TOVARNA MOČNIH KRMIL
Prihodnost je v izdelkih z več znanja
Tovarna močnih krmil, ki je kot TOZD v sestavi delovne organiza-cije Agroemona in sozda Emona, v njej pa je zaposlenih 76 delavcev, kot večina manjših tozdov posluje še kar dobro. Po letu 1984, takrat so se znašli na robu rentabiinosti, so se lotili temeljitih organizacijskih in tehnoloških posodobitev; namesto ročnega dela so uvedli stroje, pomladili so kolektiv in zaposlovali le Ijudi z ustrezno izobrazbo. KJjuč njihovega uspeha je tudi v skrbi za izobraževanje zaposlenih, ne srečujejo pa se niti s tako imenovanimi presežki delavcev, saj so o tem razmišljali že dovolj zgodaj. čeprav količinska proizvodnja ni pravi pokazatelj uspešnosti poslovanja, naj povemo, da so leta 1984 naredili 81 tisoč ton izdelkov, lani pa 97 tisoč.
V lanskem letu so bili glede na akumulativnost prvi med proiz-vodnimi ozdi v naši občini. Po tem kriteriju vodijo tudi med 68 podobnimi delovnimi organizaci-jami v Jugoslaviji. Sodijo med 200 najbolj uspešnih ozdov v Slove-niji. Kot smo že poročali, jih je predsedstvo SFRJ letos odliko-valo za gospodarske dosežke z re-dom dela s srebrnim vencem.
Od Jeta 1984 pa do danes so izbor izdelkov povečali še za en-krat. Delajo 40 do 50 različnih krmil, vsako leto pridejo na trg z dvema novima proizvodoma, kar je za to dejavnost kar uspešno. Njihova lanska novost je bila po-polna hrana za pse Dino in lizalni kamen - solnik, ki ga edini v Jugo-slaviji delajo v tej kvaliteti. Letoš-nje ieto so proglasili za leto kako-
vosti; leta 1984 so namreč vpeljali sistem integralnega spremljanja kakovosti in so tako edina tovarna te branže v državi, ki organizirano skrbi za kvaliteto svojih izdelkov. V laboratorijih, ki so v okviru Agroemone, naredijo na leto prek tri tisoč različnih analiz.
Zadnja leta so zelo posodobill proizvodnjo; priključili so pro-cesni računalnik za nadzorovauje mešanja krmil, obnovili industrij-ske tire, uredili razkladalno rampo za kamione, skladišče za sojine iropine s kapaciteto dva tisoč ton, skladišče za razsute končne iz-delke (tisoč ton) in zgradili silose za 15 tisoč ton žitaric. Lctos so že pričeli z avtomatizacijo proizvod-nega procesa, ki bo trajala tri leta, prav zdaj pa pripravljajo projekt za avtomatizacijo in rekonstruk-
rijo mlinske linije, ki naj bi ga pričeli uresničevati konec leta.
Trendi v živinoreji kažejo, da se rejci nagibajo k pridelavi lastne knne, zmanjševalo pa se bo tudi število velikih farm, kar bo seveda tudi vplivalo na spreminjanje strukture njihovega proizvodnega programa. Kaže, da je prihodnost v proizvodih, v katerih bo več
znanja in dodelave; gre za do-datke, ki vsebujejo proteinski in mineralni del hrane, to je njen neenergetski del, za energetski del pa bo rejec skrbel sam. Razmi-šljajo tudi o uvajanju nove proiz-vodnje s področja prehrane za do-mače ljubljence, to je za pse in mačke; to hrano že delajo, vendar bodo njen izbor še povečali.
D.J