z ameriškimi dolarji In tako so ameriški ter angleški delegati sectag znova zatrjevali, da se civilna vgjna v Grčiji nadaljuje vsled tega, ker pomagajo grškim gerilcem Jugoslavija, Albanija in Bolgarija. ZN so tem deželam dale ukor, ki pa ga niso sprejele. Prsvijo, da le A-merika rea pomaga, aeveda ne ger^cem temveč taki grški vladi, katere ljudstvo ne mara. Tega mnenja so tudi mnogi*ameri-»ški reporterji, ki so bili na Grškem. Največji slovenska t knjigarna v Zcd. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S, LAWNDALE /VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Kolonije nezaščitena Ena največjih nalog ZN bi . Dr. John i Zdvert&ik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WES* SStll STREET Tel. CtUwford 7-2212 OFflCE HOURS: • 1:80 te 4 f. M. pt Wed., Sat. arv *:»* to S:$S P. M. at. and Sun.; (Except Wed., I:M 1 (Except Wed., 1st. snd fen.; Res. ttlt k, RMftway Am Tel. CRawford 7-S440 II ae aeswat -- Can AVstla 1-57#S si pristranski ali nisi. Veliko ljudi v naši deželi misli, da je vse te vojne histerije edino Rusija kriva. A je tUjdi veliko Američanov, ne-komunislov — ki smatrajo nasprotno. Ta avoj nazor podpirajo z zelo tehtnimi, dobrimi asgiimenti, ki mečejo odgovornost bolj na Washington kakor na Moskvo. A je očitnp, da je trma in vztrajanje ob nji na obeh straneh. Ns MadAarsksm sp aretirali katoliškega primata kardinala Josipa Mindzentyjp. Obiošen jc špijonaže, špekuttsanja z valutami in ruvarenja proti obstoječi ograki vladi, v kateri dominira-jo komunisti. Dalje obtožnica pravi« de je Is* kardinal pektiral z Otonom Habsburškim, ki še vedno upa, da se bo pokojna av-stro-ogrska monarhija spet obnovil* in on postane njen cesar. Vlada obljubuje, da bo obravnava javna in da bodo ameli o nji zastopniki vnanjega tiska svobodno poročali V katoliškem svatu je ta aretarcija povzročila veliko vzvujenja in tudi naš državni deportment se je oglasil a protestom. Papež PIJ XII ps je fzobčil iz kstoliške cerkve vse, ki so imeli kaj opraviti z aretacijo kardinsls Midzentyja in izobčeni bodp oni, ki ga bodo sodili. Darii bo to kaj zafegfc ja vprašanja Kajti katoličani, svoje kardinale caste in obožujejo, ne pa preganjajo. Madžarska vlada pravi, da je pripravljena skleniti spravo in pakt s katoliško cerkvijo, kalpor ga }e* luteransko, kalvinistiČno in židovsko cerkvijo. Iz Budape-šte je bilo dne 1. januarja poročeno, da ae je oglasil pri predsedniku madžarske republike msgr $ela Vitz ter mu voščil Federacije SNPJ: Kansas 12 00 Severni Ohio 12.00 Fayeite-Oreen County, Pa. 12.00 aZpadna Pennsylvania 12.00 Vzhodni Ohio in W. Virginia 12.00 West Moreland County, Pa. 12.00 Cleveland, Ohio 12.00 Minnesota 6.00 Deaitva iL 19, JPZS, Milwaukee, Wis. 12.00 1, SDZ. Cleveland, O. 6.00 2, SDZ, Cleveland. O. 6 00 3, SDZ, Cleveland, O. 6.00 l| Chicago, III. 6.00 114s Detroit, Mich. 12.00 118, Canonsburg, Pa. 12.00 Drage orfmnlsacije: Pevtki zbor ' Zarja'*, Cleveland, O. 12.00 Pevski zbor "Jadran", Collin wood. Ohio 12.00 Ptvskl zbor "Naprej *, Milwaukee, Wisconsin 10.00 Dramski klub "Anton Verov- ftek", Cleveland. Ohio 12.00 Dramski klub "Ivan Cankar", Cleveland. Ohio 6.00 Dramski klub 'Slovenija", > Barberton. Ohio 12.00 Dramsko društvo "Soča", Strabane. Pa. 12.00 Gospodinjski odsek SND, Waukegan, III, ' 12.0ft Seski odsek SND. Dptroit, Michiga 12 00 O&podijski odsek društva It. 138, Strabae, Pa. . 6 00 Citaltca SND. Milwaukee 12.00 CHalica SND, Colli wood. O. 6 00 Kroiek St. 1, PSWA, Clevelad, Ohio 12.00 Kroiek It. 2, PSWA, Clevelad. Ohio 6 00 Krožek It. 8, PS, West Allis, Wlscosi 600 Cšrniola Tent 1288 "The Maccabees", Cleveland. O. 12.00 Imenik zastopnikov Proletarca Kdor i* I i prevzeti zastopstvo za nabiuauje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Skupaj $746.00 CALIFORNIA Fmue«: John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič, bes Angeles: Frank Novak. 3an Francisco: A. Leksan. COLORADO. CrMtod Bvtt«! Ant. Slohodnik. Pueblo: John M. Stonich. WtliMhri im »Ulica: Edward Tomšič. - f ILLINOIS. Cfcicag« la okolica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Vcrhovnilf in Frank Zaitz. La SalU ia okolica: Anton Udovich In Leo Zevnik. SpriagfioMt Jossph Ovca In John Gorfck. VirJoas Fr. Ilersich. Waukoffan*Na. ClMcafot Martin Jud-nkk. Witt: Luka Podbregar. ( INDIANA. IndJaaafKlki Mary Stroj. KANSAS. A rata t Anten Shular. AraaSiJh John Shular. Wast Miaoral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit-dearborn John Zornik, Joe Koršič. ^ IS. NNESOTA. Mil« Max Maits. CM»kalar: Frank Klua. DaKtk: J^ka Kobi. Ely: John Teran in Matt Praprot-nik. MISSOURI St. Loaia: John Spiller. i (MONTANA. Relte: Anton Zugei. Ea.t Halaaat Joseph liihelirb. Kod Lodfa: K. firinoinik. NFW jtRSEY. Ellsakotk. Am:!!» Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jepnie Marinlek. NEW YORK. Gawaada. Jamas Deklava OHIO. Akron-Barber ton: Alois Occpck. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John flrebel, Anton Jankovich ln Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. Lubon-Power Point: Jacob BerganL Maple Heights: Frank Volkar. Warren: Joseph Joi. PENNSYLVANIA. Aliqaifpa: Cico. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Run: Jennlr Jcrala. Canonshurk-Strabane: Jacob Pav« čič. Export: Jot. Brits. Forest City: Anthony Drasler. Jr., Frank Lebcn. Herminie: Anton Zornik. Joknstowa la ok c lie a: Frank Cvetan. Lair obe: Jx»hn tn Mary Fradal. Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna sastopnika sa Proletarea, Ameriški družinski koledar in Maj-*ki Glas za sapadno Pen no Anton Zornik, Herminie, ta Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnttowa. WASHINGUPN. * Seattle: Lucas Dcbeljak. % WEST VIRGINIA Elm Grooo: Frank Koscni. Star Cityt Lawrenrt Selak. Thoautt Lcnhart Wcrdinek. WISCONSIN. Milwaukoo in We»t Allia: Lout« Bar* borieh , Sheboygan: Frank Stih, Willed: Matt Malnar. WYOMING. Ktmmerer ln okolica: John H. Kr- ztsnik. Rock Springs: Frank Remits A Yugoslav Weekly Devoted to tho Into ros t of tho Wofktn • OFFICIAL C*9AN Of I. $. F. and Hi Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION * ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2146. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., January 5, 1949. VOL. XUV. ST. LAWRENCE SEAWAT PROJECT Recently I was browsing around our stockroom and I came across a big bunch of good books. I began to think—gee whiz! These books aren't doing anybody any good just setting on the shelves. I had an idea. Being that we have a large supply of books on hand that I think would interest you, and as they aren't doing anybody any good here; plus the fact that we are in the last stages of our campaign to raise funds to keep the PROLETAREC in publication—why not sell these books and do everybody a good deed. Get rid of the books; make people happy with good reading, and get more money to add to the sustaining fund of the paper. * • I decided to talk to the editor and find out if I couldn't reduce the prices or something—maybe even throw in a frete book or two with every order we get. Well, he sort of liked the idea, and I got all enthused, so I began digging through the volumes of books, taking inventory to find just what we had. The trouble was that I'd pull a book off the shelf, start thumbing through it, and before I knew it, I'd get interested in it and forget all about my work. When I got through, I even bought a couple of books myself! Say, I'll bet that there are some of you thst just got elected to some office at the annual elections of your lodge. Or maybe you didn't, but you don't exactly like the way the meetings are run. Well, 111 tell you about a little book that you can get for just a dollar, that will be a great help to you. It's a regular handbook on how to hold meetings. It gives all the rules for parliamentary procedure . ; v Oh heck, I haven't got the space to tell you all about it, but I'm sure that if you want your lodge meetings done in a business-like fashion, just get the book called ROBERT'S RULES OF ORDER by Henry M. Robert. It has a good cloth cover, and has over three hundred pages of information that will never cease being useful. Think it over, it is really worth the $1 you have to pay for it. In fact it is worth much than that. I'm sure there are a lot of you youngsters that would like to learn Slovene more fluently. Maybe you can speak it, and understand it, but you can't read or write it. I'm going to tell you of a combination that will be the best investment you ever made. I'm talking about the ENGLISH -SLOVENE READER and the ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY, both by Dr. F. J. Kern. With this great combination you can learn to read aod write Slovene just* as good as ever. I guess when you looked at the price list and saw that, the jreader cost $2 and the dictionary $5, you thought you were sunk, and wouldn't be able to afford the combination. Yes, I had that in mind, too, so F managed to get a special combination offer for you of only $5. Don't forget, with ever ^rder that comes in, I'm going to give you one valuable book absolutely free. So you are really gettigg a bunch of bargains. You get the books at new reduced rates in the first place; you get them at reduced combination rates in the second place; and in the third place you get an extra book absolutely free! s The St. Lawrence Seaway Project, which has been kicked around for so many years now, has just received new encouragement from two large Middle Western corporations. In recent letters to Senators Taft and Bricker, George M. Humphrey, president of the M. A. Hanna Company, hitherto a strong opponent of the scheme, admits a change of mind and asks that the matfer be given "thoughtful review." The chairman of the Republic Steel Corporation has taken the same line. Both concerns have large interests in the ore fields of the Lake Superior region, which are now within sight of exhaustion. The most hopeful alternative sources of supply are the huge newly discovered deposits in northern Quebec and Labrador which the Hanna concern is developing in partnership with Canadian interests. Without the proposed waterway, the American steel industry, as it becomes increasingly dependent on these and >ther foreign mines, would tend to shift its plants to the Atlantic seaboard. Economically, such a move would be wasteful, since the Midwest steel centers lie nearer coal supplies and the Great Lakes ports have built up vast facilities for bulk handling of ore; socially, it would be disruptive, necessitating wholesale migration of labor and creating new ghost towns. Arid from the defense point of view, as Major George Fielding Eliot has pointed out, it would be much easier to protect ore-carriers moving up the St. Lawrence than down the Atlantic* coast. The power aspect of the St. Lawrence project is also becoming a matter of urgency. For these and other equally persuasive reasons, we look to the Eighty-first Congress to act on this question.*— The Nation. REFLECTIONS By Raymond S. Hofssi SOCIALISTS WHO STILL be-1 tion-breeding, pT i c e-differential lieve in a planned and regulated economy must have found themselves in — perhaps reluctant — agreement with columnist George E. Sokolsky when he inveighed against the Supreme Court's ban of a basing point system of pricing commodities. In case you don't know, the basing point system is an arrangement under which the freight rate of an article of naUonal distribution is averaged in such a manner that the seller can charge a fixed price for the same product anywhere in the nation, regardless of the fact that it costs more to deliver the goods to a customer who lives fr,000 miles across the country than to the fellow who lives just around the corner. Sokolsky points out that the Court's edict necessitates selling-price differentials and he foresees a wave of competition, based upon geographical advantage, which he contends will be bed for society as a whole. ' o o o - WHILE SOCIALISTS CAN see Sckolsky's point, it is also a fact that he is inconsistent when he objects to the Court's ruling, since he is one of the majority of people who speak and vote as though they believe in the kind of so-called "free" competitive economy which capitalism has become. Socialists, on the other hand, can consistently oppose the general proposition of reviving competition and killing monopolies as such because they always have advocated a system and planning and never have viewed bigness as an evil in itself. • *• • I THEREFORE TAKE a separate paragraph to emphasize for the multi-millionth time that the monopolies are evil only because they are PRIVATELY owned and con-Ducted primarily for the profit of their private owners. If the people owned the trusts, and if the general economy were conducted for the general welfare, the full benefits of bigness—which now incresse the wealth and power of a few-would be enjoyed by everybody. • • o THE POSTAL SYSTEM is an example of one monopoly that functions for public service rather than for private profit. Surely neither the Supreme Court nor the American people would want to apply a competi- A good leader hammers home his message constantly—like* the preacher who thus described his sermon: "I get up and tells 'em what I'm goin' to tell 'em, and then I tell 'em and then I tell 'em whst I've told 'em." system there. Undoubtedly, is costs more to deliver a letter from New York to California than to carry a missive of equal weight and importance to a nearby neighbor. But few Americans would want a price differential there. Similarly, if steel and cement and all other things upon which the national welfare depends were socialized and operated for service, we'd want the industries that produce and distribute those comrao-, dities to be just as monopolistic, just as big and just as systems -t »zed upon a national basis as the postoffice is, Indeed, under a socialized economy even the differential In parcel rates could be abandoned without hurting anybody's feelings. Anyway, Socialists would decide the question upon a consideration of how to promote the welfare of producers and consumers. e e e V WHILE IT IS certain that any law that really tends to revive competition and unscramble monopoly will be economically costly and socially disruptive, tiiat is net the primary concern of Socialists; it is not our business to make the capitalist private-profit system work. Whst we are concerned with is the establishment of any economy that will be both big and efficient and that at the same time will function solely for the welfare of the people. We want steel and cement and all other things to be produced and .distributed for use instead of for profit. And we think that desire can be realized best when the national economy is consolidated and systematized by and for the people at least to the same degree that it has been trustified by and for privately-owned profit-seeking corporations. It appears, then that the main difference between Sokolsky and us hinges upon "Who'' and "Why," rather than upon "What." Sokolsky seems willing to have a controlled economy and even a controlled people—so long as the controlling is done by big business for private profit. Socialists want the people to use their government to do their own controlling—not in a manner that will make more jobs necessary, but to the end that the greatest production will be achieved. THE HOUSE-SENATE eco-n o m i c subcommittee, after studying the election returns, has finally decided to investigate exorbitant profits. The facts are known. Profit figures have been published by the Commerce Department and other government agencies, proving conclusively that business and industry have been gouging the people. The corporations, according to these government figures could raise wages and salaries, cut prices and still make two or three times as much profits as they did before the war. But the subcommittee has not been studying these known facts. Instead, it has made an amazing new discovery. That discovery is that corporations have been "overstating" their profits. According to Dr. Sumner H. Slichter, of Harvard University, corporations are not really making as much money as they report to the government in their income tax statements. The professor contends that these corporations are actually paying un-necessary taxes on "fictitious profits." The nonsensical charge of fictitious profits made by Slichter has no basis in fact. A profit made from an inflationary rise in the value of materials held by a corporation is as much of a profit as the gain it makes on the sale of a manufactured product. Workers know the biggest profit grab in all history is under way and expect the Truman administration to come through with an excess profits tax to take the profits out of inflation. * EVERY BOOK ORDER RECEIVED. YOU CANT AFFORD TO MISS THIS OFFER SEE PAGE 5 FOR LIST OF ENGLISH BOOKS OFFERED IN BIG BOOK SALE